Avtor se ukvarja z vprašanjem verjetnosti nastanka umetne inteligence, podobne človeški, in nastanka superinteligence. Trdi, da ni verjeten nastop nobene. Verjetnost prve zavrne na podlagi argumentacije Erika J. Larsona, ki temelji na bistvenih značilnostih človeške inteligence, kot so splošnost, intuicija, zdravi razum in abdukcija. Verjetnost nastanka superinteligence zavrne na podlagi argumentov Françoisa Cholleta, ki poudarja ne-splošnost, situacijskost in kontekstualnost ter zunanjostnost inteligence. Avtor poudarja pomembnost pravilnega razumevanja pojma inteligence ter njene ustrezne opredelitve. Napačno razumevanje ima lahko negativne učinke, ki presegajo akademsko področje - vključno z neupravičenimi finančnimi dobički ter škodo pri organiziranju znanstvenega dela (velika znanost, znanost panja) in spodbujanju pogojev za ustvarjalnost.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-XTL3WA6C

COBISSID

220565507

DOI

10.34291/BV2024/04/Zalec

Objavljeno

10.02.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Žalec, Bojan (2024). Človeški podobna umetna inteligenca in superinteligenca. Bogoslovni vestnik, letnik 84, številka 4, str. 757-770. URN:NBN:SI:doc-XTL3WA6C from http://www.dlib.si

MLA:

Žalec, Bojan. "Človeški podobna umetna inteligenca in superinteligenca." Bogoslovni vestnik letnik 84. številka 4 (2024) str. 757-770.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XTL3WA6C>

Bogoslovni vestnik
1920-
(Zbirni zapis)

Človeški podobna umetna inteligenca in superinteligenca : verjetnost in glavne težave njunega oblikovanjaHuman-like artificial intelligence and superintelligence : the probability and main challenges of their design

Človeški podobna umetna inteligenca in superinteligenca : verjetnost in glavne težave njunega oblikovanja
Human-like artificial intelligence and superintelligence : the probability and main challenges of their design