r ^^_ pQSAVSKI #w jr ObzorniK Leto VI, števjlka 54, maj 2002, cena 1 SIT MOM I RAČUNOVODSKISERVIS Irena Colarič Dot. Prekopa 51, Kostanjevtca na Krki Tel.:49-87-306, GSM:041-773-456 Vodenje poslovnlh knjig za: • samostojne podjetnike • podjetja (d.o.o., d.n.o.) - društva in zavode SVETOVANJE PRI POSLOVNIH ODLOČITVAH! r Okus Dolenjske, Bele Krajine in Posavja OkuavaiSe dcfele, ki ga imare najraj«. Kimga izbraJi »*mi, gaoegujetcin vnjem uiivate. Mcrcjcor v«m |cprulubnil: v vaii najlubJi crgovini boifc naiti tzbranc izdelke, ki to v vtii d«icli med najbol j priliubljenimi, ki so M vzk> regijo najbol) znaälni, so t, f w~r*i*imf T.I.:O7/49O-28-6O, T* rfll / M Faju O7/49O - 28 - 62, Lmm mZmmmH OSMj O41 /68O - 929, Opel Gop^a POSTAVLJA j| MERILA. m AVTOCENTER PE Brežice • Cesta svobode 37 • 8250 Brezice 07/ 499 23 13 • info@avtocenter.rdo.si B Obzornik iz naših kraiev Št. 54, maj 2002 ŠELETOSMRLISKAVEZICA Leskovec pri Krškem - V letošnjem letu bodo v Leskovcu pri Krškem zakl- jučili dva projekta, in sicer projekt izgrad- nje mriiške vežice in razširitev tamkajšn- jega pokopališča, v roku slabih dveh mesecev pa bo predvidoma zaključena tudi prva faza posodobitve Ulice 11. no- vembra, ki se jo je zaradi slabega stanja cestišča oprijel vzdevek "Vukovarska uli- ca". Po dinamiki del bi morala biti po be- sedah predsednika Sveta KS Leskovec pri Krškem Vojka Sotoška prva faza pro- jekta ureditve ulice 11. novembra, ki ga financira Občina Krško v skupni višini 148 milijonov tolarjev, v začetku maja dokončana, a se bo ureditev predvidoma zavlekla še za slaba dva meseca, saj so prebivalci spodnjega dela predela Lesk- ovca opozorili na neprimerno ureditev križišča, kjer se Ulica 11. novembra priključi na Ulico mladinskih delovnih brigad. Druga faza (od gostišča Arh do leskovške cerkve), ki vključuje tudi ured- itev parkirišča, bo stekla naslednje leto oziroma ko bodo pridobili soglasja pre- bivalcev. Kljub temu da so v KS Leskovec in v krajevnih skupnostih, ki izvršujejo pokope na leskovškem pokopališču, dol- go čakaii na mrliško vežico, pa imajo kot prva krajevna skupnost v občini na pokopališču tudi žarni zid za žarne pokope. V razširitev pokopališča je KS Leskovec vložila 45 milijonov tolarjev, le milijon manj pa znaša investicija v mr- liško vežico, ki jo poleg KS Leskovec so- financirajo tudi KS Veliki Podlog in KS Krško Polje, kljub prejšnjim dogovorom pa k sofinanciranju niso želeli pristopiti v KS Senuše. Poleg ureditve okolice pokopališča bodo v povezavi z gradnjo Ulice 11. novembra tlakovali tudi površ- ine ob pokopališču, vsa dela pa naj bi bila zaključenadojeseni. B.M. MINISTRSTVO PRISTOPA K OBNOVI ŠRAJBARSKEGA TURNA - KAM BODO ŠLI STANOVALCI? Leskovec pri Krškem - Leskovški grad - Šrajbarski turn je bil z odlokom podržavljen oziroma razglasen za kulturni spomenik državnega pome- na v letu 1999. Po informacijah z Ministrstva za kulturo, na Upravi RS za kulturno dediščino v teh dneh že pripravljajo javni razpis za izdelavo tehnične dokumentacije, arhitekton- skih iz-mer, posnetkov objekta in an- alize gradbenih konstrukcij, saj nam- eravajo v letu 2003 pristopiti k obnovi gradu. Predvidena obnova pa je tudi razlog, da so nedavno na Ministrstvu za kulturo občini Krško zavrnili pred- log o nastanitvi novih stanovalcev v Šrajbarskem turnu. Gospostvo Šrajbarski turn v Lesk- ovcu se omenja v virih od leta 1436 dalje, in sicer kot celjski fevd, v lö.stoletju je bil v lasti Valvasorjev, za njimi je grad podedovala ple- menita rodbina Moškon, nakar je prešel v posest grofa Antona Auer- sperga, bolj znanega pod pesniškim psevdonimom Anastazij Grün, ki je bil sodobnik Franceta Prešerna, prevajalec njegovih pesmi, Grün pa je imel našega največjega sloven- skega pesnika na leskovškem gradu večkrat v tudi v gosteh. Vsekakor pa že dolga desetletja, ko je bil grad pre- puščen zgolj zgodovinskim omem- bam, o gospostvu na Šrajbarskem turnu ne moremo več govoriti. Živimo namreč v 21.stoletju, tamkajšnji prebivalci pa v gradu ni- majo zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojev, kot je denimo voda, saj si jo za pitje, kuho in oseb- no higieno v vedrih vsakodnevno prinašajo iz edine pipe na dvorišču, skromna individualna ogrevanja v zimskem času še zdaleč ne ogrejejo debelih grajskih zidov. Pred obnovo, ki naj bi postopno stekla v prihodnjem letu z obrtniški- mi deli na strešni konstrukciji, je po- trebno grad izprazniti, nadomestna stanovanja, kakor pravijo na Minis- trstvu za kulturo, pa je dolžna zago- toviti lokalna skupnost. Kot pravi Franc Černelič, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti pri Občini Krško, da je to, kdo je dolžan stanov- alcem zagotoviti nadomestna stano- vanja, potrebno vezati na zakonske podlage, je pa po njegovih besedah tudi v interesu Občine, da bi grad renovirali in bodo poskrbeli, da bodo stanovalci dobili nova stano- vanja. Kdorkoli že je dolžan sedanjim najemnikom zagotoviti druga stano- vanja, lahko upamo, da bodo ta v drugačnem okolju in vsaj komunal- no opremljena. Vsekakor je Šrajbar- ski turn vse predolgo propadal in čakal na novega gospodarja, ki bi mu vdahnil primerno vsebino. Ka- kor pravijo na ministrstvu za kul- turo, so v prvem nadstropju gradu predvideni prostori s kulturno- izobraževalno in razstavno funkci- jo, prostore v pritlicju gradu pa naj bi zapolnili z gospodarsko-gostins- ko dejavnostjo. V tej smeri že potekajo pogovori tudi s Kmečko zadrugo Krško. Kot pravi Anton Planinc, direktor Kmečke zadruga Krško, je Kmečka zadruga pripravl- jena tudi s finančnimi sredstvi pris- topiti k obnovi. Podržavljeni kompleks lesk- ovškega gradu z renesančno zasno- vo sestavljajo grajske pristave z grobnico družine Auersperg ter os- tanki baročnega parka, v katerem sameva tudi spomenik znamenitega slovenskega botanika Alfonza Paulina. Ni dvoma, da bi z ureditvijo tega kompleksa tako Krško kot Posavje pridobila še eno izjemno za- nimivo turistično in kulturno točko. Bojana Mavsar ¦ MARJAN JAKŠA s.p- CKŽ 65^ 827O KRŠKO, TEL.: 07/490 59 OO, FAX: 07/490 59 10 WM ZDRAVSTVENI DOM Wim KRSKO Osebje ZD Krško ob prazniku občine Krško čestita vsem občankam In občanom! ObzorniK D Št, 54, maj 2002 gospodarstvo Ali Togrel odhaja iz Krškega? V upravi največje posavske gradbene operative resno razmišljajo o preselitvi sedeža družbe Krško - Gradbena podjetja v Posavju, ki so združena v skupino GIPO, so v domači regiji očitno zapostavljena in morda celo nezaželena, kar je bilo nenazadnje v minulem obdobju že večkrat poudarjeno. Po besedah glavnega direktorja Ivana Navoja so razne igrice in politične spletke privedle upravo družbe Togrel do stopnje, ko so pričeli resno razmišljati o pomenu in smisel- nosti nadaljnjega obstoja sedeža v Krškem. H| Vse od leta 1999 beleži družba Togrel kon- ^m stantno rast prihodkov in povečuje število Hj zaposlenih, kar v danih ekonomskih razmer- fZ~ ah predstavlja velik poslovni uspeh. Tudi re- ift alizacija v prvem kvartalu letošnjega leta utr- H juje načrtovana pričakovanja uprave, vendar ^m pa analize ponovno potrjujejo, da Togrel svoj H uspeh gradi predvsem na trgih zunaj Posav- B ja. Tako so kar 57 % poslov realizirali v Zagre- H bu in na Hrvaškem, 30 % v Ljubljani in drugje H v Sloveniji ter samo 13 % v Krškem in Posav- ^B ju. Dela, ki jim jih investitorji zaupajo mm drugod, so seveda dobrodošla, vendar pa pomenijo velike dodatne stroške za družbo, predvsem pa predstavljajo velik napor za delavce, kar bistveno znižuje kvaliteto njihovega življenja. Zato so po besedah glavnega direktorja Ivana Navoja v upravi družbe pred resno dilemo, ali s sedežem sploh še vztrajati v okolju, kjer jim pred- vsem vodilni lokalni politični akterji očitno niso naklonjeni. Glede na strukturo deleža v skupnem prihodku razmisljajo, da bi sedež preselili v Ljubljano, v Krškem pa zadržali le svojo poslovno enoto. Družba Togrel je neto izvoznik ne le za Slovenijo, pač pa tudi za Posavje in Krško, saj skoraj 90 % poslov realizirajo zunaj domačega okolja. S sedežem v Ljubl- jani bi še lažje pridobivali posle, strokovnjaki in drugi delavci pa bi se veliko rajši zaposlili v družbi Togrel Ljubljana kot Togrel Krško. Kljub temu, da tako rekoč skoraj ves prihodek ustvarijo drugje, pa družba Togrel v svoje projekte vključuje številne obrtnike in podjetnike iz Krškega in Posavja ter jim na tak način odpira nove trge in ponuja možnosti njihovega lastnega razvoja. Znatno podpirajo tudi razne športne klube, kulturna in druga društva, kar dokazuje privrženost vodstvenih in drugih delavcev Togrela domačemu lokalnemu okolju. Kot pravi direktor Navoj, konkurenčnost in kvaliteta izvajanja gradbenih del nikakor nista vprašljivi, saj se številni investitorji vse pogosteje odločajo za dodelitev izvajanja projektov prav družbi Togrel. "Mora pa biti nekaj zelo narobe z našo, krško gospodarsko in predvsem kadrovsko politiko, saj se kaj hitro lahko zgodi, da bodo mladi strokovnjaki raznih pomembnih gospodarskih področij, še bolj kot do sedaj, zapuščali domače okolje in svo- jo priložnost poiskali drugod. Odtekanje znanja, v katerega je vgrajenih več ^ deset let učenja in študija, pa nedvomno pomeni zaostajanje v razvoju, kar | je v občini Krško in v Posavju v zadnjih dveh ali treh letih še posebej pre- Jfc poznavno. Za tako nepopravljive napake bo potrebno prevzeti odgovor- § nost in v prihodnosti bistveno zasukati kompas, sicer bo naša regija, pred- | vsem pa občina Krško, kot mnogi pravijo že sedaj, resnično postala ena ve- | lika solzna dolina," ocenjuje sedafije razmere glavni direktor družbe Togrel Ivan Navoj. AF Ivan Navoj P/U4fV0s IT EL.EFONIJA PRDDAJA MONTAŽA SERVIS PE K.RŠKO CK.Ž 5, KffSKG TEu:a?/49Q 1 450 I Lu- ¦-' / ¦ o i u D o ! b ¦ MOBITEL DEBITEL VEGA W TERMOELEKTRARNA f BRESTANICA Kolektiv Termoelektrame Brestanica čestita vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku D ObžorniK iz naših kraiev Št. 54, mai 2002 190 LET ŠOLSTVA IN 25 LET SOLE V LESKOVCU TER 100 LET PODRUŽNIČNE SOLE V VELIKEM PODLOGU: PRAZMČNI MAJ V 0Š LESKOVEC PRI KRŠKEM Leskovec pri Krškem, Veliki Podlog - Letošnje šolsko leto je za Osnovno šolo Leskovec pri Krškem posebno leto, saj je l.sep- tembra v šolske klopi sedla prva generacija devetletke. V tern šolskem letu praznujejo tudi 25 let, odkar so se preselili v novo šolsko zgradbo, 16.oktobra pa bo minilo 190 let, ko je bila v Leskovcu ustanovljena ljudska sola. Hkrati je njihova podružnična sola Veliki Podlog, kjer učenci iz Velikega Podloga, Gržeče vasi, Malega Podloga, Velike vasi, Jelš, Gorice in Pristave obiskuje- jo pouk od prvega do četrtega razreda, v maju obeležila že 100 let. 16. oktobra 1812 je bila v Leskovcu ustanovljena ljudska sola. V prvih letih šolstva v Leskovcu, od leta 1812, pouk ni bil obvezen in tudi sicer so šolo otroci obiskovali le toliko časa, da so se naučili brati, pisati in računati. Kmalu je bilo prostora premalo, zato so 1863 zgradili dve učilnici, 1896 pa še dve, leta 1908 pa so zgradili še eno poslopje. Med prvo svetovno vojno je sola dala zavetje beguncem in vojaški bolnišnici, sam pouk pa se je izvajal neredno in v manjšem obsegu. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo v solo vpisanih kar 532 učencev. V letih po vojni je sedemletka postala nižja gim- nazij a, leta 19 5 8 pa osemletka. Stari dve stavbi na trgu nista več zadoščali potrebam sodobnega pouka in številnim učencem. Leta 1976 so dobili za tisto obdobje eno najmoderne- jših šol v Sloveniji. Trenutno solo obiskuje 600 učencev, že trideset let pa sola vključuje tudi vrtec, ki deluje ob šoli, v krškem nakupovalnem centru in v Velikem Podlogu. Kot je zapisal ravnatelj leskovške osnovne sole Anton ßizjak, bodo petindvajsetletno delo razvoja šolske stavbe, usposabljanje strokovnih kadorv, uvajanje nove tehnologije poučevanja nadaljevali tudi v naslednjih letih s ciljem, da zagotovijo čim boljše pogoje za naslednje ro- dove učencev. Ob tej priložnosti so oblikovali razstavo Po stopinjah mladosti, ki bo na ogled v šolskih hodnikih vse do konca šolskega leta. Pod enakim naslovom pa je izšel tudi zbornik, ki poleg šolske zgodovine vsebuje tudi zanimive prispevke iz krajevne zgodovine, osebne spomine vseh še živečih ravnatel- jev, nekaterih učiteljev in učencev OŠ Leskovec. Organizirali pa so tudi popoldansko, na katero so povabili vse, ki so ka- kor koli povezani z življenjem in delom na OS Leskovec. 100 let sole v Velikem Podlogu Do leta 1902 so otroci iz Velikega Podloga in okolice hodili v šolo v Lesk- ovec, a je bila ta za vse večje število otrok premajhna. Tako je 19. septembra 1901. leta stekel pouk v Velikem Podlogu. Začetnadvorazrednašolaje 1930 I Coming KRŠKO-cKrških žrtev 141 lL(0) ^® Coming POPUSTl SE NE SEŠTEVAJO! ^^H Velja od 3005. do 07.06. 2002 ob plačilu z gotovino__________^^^^M ObzorniK Q St. 54, mai 2002 iz naših krajev postala trirazredna. Po drugi svetovni vojni so oktobra 1946 z udarniškim delom začeli šolsko poslopje obnavljati. V šolskem letu 1967/68 je sola pri- dobila novo igrišče za šolskim vrtom, ki so ga 1982. leta obnovili. Tisto leto je z delovanjem začel tudi vrtec pri soli, ki je bil že od začetka enota vrtca v Leskovcu. OS Veliki Podlog je danes edina podružnična sola v krški občini, kjer pouk obiskuje 58 učencev od prvega do četrtega razreda iz okoliških vasi, nato pa šolanje nadaljujejo na OS Leskovec. Lani so ponovno prenovili šolsko otroško igrišče, pregradili so del jedilnice in tarn uredili računalniško učilnico. V letošnjem letu so za po- trebe nove devetletke prenovili eno učilnico. V ta namen so kupili nov in- ventar za prvi razred. V isti zgradbi sta organizirani tudi dve skupini vrtca, Srčki so stari eno do dve leti in jib. je 12,20 Palčkov pa je starih od tri do pet let. "Skupaj si na različne načine prizadevamo, da bi bila naša sola prijazna za vse; tako za učence, kot za starše in učitelje, da bi bila ustvarjalna. Skupaj želimo posejati čimveč semen, ki bodo pognala korenine raznobarvnim in uspešnim rastlinam mlade ustvarjalnosti", je ob obletnici zapisala vodja podružnične sole Mjja Cerle. 100-letnico sole so tudi v Velikem Podlogu obeležili z osrednjo prireditvi- jo 17. maja, kjer so otroci skupaj z učitelji pokazali, kaj znajo, ob tern pa oblikovali tudi zbornik, v katerem so zbrali vso zgodovino sole, ga opremili s spomini številnih ljudi, povezanih s to solo, ter prikazali življenje na Kxskem polju. L.P. Vse te pomembne oWetnke so na OS Leskovec minulo soboto obeležili z osrednjo slovesnostjo. V okviru dneva odprtih vrat so učenci na razrednih urah, govorili o šolskl zgodovini, medse povabili tudi starejše krajane in se z njimi pogovarjali o tern, kako je vcaslh bilo v soli. Drugs so ustvarjali na različnih delavnicah, vsi pa so si ogtedali tekwadno uro in stare igre, kot so zabijanje žebljev, preskakovanje vrvi,... Dan so zakljucili z ogtedom predstave Toneta Partljiča Šolska ura v izvedbi dramskega krožka. KS LESKOVEC pri KRŠKEM D# čestita vsem občankam 3fe in občanom v^M)bčinskem prazniku. I GIRO ,__ ¦g POSAVJE f VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČ1NSKEM PRAZNIKU ! ^^^^H GIP-O POSAVJE d.o.o.. Kriko vo$ 41 o. 8262 Krško vos ¦fcfi4!!fipiicj:: V*' CKZ 135, Krško ¦a IZ OPUŠČENIH j 11 Dosavie Št. 54, maj 2002 DAN SLOVENSKE VOJSKE Cerklje ob Krki - V počastitev Dneva Slovenske vojske je 15. maj a na letališču Cerklje ob Krki potekala osrednja prireditev, ki so se je poleg vseh rodov vojske udeležili tudi najvišji vojaški predstavniki, tuje vojaške delegacije ter predsednik države in vrhovni poveljnik slovenske vojske - Milan Kučan. Pred 11 leti, 15.maja,je 300 slovenskih fantov, vojaških nabornikov, prvič po Maistrovi zgodovini, v samostojni Sloveniji začelo služiti vojaški rok v prvih dveh učnih centrih Slovenske vojske, na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mari- boru. V spomin na ta dan in začetke oblikovanja Slovenske vojske so se v minulem tednu po vseh vojašnicah zvrstile interne prireditve, v sredo pa tudi osrednja prireditev v cerkljanski vojašnici. Kakor je med drugim v slavnostnem govoru pred postrojenimi rodovi vojske in gosti poudaril minister za obrambo Anton Grizold, se moramo poleg tega, da si želimo v Sloveniji zagotoviti varen okvir za nemoteno delovanje in razvoj poli- tične demokracije ter tržnega gospodarstva tudi zavedati, da je stabilno in varno mednarodno okolje eden ključnih faktorjev, ki nam to omog- oča. In kakor je menil Grizold, je zveza Nato or- ganizacija, ki zagotavlja celotni Evropi kolek- tivno varnost. Na članstvo ter vstop Slovenije v zvezo Nato se je v svojem govoru navezal tudi predsednik države Milan Kučan. V nadaljevanju slovesnosti, ki jo je s kulturnim programom popestril mladinski pevski zbor os- novne sole Cerklje ob Krki, je načelnik generalš- taba Slovenske vojske, brigadir Ladislav Lipič, za dolgoletni prispevek k razvoju in krepitvi Sloven- ske vojske podelil dve najvišji priznanji. Posmrt- no priznanje, red Slovenske vojske, je Lipič izročil ženi preminulega polkovnika Jožeta Privška, red Slovenske vojske pa je prejel tudi 12.gardni bataljon, ki je v obdobju petih let od formiranja dokazal visoko strokovnost, vedno urejen izgled, profesionalen odnos do pro- tokolarnih nalog, znanje in prizadevnost vseh pripadnikov enote. Sicer pa pod okriljem 12.gardnega bataljona deluje tako doma kot v svetu priznan orkester Slovenske vojske. Po zaključku uradnega dela programa so si lahko udeleženci prireditve v Cerkljah ob Krki ogledali tudi razstavljeno opre- mo in oborožitev Slovenske vojske, v galeriji vo- jašnice razstavo o vojni za Slovenijo, zbirko vo- jaških uniform in spominsko sobo letališča. Bojana Mavsar Posavje.biz ':'W ii^flBHma// oglasi, ^^fflffiradna igra ChNBMT <&mumm * PE - Krško Tel.:488-1-300 GSM: 041/710-212 Fax:07/488-1-303 . NA NOVI LOKACIJI STADION MATIJE GUBCA M ObzöriiiK | NEVIODVNVM I | NEV1OBÜKUM-/AVO0 Z A K U l ' ii I ' ¦ ¦ ¦ . Št 54, mai 2002 gospodarstvo GIPO bo gradil poslovni center Tivoli Ljubljana - Uprava skupine GIPO je v slovenski prestolnici z investitorjem, avstrijskim gradbenim koncernom, podpis- ala pogodbo o izgradnji novega poslovnega centra Tivoli. Vred- nost gradbenih del po projektu v prvi fazi znaša preko 300 mili- jonov tolarjev, pripravljalna dela pa so v minulih dneh že stekla. Prvi, povsem novi objekt, v katerem bodo zgradili dve podzemni etaži in šest nadzem- nih nadstropij, bodo zakJjučili v nekaj prihodnjih mesecih, ver- jetno še v tekočem letu, med tem ko bo rekonstrukcija že ob- stoječega dosedanjega objekta stekla naknadno. Uprava sk- upine GIPO pričakuje, da bo iz- vajanje del potekalo nemoteno, saj so se na samo izvedbo v vmesnem času temeljito pri- pravili, hkrati pa poudarjajo, da so še posebej ponosni, ker jim je zaupana izgraditev tako pomembnega poslovnega cen- tra v neposrednem središču Ljubljane. AF (naročeni članeki Industrija gradbenega materiala, d.o.o. fi3SS33E3SM535iflHI Velika vas B2a, 8273 Leskovec pri Krškem &?IPfffffi1!flf^^ OBČANKAM IN OBČANOM OB PRAZNIKU OBČINE KRŠKO ^triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. Čestitke vsem občankam in občanom ob prazniku občine Krško! /¦ H OBMOČNA ENOTA KRŠKO HH| Trg Matije Gubca 1 ^H 8270 KRŠKO ^^¦^^tel.: 4818200 n.c. ? Prittoiava In prtxm« EVROSAD JtÄj*hntah5k. PRO.ZVODNJA,TRGOVINA,SVETOVANJE TJSSSJlI^S!2S^ Vsem občankam in občanom občlne Krško čestitamo ob prazniku občine. Z jabolko EVROSAD Je dan prljetnojšl! Evrosad d.o.o. Krško, Cesta 4. julija 134, 8270 Centrala: 074904130, Direktor: 074904131, Fax: 07 4904149. e-mail: evrosad@siol.net SOS Občankam in občanom želimo veliko uspeha ob občinskem prazniku! Občinski odbor SDS Krško mladi Št, 54, maj 2002 EVROPA V SOLI - ZAKLJUCNA PRIREDITEV V MARIBORU Evropa v šoli je evropski natečaj, ki je zanimiva obli- ka vzpodbujanja mladih v Evropi in aktualnih temah, ki pestijo njene prebivalce. Ta natečaj predstavlja le drobec mozaika prizadevanj za lepši in boljši svet. Pote- ka že od leta 1953 pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter Evrop- ske kulturne fondacije. Preko literarnega, likovnega in fotografskega ustvarjanja ter preko interneta so mladi, v Sloveniji letos že tretjič, na svojevrsten način spoznali temo, povezano z zgodovino in prihodnostjo. Okrogmilijon mladih iz 32državvsakoleto vpoljub- ni obliki in tehniki ustvarja na skupno temo, kar pove veliko o uspešnosti' natečaja, predvsem o potrebi mladih, da spregovorijo in izrazijo svoja mišljenja. Leto- šnja tema je bila "Naša zgodovina - naša evropska pri- hodnost". Da, tudi mi smo Evropa z bogato zgodovino in globokimi koreninami. Kar spomnimo se naših svetovljanov: Primoža Trubarja, Janeza Vajkarda Val- vasorja, Riharda Jakopiča, Jakoba petelina, Jožeta Plečnika. Pustili so neizbrisen pečat, čas pa gre naprej in Evropa bo takšna, kakršno bomo soustvarili sami. Tudi osnovnošolci iz Posavja smo se naloge lotili res- no in zavzeto. Regijska komisija pri ZPM Krško je pre- jela 17 literarnih del učencev od 1. do 4. razreda in izmed njih izbrala štiri za državni nivo. Kar 37 del so napisali učenci od 5. do 8. razreda in 8 sejih jeuvrstilo na državni nivo. Na likovnem podrocju je sodelovalo 8 šol z deli učencev od 1. do 4. razreda in 10 šol z deli učencev od 5. do 8. razreda. Na državni nivo se lahko uvrsti toliko del, kolikor šol sodeluje, torej letos 8 oz. 10. Vsi učenci, katerih dela so se uvrstila na državni nivo, smo bili skupaj z našimi mentorji povabljeni v Maribor, kjer je 9. maja potekala zaključna prireditev in podelitevnagrad. Zakaj 9. maja? Ta dan je dan Evrope, kerseje 9. maja 1950pričelogospodarskozdruževanje evropskih držav, ključ miru in demokracije v Evropi, ki je preraslo v Evropsko unijo petnajstih držav. V sicer deževnem jutru smo se zbrali na avtobusni postaji na Vidmu. Pot nas je vodila skozi Sevnico, Radeče, Celje proti Mariboru. Pričakala nas je prijazna vodička in sk- upaj smo se sprehodili po Mariboru. Izvedeli smo mar- sikateri podatek iz zgodovine mesta in tudi opazili, da se razvija v pravo evropsko mesto. Malo prcd 12. uro smo vstopili v Slovensko narodno gledališče in v avli prejeli darilne vrečke s propagandnim materialom in majico. V slavnostnem. vzdušju smo počakali na začetek programa. Začel se je z Odo radosti in nato razživel ob zvokih bobnarske skupine Afir Bafir in ob črnskih duhovnih pesmih. Sledili so čudoviti songi iz musicla Briljantina in plesna predstava "Ž". Vmes so podelili nagrade. Bile so naravnost fantastične. Poleg praktičnih nagrad so nagrajenci prejeli nägrade v obliki potovanj, taborov po številnih evropskih mestih, kjer se bodo družili z vrstniki. Tudi iz Posavja so bili nagrajeni učenci 4. razreda iz OS Sava Kladnika iz Sevnica. Preje- li so posebno nagrado za skupinsko delo Evropa doma. Čestitamo in jim želimo prijetno bivanje v Piranu. Za nepozabno kulturno doživetie pa so poskrbeli > člani gledališke skupine English Student The- atre II. Gimnazije Maribor s songi iz musicla Hair. Nekateri so se jim pridružili kar na odru, ostali so svoje navdušenje izrazili z bučnim aplavzom, ki je zahteval ponovitve odlomkov. Kmalu smo se poslovili od Maribora in krenili proti domu. Vmes smo se v Celju še pošteno okrepčali z okusnim kosilom in sladoledom. Zahvaljujemo se gospe Vidi Ban, regijski koor- dinatorki natečaja, za organizacijo in vodenje ; nagradnega izleta ter nepozabno druženje in kulturni dogodek. Tako letos! In v prihodnje? Verjamemo, da bo vse več šol, ki se bodo vkl- 5 jučile v natečaj. Na OŠ XIV. divizije Senovo ' sodelujemo že od začetka, torej za tretjič. Vsa- ko leto je bilo kakšno naše delo uvrščeno na državni nivo, letos kar 6. Izvedli smo tudi projektni kul- turni dan na to temo. Mi bomo nadaljevali, pridružite se nam in na svidenje v Mariboru 9. maja 2003! Lucija Kranjc, Ria Sanda, Andreja Brili OŠ XIV. divizije Senovo TIPSd.o.o. MDB 15 , 8273 LESKOVEC/KRŠKEM TEL. 0608 232 180 ; FAX. 0608 232 183 podietie TIPS d.o.o. ponuia: -izdelava letališke opreme: - samohodne in vleč ne potniške stopnice - vozilo s transportnim trakom za transport prtljage • vozilo za fekalije - vozilo za pitno vodo - vozilo za č istilke - vozilo za servisiranje svetil na vzletr, stezi - vozič ki za prevoz prtljage do leta la - vozič ki za kontejnerje tipa LD1-LD3 - vleč ni drogovi za vleko letal -projektiranje in izdelava prototipov -prodaja in predelava vseh vrst ploč evin -izdelava ploč evinastih posod vseh vrst - modelarska trgovina f+ 4 Želi občankam in občanom veliko lepih trenutkov ob praznovanju občinskega oräznika! Elmont d.o.o monta/a, inženirittg, trgoviua CKŽ 135 E, 8270 KRŠKO Obzornik DU St. 54, maj 2002 iz občine krško Omtt 'yj^f mA Wtt jams ^j^f jjg bcine Krsko občinakrškD Ob 7. juniju - prazniku občine Krško vam spoštovane občanke in občani iskreno čestitamo. Želimo vam obilo osebnift in delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in srece, predvsem pa, da si ob prazničnih dogodkih vzamete trenutek zase in za svoje prijatelje ter obogatite prireditve, posvečene občinskemu prazniku. župan občine Krško Franci Bogovfč s sodelavci Na podlagi 16. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št 98/00 - prečiščeno besedilo) in 4. člena odloka o priznanjih občine Krško (Ur. list RS, št. 7/01) je Občinski svet občine Krško, na svoji 33. seji, dne 23.05.2002, sprejel SKLEP o podelitvi priznanj občine KrSko zaleto2002 I. Občinski svet Občine Krško za leto 2002 podeljuje Veliki znak občine Krško: 1. gospodu Stanetu Rožmanu - za dolgoletno uspešno vodenje Nuklearne elektrame Krško in odlično sodelovanje z ostalimi gospodarskimi subjekti in lokalno skupnostjo. n. Občinski svet Občine Krško za leto 2002 podeljuje Znak občine Krško: 1. gospodu Danijelu Mižigoju - za več kot 30-letne aktivnosti in skrb za Ijudi s posebnimi potrebami; 2. gospodu Miranu Resniku - ob 25-letnici samostojnegapodjetm- štva in razvoja gospodarskih dejavnosti; KÖ ObžorhiK iz občine krško Št. 54, maj 2002 3. Oktetu DKD Svoboda Senovo - ob 50-letnici uspešnega delovanja na področju zborovskega petja. III. Občinski svet Občine Krško za leto 2002 podeljuje Priznanje občine Krško: 1. gospe Boži Ojsteršek - za uspešno delo na poklicnem in kulturnem področju; 2. gospodu Duru Kovaču - za dolgoletno aktivno poklicno, športno in humanitarno delovanje; 3. gospodu Ivanu Kozoletu - za uspešno vodenje gospodarske družbe in razvoj sadjarstva v Posavju; 4. gospodu Francetu Novaku - za delo na duhovnem in gospodarskem področju v Podbočju; 5. gospodu Antonu Petroviču - za aktivno delo v turizmu in dosežke pri razvoju Krajevne skupnosti Senovo. SPREJEM ZA NAGRAJENCE PROJEKTA TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE "MOJA DEŽELA - LEPA IN G0ST0UUBNA" Ljubljana, 20.05.2002 - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je pripravil sprejem za nagrajence projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna'", ki sta se ga udeležilatudi župan občine Krško Franci Bogovič in predsednica Turističnega društva Kostanjevica na Krki Marjeta Jankovič. Kostanjevica na Krki je namreč že drugo leto zapored osvojila prvo mesto v kategoriji najlepših izletniških krajev. Na tradicionalnem sprejemu za nagrajence je predsednik Kučan poudaril, da dobri obeti za letošnjo turistično sezono ne bi smeli zman- jšati števila in intenzivnosti različnih dejavnosti, potrebnih za višjo ka- kovostno raven sodobne turistične ponudbe. Dogovor o sodelovanju pri uresničevanju projekta "Moja dežela - lepa in gostoljubna", ki so ga podpisali slovenski župani in podporo Državnega zbora RS projek- tu, je ocenil kot dodatno vzpodbudo tako pri uresničevanju projekta kot pri ustvarjanju prijaznejšega in spodbudnejšega okolja hitrejšega i-n kakovostnejšega razvoja slovenskega turizma. Predsednik Turistične zvezeSlovenije Marjan Rožič se je predsed- niku Kučanu v imenu nagrajencev zahvalil za sprejem in predstavil nove zamisli Turistične zveze Slovenije pri razširitvi projekta, zlasti na področju varovanja okolja. Veliki znak občine Krško za leto 2002 prejme gospod Stane Rožman za dolgoletno uspešno vodenje Nuklearne elektrarne Krško in odlično sodelovanje z ostalimi gospodarskimi subjekti in lokalno skupnostjo. Obrazložitev Gospod Stane Rožman je v Nuklearni elek- trarni Krško zaposlen od leta 1975, njen glavni direktor pa je od leta 1988. S svojim strok- ovnim znanjem, z delovnimi izkušnjami, oseb- no zavzetostjo in učinkovitimi metodami vodenja, je bistveno prispeval k varnosti in zanesljivosti obratovanja elektrarne, zagotavl- janju kakovosti in urejenosti delovnega okolja, usposabljanju kadrov, sprejemljivosti elek- trarne v javnosti, modernizaciji in doseganju visokih standardov in nenazadnje k raciona- lizaciji stroškov in nizki oziroma konkurenčni ceni proizvedene elek- trične energije, tako na domačih kot na tujih trgih. Za njcgovo delo je značilna razvojna naravnanost, vključevanje znanstveno-raziskovalnih dosežkov v prakso in utrjevanje varnostne kulture. Gospod Stane Rožmanje guverner Svetovnega združenja uporabnikov jedrske energije (WANO - AC Governor) in podprcdsednik Asociacije ameriškega inštituta uporabnikov jedrske energije (IPAC - Vice Chair- man), kar je za človeka iz evropske države velika cast in priznanje. Gos- pod Stane Rožmanje sodelovai tudi v WANO misijah in misijah Dunajske agencije za atomsko energijo. Gospod Stane Rožman je najzaslužnejši za projekt modernizacije Nuklearne elektrarne Krsko. Projekt je obsegal izdelavo in prevoz upar- jalnikov, izvedbo zamenjave uparjalnikov, potrebne rekonstrukcije, var- nostne analize in nabavo specifičnega simulatorja. Cilj tega projekta je povečanje varnosti in zmogljivosti elektrarne. Zavedamo se, kako pomembno je korektno sodelovanje mcd Nuklear- no elektrarno Krško in lokalno skupnostjo - Občino Krško. Največjo zaslugo za dober odnos in odlično sodelovanje ima prav gospod Stane Rožman, ki v vseh letih vodenja elektrarne uspešno sodeluje z vsemi pred- stavniki lokalne skupnosti. Znak občine Krško za leto 2002 prejme gospod Danijel Mižigoj za več kot 30-letno delo v dobro ljudi s posebnimi potrebami. Obrazložitev Gospod Danijel Mižigoj je na svoji življenjski poti zelo zgodaj spoznal, da osebe z motnjo v duševnem razvoju ter njihove družine potrebujcjo veliko strokovne pomoči in posebne obravnave. da lahko razvijejo pri otroku preostale sposobnosti in mu omogočijo čim bolj kvalitctno življenje. V letih 1960 do leta 1979 si je močno prizadeval. da so v občini Krško pričeli delovati Sola s prilagojenim programom, Delavnicc pod posebni- mi pogoji za odrasle ösebe z motnjo v duševnem razvoju, Oddeiek za us- posabljanje šoloobveznih otrok in razvojni oddeiek pri vrtcu. Njegova zasluga je, da se je vzpostavila natančna evidenca vseh oseb z motnjo v ObžoTniK EQ Št. 54, mai 2002 iz občine krško duševnem razvoju v občini Krško. Leta 1994 je gospod Danijel Mižigoj postal predsednik Društva za po- moč duševno prizadetim občine Krško, ki se je kasneje preimenovalo v Društvo Sožitje Krško, in to nalogo opravlja še danes. Vso svojo energijo in prosti čas usmerja v delo društva, ki skrbi za razvoj različnih oblik dela z družinami, ki imajo duševno prizadetega otroka, v obliki vikend semi- narjev, letovanj, izletov, druženj in obdaritev ob novem letu. Gospod Mižigoj je pobudnik za razvijanje različnih projektov v podporo društva in se osebno trudi pri zbiranju donatorskih sredstev. Trenutno je v društ- vo vključenih 135 oseb z motnjo v duševnem razvoju iz občine Krško. Gospod Daniel Mižigoj je clan Sveta zavoda Centra za socialno delo Krško in clan Sveta zavoda Varstveno delovni center Krško - Leskovec, član Zveze društev Sožitje Slovenije in koordinator različnih akcij med društvivSloveniji. Znak občine Krško za leto 2002 prejme gospod Miran Resnik ob 25-letnici samostojnega podjetništva in razvoja gospodarskih dejav- nosti. Obrazložitev Gospod Miran Resnik se je po končani steklarski šoli v Novem mestu in opravljenem mojstrskem izpitu, leta 1961 zaposlil pri takratnem SOP-u in tarn organiziral nov proizvodni oddelek steklarske smeri. Leta 1977 je začel s samostojno obrtno dejavnostjo in se ieta 1984 preselil v nove poslovne prostore na MDB, kjer je še danes sedež podjetja. Gospod Resnik je pri svojem delu vedno iskal možnosti za nove teh- nologije in proizvode na področjih gradbeništva, industryskega stekla, lesne industrije, opreme in interierjev ter umetniškega oblikovanja. To mu je omogočalo, da je uspešno deloval na trgih takratne Jugoslavije, vse do leta 1991, ko je z izgubo takratnih tržišč moral preusmeriti proizvodnjo na evropska tržišča. V tern kriznem časuje zadržal vse sodelavce ter pričel novo proizvodnjo in novo razvojno obdobje. Sledil je novim tehnologi- jam evropskih razvojnih standardov in sicer od avtomatizacije proizvod- nje, osvajanja nove tehnologije kaljenja stekla, do uvajanja visoke teh- nologije in organizacije, kar v celoti predstavlja moderno proizvodnjo, primerljivo z zahtevami najvišjih tehnoloških standardov. Sodeloval je tudi pri organizaciji in dopolnjevanju programov Steklarske sole v Rogaš- ki Slatini, predvsem v predelavi stekla in je predsednik iniciativnega odbo- ra sekcije steklarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Podjetje Steklarstvo Resnik danes zaposluje 30 sodelavcev in predstav- lja že srednje podjetje. Njihovi izdelki so vgrajeni v proizvode najuglednejših slovenskih pod- jety pohištvene industrije, bele tehnike in interierjev, kar 60% proizvodn- je pa gre v posredni in neposredni izvoz na evropske trge. Gospod Miran Resnik je uspešno deloval v Občini Krško kot podpred- sednik Občinske skupšcine, v Teritorialni obrambi Slovenije, lovstvu, raznih organizacijskih odborih, sedaj pa vodi Krajevno skupnost Krško. Nafotogrqfiji desno: Podpisniki pogodbe so sprejeli obveznost sklenitve konkretnih izvedbenih dogovorov in pogodb glede zagotovitve prostorov, druge pripadajoče infras- trukture, zagonskih in materialnih stroškov delovanja fakultete ter zagoto- vitve kadrovskih pogojev. Znak občine Krško za leto 2002 prejme < Oktet DKD "Svoboda" Senovo ob 50-letnici uspešnega delovanja na podrocju zborovskega petja. Obrazložitev Oktet DKD "Svoboda" Senovo je bil ustanovljen ieta 1952, nastal pa je iz članov pevskega zbora Vzajemnost. Prvi zborovodja tega sestava je bil gospod Janez Zupancič, kasneje pa so oktet vodili gospod Janko Avsenak, gospod Adolf Moškon in v zadnjem obdobju gospod Anton Pleterski. Oktet je v svojem 50-letnem neprekinjenem delovanju pripravil pester iz- bor narodnih, umetnih pesmi in žalostink. Do nedavnega se je oktet redno udeleževal pevskih revij in srečanj na ; medobčinskem in regijskem nivoju. Tradicija in dolgoletno druženje je : zahtevalo občasne menjave članov okteta, ker so nekateri morali zaradi zdravstvenih razlogov opustiti sodelovanje. A delo okteta je potekaio nemoteno in tako so bili s svojimi nastopi nenehno prisotni na kulturnih in ostalih prireditvah, tako na Senovem kot tudi v drugih krajih občine Krško in Posavja. Oktet DKD "Svoboda" Senovo prejme Znak občine Krško v priznanje za ohranjaje tradicije petja med rudarji na Senovem. PODPIS POGODBE O SODELOVANJU PRI USTANOVITVI FAKULTETE ZA LOGISTIKO Celje, 14.05.2002 - Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ludvik Toplak, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in župan Občine Krško Franci Bogovič so v Pokrajinskem muzeju v Celju svečano podpisali Pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje Fakultete za logistiko in pogojev za izvajanje njenih študijskih in raziskovalnih programov. Univerza v Mariboru, Mestna občina Celje in Občina Krško so na pobu- do Sveta za visoko šolstvo uskladili študijske programe in se dogovorili o enotnem študijskem projektu. Podpisniki pogodbe bodo skladno s spre- jetimi obveznostmi zagotovili materialne in kadrovske pogoje za ustano- vitev Fakultete za logistiko s sedežem v Celju in dislocirane enote v okviru te fakultete - Centra za univerzitetne in visoke strokovne študije ler znan- stvene raziskave s sedežern v Krškem. , IS ObzofniK iz občine krško Št. 54, maj 2002 SOBOTA, 1. JUNIJ 2002 Ob730 7. mednarodno prvenstvo Nerezin v podvodnem ribolovu Nerezine, otok Lošinj, Republika Hrvaška (Društvo za podvodni ribolov Pozejdon Krško) Ob 1000 Otvoritev avdiovizual- nega oddelka Valvasor- jeve knjižnice Krško Valvasorjeva knjižnica Krško (Valvasorjeva knjižnica Krško) Ob 1800 Gimnastična akademija 2002 Osnovna sola Jurija Dalmatina Krško (Gimnastično društvo Rain Krško) Ob 1900 Speedway dirka za Zlati znak občine Krško in pokal Zavarovalnice Triglav Stadion Matije Gubca Krško (AMD Krško) NEDELJA, 2.JUNIJ2002 Ob 1800 Srečanje ljudskih pevcev in godcev občineKrško Grad Rajhenburg, Brestanica (JSKD-OIKrško) Ob 1930 Renato Chicco Trio, koncert etno jazz glasbe Grad Rajhenburg, Brestanica (JSKD-OIKrško) TOREK, 4. JUNIJ 2002 Ob 1200 Podelitev certifikata kakovosti po standardu ISO 9001:2000 Upravni enoti Krško Kulturni dom Krško (Upravna enota Krško) Ob 1700 80-letnicaNKKrško: Tekmovanje malčkov za značko nogometaša Stadion Matije Gubca Krško (Nogometni klub Krško) Ob 1900 80-letnicaNKKrško: Predstavitev brošure "801etnogometav Krškem" Hotel Sremič Krško (Nogometni klub Krško) SREDA, 5. JUNIJ 2002 Ob 1300 Otvoritev hladilnice Evrosad (Evrosad) Ob 1700 Zaključni koncert učencev Glasbene šole Krško (orkestri in solisti) Kulturni dom Krško (Glasbena šola Krško) Ob 1700 80-letnicaNKKrško: Finale mladinskega pokala Slovenije Stadion Matije Gubca Krško (Nogometni klub Krško) Ob 1900 Otvoritev fotografske razstave DLF Krško na temo "Prijatelji" Galerija Krško (JSKD-OIKrško) ČETRTEK, 6. JUNIJ 2002 Ob 1600 Mednarodni hitro- potezni šahovski turnir Pivnica Apolon Krško (ŠKTriglavKrško) Ob 1600 80-letnicaNKKrško: Prijateljska nogometna tekma - Krško Posavje: Publikum (kadeti) Stadion Matije Gubca Krško (Nogometni klub Krško) ObžorhiK d I Št. 54, maj 2002________________________________________________________________________________________________________JZ ObČŽsie kfŠkO Ob 1800 80-letnicaNKKrško: Prijateljska nogometna tekma - Krško Posavje: Publikum (člani) Stadion Matije Gubca Krško (Nogometni klub Krško) Ob 2000 Humanitarni koncert narodnozabavne glasbe Športna dvorana pri Srednji šoli Krško (Zdravstveni dom Krško, Občina Krško in Ansambel Gramc) PETEK, 7. JUNIJ 2002 Ob II00 "Čaji v prehrani", otvor- itev razstave Društva kmetic Krško Kulturni dom Krško (Društvo kmetic Krško in Kmetijsko svetovalna služba Krško) Ob 1700 80-letnicaNKKrško: Turnir mlajših dečkov in cicibanov iz Posavja Stadion Matije Gubca Krško (Nogometni klub Krško) Ob 1700 Jazz fest Krško 2002 Staro mestno jedro v Krškem (pred Klubom za mlade Zvezda) (MCKrškoin KUD Big band Krško) Ob 1900 Slavnostna seja Občinskega sveta občine Krško s podelitvijo občinskih priznanj Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki (Občina Krško) SOBOTA, 8. JUNIJ 2002 Ob800 "Juris na Bohor" Zbirno mesto - parkirišče na Jablancah (PD Bohor Senovo) Ob900 33.tekmazapokal občine Krško v streljanju z zračno puško Montažno strelišče v športni dvorani OŠ Leskovec (Strelsko društvo Lesk- ovec pri Krškem) Ob900 31.plavalno tekmovanje za Lilegov memorial Bazen Videm (Plavalni klub Celulozar Krško) Obll00 Jazz fest Krško 2002 Staro mestno jedro v Krškem (različne lokacije),NCTA-BU (MCKrškoin KUD Big band Krško) Ob 1400 11. srečanje modelarjev Modelarsko letališče v Žadovinku pri Krškem (Modelarski klub Krš- ko) Ob 1600 6. harmonikarski piknik Izletniška kmetija Vertovšek, Veliki Ka- men (Toni Sotošek in Izletniška kmetija Ver- tovšek) Ob2000 Impro liga in koncert kantavtorja Petra Dirn- beka Trg pred Pizzerio Fon- tana(DZMPKrško) NEDELJA, 9. JUNIJ 2002 Ob9oo Planinski pohod mimo zidanic - Mohor, Gradn- je, Zavode 2002, Zbirno mesto pri OŠ Jožeta Gorjupa Kostan- jevica na Krki (PD Polom Kostan- jevica na Krki> Ob 1500 Kasaške in galopske dirke Hipodrom Brege (Konjeniški klub Posayje Krško) BQ ObzörhiK iz obcine Krsko St. 54, maj 2002 SAJENJE CEPIČA MARIBORSKE STARE TRTE Kostanjevica na Krki, 26.05.2002 - V okviru 30. Tedna cvička in v sk- iopu prireditev ob 750-letnici kostanjeviškega mesta so v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki svečano zasadili potomko trte z mariborskega Lenta. Trto so zasadili podžupan Mestne občine Mari- bor mag. Jože Protner, župan obcine Krško Franci Bogovič, maribors- ki mestni viničar mag. Tone Zafošnik in predsednik Društva vinograd- nikov Kostanjevica na Krki Stane Tomazin, ki je tudi skrbnik trte. V pro- gramu, ki gabo povezovala Lea Marija Colarič, je nastopil Vinogradni- ški oktet Šentjernej. Ostaritrti V osrednjem delu mesta na Lentu ob reki Dravi domuje več kot 400 let stara vinska trta, ki je zaradi svoje častitljive starosti dobila vzdevek stara trta. Spada med žlahtne vtnske sorte na Slovenskem, imenovana modra kavčina ali žaraetna črnina. Njeno visoko starost dokazujeta slikovni up- ! odobitvi Maribora iz leta 1657 in 1681, ki sta shranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Obe sliki prikazujeta staro trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici 8 na j Lentu, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana že v 16. stoletju in od tega časa do danes vsaj najužni stranini doživela bistvenih arhitekturnih sprememb. Na upodobitvah Maribora je desno od mestnih vrat jasno raziočna brajda s trto, ki se že pred 340 leti bohoti čez vse južno pročelje hiše, in ki rase in rodi še danes. Častitljivo starost stare trte dokazujejo tudi strokovne meritve. Z metodo sondaže in s pomočjo mikroskopa so po letnicah ugotovili, da je bila stara trta leta 1972 stara najmanj 350 let. I Mariborska stara trta na Lentu je verjetno najstarejša žlahtna vinska trta j na svetu, zaradi desar je dobila tudi certifikat Guinessove knjige rekor- | dov. Trta je bila s posebnim odlokom mestne občine Maribor zavarova- I na leta 1981, ko jo je skupina strokovnjakov začela reševati pred propadan- jem. Po revitalizaciji vsako leto v Mariboru zgodaj spomladi poteka re2 stare trte, ko mesto podari cepiče drugemu mestu ali občini v znak pryatel- jstva. Najpomembnejši dogodek je trgatev, ki je postala pravi mestni praznik. Na ta dan se v mestu zberejo številni ugledni predstavniki mesta in države. Stara trta v zadnjem desetletju obrodi povprečno 35 do 55 kg grozdja. Vsako leto se z vinom stare trte napolni približno 100 2,5 del stek- leničk, ki jih je umetniško oblikoval Oskar Kogoj. Stekleničke so na voljo mariborskemu županu za protokolarne namene. Ob vsaki steklenički dobi prejemnik tudi listino z njeno zaporedno številko in letnikom pridelave, Izvirnost zagotavljata mariborski pečat in mestni viničar. Med drugim sta takšni steklenički prejela tudi papež Janez Pavel II in ameriški predsednik Bill Clinton. ZRCAUENJA - KOSTANJEVICA NA KRKI Kostanjevica na Krki - V Ietošnjem letu praznuje eno najmanjših in na- jstarejsih slovenskih mest Kostanjevica na Krki 750-letnico prve omem- be mesta, ki je bila zapisana leta 1252 v jundeburški listini. Ta mejnik so si Kostanjevičani izbrali kot enega izmed zgodovinskih mejnikov, ki so pomembno sooblikovali gospodarski, družbeni in politični vzpon, razvoj mesta in okoliških krajev. Del bogate, pestre in raznolike zgodovine zajema in razkriva priložnostna razstava z naslovom "Zrcaljerüa - Kostanjevica na Krki'\ ki jo je v Lamutovem likovnem salonu slavnostno odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter, v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac pa so jo pripravili strokovni delavci Posavskega muzeja Brežice. Kot pravi vod- ja projekta Vlasta Dejak iz Posavskega muzeja Brežice, so na razstavi z različnimi predmeti, dokumenti in listinami prikazani pomembni do- godki otoškega mesta od najstarejših časovdo današnjih dni. Razstavo spremlja videoprojekcija etnološkega filma in računalniško animiran film, izšel pa bo tudi katalog. Pričujoča priložnostna razstava v nekdanjem ministerialnem dvor* cu v starem mestnem jedru, ki bo odprta do konca meseca oktobra, pa je hkrati priložnost in izziv, da Kostanjevica kot eno najstarejših sloven- skih mest pridobi redno razstavo. Po besedah direktorja Galerije Božidar Jakac Bojana Božiča da je ta razstava idealna priložnost, da Kostanjevica pride do svoje zgodovine, ki bo na ogled na enem mestu. Razstava bo na ogled do 31. oktobra vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 18. ure. foto: J. Zakšek Bojana Mavsar ObžorriiK D3 Št. 54, mai 2002 obvestila ^^^jjy^ySj Maries hiše maribor d.o.o., Limbuška c.2, 2341 Limbuš, IPPI^^^^KJ tclefon: 02 4294 669 vodja projekta Vlasta Špenga gr.ing., ^/ ^ telefaks 02 4294 640, E - mail :komerciala(« marles-hise.si m m Ponudba vrstnih Ills MARLES v naselitt Krško Leta 1988 smo zgradili prvih pet vrstnih his v sistemu Maries v Krškem. V letu 2001 smo pričeli z gradnjo drugega niza petih vrstnih his. HIŠA MARLES V SISTEMU M-03 (SAD)» enote od 2 do 4 »- bruttopovršina 134,20 m2, stanovanjska površina 107,60 m2, CENA: 10,990.000,00 STT,ponudba obsega komunalno opremljeno zemljišče(funkcionalno zemljišee parcelo velikosti po delilnem naertu; primarno izgrajeno infrastrukturo - ulieno kanalizacijo, vodovod, elektriko, plin, CATV in PTT), gradbena dela, montažne elemente in montažo ter krovsko kleparska dela. DOKONČANJE HIŠE MARLES IZ SISTEMA M-03(SAD) v M-01/D CENA: 2,061.226,00 SIT HIŠA MARLES »enota 1« V SISTEMU M-01/D - brutto površina 134,20 m2, stanovanjska površina 107,60 m2, CENA: 13,399.226,00 SIT Ponudba obsega komunalno opremljena zemljišče ( funkcionalno zemljišee parcelo velikosti po delilnem naertu; primarno izgrajeno infrastrukturo - ulieno kanalizacijo, vodovod, elektriko, plin, CATV in PTT), gradbena dela, montažne elemente in montažo, krovsko kleparska dela in elektroinstalacijska dela. DODATN A DELA ZA DOKONEANJE HIŠE zunanji priključki in ureditev okolja, CENA: 2302.220,60 SIT fitMif2»cijaobjekta/gradbeaa,ofoftnflka fa fni^Iadj»ka del«, CENA: 5476.2Q9,M>SfT , HIŠA MARLES »NA KLJUE« - brutto površina 134,20 m2 stanovanjska površina 107,60 m2, CENA: 21,077.646,00 SIT Ponudba obsega komunalno opremljeno zemljišee, gradbena dela, montažne elemente in montažo, obrtniška dela (krovsko kleparska, keramiearska, podarska, slikopleskarska) in instalacijska (elektroinstalacijska dela in instalacija centralne kurjave). Pri vseh ponudbah cena ne zajema davka na dodano vrednost v skladu z veljavno zakonodajo. \ KREDITNIPOGOJI | Za kupce his v Krškem nudimo ugodne kredite do 50% pogodbene vrednosti hiše po naslednjih pogojih: i NOVA LJUBLJANSKA BANKA, podružnica Krško ! T+2 nal01etzakomitente,T+2,5 nal01etzanekomitente,T+3 nal51etzakomitente,T+4 nal51etzanekomitente. PRO BANKA, podružnica Celje, podružnica Maribor EUR + 5,9 NA 10 let, EUR + 6,9 NA 15 let KS ObžorniK kultura Št 54, maj 2002 Nov oddelek v Valvasorjevi knjižnici Krško "Rred vsem drug im bodi glasba." Besede iz naslova so prvi verz Verlainove Poetike. 'Kaj je hotel pesnik z njimi povedati' oziroma kako jih je interpretiral Boris A. No- vak, lahko preberete v knjigi Simbolistična lir- ika (str. 66). Čeprav je pisal o literaturi, se francoski pesnik ni mogel izogniti glasbi. V Valvasorjevi knjižnici Krško nas čedalje bolj pesti pomanjkanje prostora, zato smo prisiljeni nenehno improvizirati. Ker sta se zbirki videokaset in CD-jev tako povečali, da v avli, kjer smo ju hranili, ni bilo več dovolj pros- tora, smo ju preselili na nov avdio-video odd- elek. V avdio-video oddelku hranimo več kot 2300 videokaset, 1600 zgoščenk z različnimi glasbenimi žanri, CD-ROM-e in pa (zaenkrat še) skromno zbirko 30 DVD-jev. Večino avdio- video gradiva (z izjemo nekaterih CD-ROM-ov ) sposodimo na dorn. Avdio-video oddelek se nahaja v prostoru, kjer smo nekdaj hranili peri- odični tisk. Za ta korak smo se odločili, ker je bil ta prostor premajhen za skladišče časopis- ov. Časopisov seveda nismo vrgli v smeti. Pre- selili smo jih v sosednji prostor, s tern pa žrtvovali edini prostor, ki je bil namenjen pr- ireditvam. Te zdaj potekajo v pritličju, na odd- elku za izposojo. Zadnja pridobitev Valvasor- jeve knjižnice Krško je prostor, kamor smo LESTVICA NAJVEČKRAT IZPOSOJENIH CD-jev V MAJU 1. Gibonni: Mirakul 2. Bob Marley: Legend 3. Demolition Group: Bič luč+upanje 4. Linkin Park: Hybrid Theory 5. Colonia: Milijun milja 6. Oliver Dragojevič: Sve najbolje 7. Iztok Mlakar: Rimarije iz oštarije 8. Kylie Minogue: Fever 9.Apocalyptica: Cult 10. Led Zeppelin: Early Days postavili knjige o glasbi in filmu in tri CD pred- vajalnike. Vabimo vas, da preverite kvaliteto zvoka in si zavrtite vaš priljubljeni CD. Za člane knjižnice je upo- raba predva- jalnika brezplač- na. Še podatek za avdiofile: CD predvajalniki so proizvod tovar- ne Onkyo. Av- dio-video odd- elek je odprt vsakponedeljek, sredo in petek med osmo in os- emnajsto uro. Naj bo glasba pred vsem drugim! (vp) V okviru praznovanj ob občinskem prazniku vas vljudno vabimo na otvoritev avdio-video oddelka Valavsorjeve knjižnice Krško, ki bo v soboto, 1. 6.2002, ob 10. uri. Po otvoritvi bo v parku koncert Pihalnega orkestra DKD Svoboda Senovo. LESTVICA NAJVEČKRAT IZPOSOJENIH FILMOV V MAJU l.Franček 2. Pearl Harbor 3. Gladiator 4. Vrnitev mumije 5. Škandalozno pero markiza de Sadea 6.Muolin Rouge 7. Forresterjevo razkritje 8.Osumljen 9. Sovražnik pred vrati 10. Lara Croft: Tomb Raider Ob prazniku obdne Krško, Z /iini/ii 2002. čestkamo vsem občankam in občanom obäne Krško! 8281 Senovo W%L\ alvasorjeva ¦ffllknjižnica Krško - Tu se je smrt utrudila do smrti in uresničil biblijski pekel. Tu je zločin dobil sloves obrti in milijone duš premlel v pepel. Zdaj tu ostal je le še veter v travi in zemlja in nebo. In pod večer se nad grobovi v zvezdnati daljavi prižgo milijoni lučk za večni mir... (Lojze Krakar: Auschwitz) Z globokim spoštovanjem do žrtev koncen- tracijskih taborišč se veselimo vsakega novega dne miru in svobode. Čestitamo ob občinskem prazniku! Valvasorjeva knjižnica Krško Ob občinskem prazniku priporočamo film Življenje je lepo italijanskega avtorja Roberta Benignija in Schlinkov roman Bralec VZAJEMNA zclravstvena zavarovalnica, d.v.z. VZRJ6MNR zdrovstvenQ zavarovainicQ d,v.z. Poslovno enoto Hrško čestita vsem občankom in občonom ob prozniku občinc Kršho! ObzWniK El Št. 54, maj 2002 kultura PROFESIONALEN ODNOS KRŠKIH SIMFONIKOV Z GOSTI NEKATERIH GLASBENIH SOL IZ SLOVENIJE TER HRVAŠKE NA GOSTOVANJU V ŠVICI Kot je bila javnost že obveščena o pomemb- nem gostovanju simfoničnega orkestra GŠ Krš- ko z gosti iz nekaterih glasbenih šol iz Slovenije (Velenje, Novo mesto, Logatec, Žalec, Kam- nik, Tartini iz Ljubljane, SGŠ Ljubljana in Vrhnika) in Hrvaške (Karlovac in Samobor) ter zbori (Viva, Adoramus, Cantemus, Profun- dis, Goran Kovačič), bi sedaj želel na kratko opisati vtise s pomembnega gostovanja. Ni potrebno posebej poudarjati, da je bil to največji dogodek za mlade glasbenike iz naše- ga okolja. Igrati na otvoritveni slovesnosti evropskega mladinskega festivala je seveda ve- lika odgovornost in tudi last ter navsezadnje promocija Slovenije in našega ožjega okolja. Tako se je krški orkester z omenjenimi gosti (skladba, napisana posebej za to slovesnost, zahteva namreč dvojno zasedbo simfoničnega orkestra) tega lotil, lahko rečem, profesional- no. Delali smo tako rekoč že od januarja, saj skladba zahteva ogromno koncentracijo, še posebej zaradi njene dolžine (50 minut) in aka- demskega nivoja težavnosti. Z moje strani gre izredna pohvala vsem učiteljem in učencem, ki so v projektu sodelovali in ga na gostovanju tudi odlično izpeljali. To pa seveda ne velja za glas- benike, ki so se nam še pridružili v Švici. Če bi vsi sodelujoči vložili vsaj delček truda, kot so to storili naši glasbeniki iz Slovenije in Hrvaške, sigurno samo gostovanje ne bi bilo tako napor- no. Dejstvo, da je kompletna zasedba (250 in- strumentalistov in 450 pevcev) vsak dan kon- certa vadili na dan 8 ur in izvedla 5 koncertov, pove najbrž vse. Glede na ta dejstva, bi morali pač gostitelji nuditi, posebej gostujočim glasbenikom in pe- vcem mnogo višji standard. Z drugimi be- sedami, takšen kot je bil dogovorjen pred gos- tovanjem (namestitev in prehrana). V tern delu gostovanja pač ne moremo biti zadovoljni. Sicer pa je dogodek igrati v dvorani, ki ima po nekaterih strokovnih ocenah najboljšo akustiko v Evropi. Po končanih dveh koncertih otvoritvene slovesnosti v četrtek je po čestitkah organizatorjevza nastop, med njimi tudi slov- enski veleposlanik g. Bussar, koncert mojstrica celotnega orkestra, naša učiteljica Barbara Smolej Fritz rekla nekako tako: "Glasbo smo postavili pred sam standard, ki so nam ga nudili gostitelji". Pa še nekaj je res. Po kar bogatih iz- kušnjah mednarodnih sodelovanj lahko ugo- tovim, da znamo Slovenci mnogo bolje posk- rbeti za goste, še posebej, če bi za nas opravili tako delo, kot so ga naši glasbeniki v Švici. Več morda kasneje, ko bomo prejeli odzive medijev iz Švice. ravnatelj Glasbene sole Krško prof. Drago Gradišek GLASBENA Un SOLA KRŠKO YIPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Občankam in občanom, poslovnim partnerjem in vsem prijateljem čestitamo ob prazniku obane Krško. Tovomišb 18,8270Krško,SLOVENIJA,Tel.: +386(0)7 4811100,Fax:+386(0)74921115,4822077 E-mail: vipop@vipop.si, http://www.vipap.si WMwJVtENDA-KH BI Obzornik okolje in prostor St. 54, maj 2002 ' »SO POLOŽNICE ZA KOMUNAL- NE STORITVE VISOKE?« V zadnjem času veliko uporabnikov komu- nalnih storitev sprašuje, zakaj takšen porast cen komunalnih storitev. V družbi KOSTAK d.d. se zavedamo, da je velik problem porast cen komu- nalnih storitev, ki vpliva na rast življenjskih stroškov. Vendar pa podjetje samo v velikih prim- erih nima vpliva na povišanje cen, saj je v zadn- jem času glavni krivec za povišanje cen uvedba republiških taks, ki povzroča višje stroške komu- nalnih storitev in vzbuja jezo ob prejetju računa. Tisti potrošniki, ki ste priključeni na sistem vodovoda, ki je v našem upravljanju, in ste hkrati vključeni v redni odvoz smeti, ste na položnici verietno opazili dve vrsti taks, in sicer: - za obremenjevanje vode, - za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Zakon o varstvu okolja je že pred leti določil, da onesnaževalec plača takso za obremenjevanje vode in okolja. Plačuje se na način, ki ga je predpisala Vlada RS v Uredbi o taksi za obremenjevanje vode in Uredbi o taksi za obremenjevanje okolja zara- di odlaganja odpadkov. Uredba o tak- si za obremenjevanje vode doloca med drugim tudi primere, ko se zbrano takso porabi za izgrad- njo lokalne infrastrukture, sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja voda. V skladu s Programom Občine Krško o porabi sredstev, zbranih iz naslova taks, ki ga potrdi tudi Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slov- enije, Kostak d.d. kot izvajalec javne službe vsa zbrana sredstva iz naslova taks vloži v infrastruk- turo na podrocju ravnanja s komunalnimi odpad- nimi vodami na območju občine Krško. Tako Občini Krško zbrana sredstva ni potrebno naka- zovati v državni proračun. Od leta 1996 do konca leta 2000 smo iz teh sredstev zgradili oziroma obnovili: kanalizacijo Krško - staro mestno jedro, kanalizacijo Kostan- jevica - otok, čistilno napravo Kostanjevica (in- vesticijavteku). V letu 2001 smo sredstva taks vložili v izgradn- jo naslednjih objektov: izgradnjo ČN Kostan- jevica in dovodnega kanala, izgradnjo fekalne ka- nalizacije in črpališča na Ljubljanski cesti v Ko- stanjevici, izgradnjo fekalne kanalizacije skozi ulico 11. Novembra v Leskovcu, obnovo kanali- zacije Krško - odsek Župančičeva ulica. V letir2002 pa bomo na osnovi potrjenega pro- grama s strani Ministrstva za okolje in prostor zbrana sredstva vložili v: dokončanje investicij iz leta 2001, prenovo kanalizacije Krško (Pod goro, CKŽ - od Taverne do Dalmatinove ulice, prehod pod železnico pri Aškerčevi ulici) in začetek gradnje čistilne naprave Brestanica. Uredba o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov je novejša uredba, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 2001. Skladno z določili navedene uredbe smo upravl- javci odlagališč zavezani za obračunavanje takse vsem uporabnikom storitev odlaganja odpadov od 01.01.2002. Zbrana sredstva taks bodo na- menjena investicijam na podrocju ravnanja z od- padki, in sicer izgradnji novih odlagališč, sovla- ganjam vizgradnjo regijskih odlagališč in izgrad- nji objektov za obdelavo odpadkov pred odlagan- jem. Način obračuna komunalnih storitev /. za individualno odjemno mesto: - vodarino obrač-unamo skladno s količ- ino porabljene vode odčitane na vodomeru, - smetarino zaračunamo glede na velikost po- sode in frekvenco odvoza. V kolikor pa več indi- vidualnih gospodinjstev uporablja skupinsko posodo za odlaganje odpadkov, izračun stroška smetarine temelji na velikosti posode, frekvence odvoza in številu članov v posameznem gospod- injstvu, - obveznosti iz naslova tarifnega sistema (števnino in priključno moč) zaračunamo na os- novi velikosti vgrajenega vodomera in ne glede na porabljeno količino vode. V kolikor ocenju- jete, da na objektu dlje časa ne boste potrebovali vode (ste ga podedovali), se lahko odločite za mirovanje vašega odjemnega mesta, kar pomeni, da ob predhodnem plačilu stroškov v prihodnje ne boste več plačevali stroškov dostopa do vodomera. 2. v večstanovanjskem objektu - vodarino zaračunamo glede na stanje vodomera, in sicer se mesečna poraba deli s sk- upnim številom stanovalcev. Obremenitev posameznega gospodinjstva je odvisna od števila oseb v posameznem gospodinjstvu, - strošek smetarine je odvisen od velikosti nameščene posode in frekvence odvoza. Deli se po istem sistemu kot pri vodarini, torej glede na število stanovalcev, - obveznosti iz naslova tarifnega sistema (števnino in priključno moč) zaračunamo na os- novi velikosti vgrajenega vodomera/število stanovanjskih enot. 3. ostale zaraeunane postavke: - vodno povračilo uporabnikom zaračunavamo skladno z Uredbo o vod- nih povračilih, ki jo je izdala Vlada RS. Osnova za obračun je na vodomeru iz- kazana poraba vode, - takso za obremenjevanje voda upor- abnikom zaračunavamo skladno z Ure- dbo o taksi za obremenjevanje voda. Osnova za obračun je na vodomeru iz- kazana poraba vode, - takso za obremenjevanje okolja strankam zaračunavamo na osnovi Uredbe o taksi za obre- menjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije. Osnova za obračun je enaka kot pri zaračunani smetarini, višina pa je odvisna od količine odloženih odpad- kov na odlagališču, Podrobnejša analiza rasti cen komunalnih storitev v Sloveniji je pokazala, da so se komunal- ne storitve podražile predvsem zaradi okoljskih taks in dajatev, ki so v domeni države, bistveno manj pa zaradi podražitev v komunalnih pod- jetjih samih. Zavedamo se, da so takse, ki so in- vesticijske narave, nujno potrebne za naložbe v ustrezno infrastrukturo, toda sunkovito dvigo- vanje lc teh podpihuje inflacijo, komunalnim podjetjem pa ne zagotavlja ustreznih okvirov poslovanja. V kolikor si želite še dodatnih infor- macij, pa so vam vsak delovni dan od 7-15 ure na razpolago strokovne službe podjetja Kostak na telefonski številki 48 17 200. KOSTAK d.d. vsem občankam in občanom čestita ob prazniku občine Krsko. ObzorniK TU LETOSNJA RAST CEN VODE IN KANALSClNE ZA GOSPODINJSTVA Maribor Ljubljana Celje Novo mesto Kranj Köper Vodarirta 10,0% 12,5% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% RepubtišM vodni prispevek 46,3% 46,3% 46,3% 46,3% 46,3% 46,3% Kanafeaeija 29,7% 0,0% 9,9% 7,4% 0,0% 0,0% Čiščenje odpadnih voda 6,5% 0,0% 0,0% RepubtiSka taksa za obremenjevanje voda 30,0% 30,9% 30,0% 22,5% 40,8% 33,8% Občinska taksa za onesnaževanje voda 0,0% - 0,0% LETOSNJA POORAZtTEV DEPONIRANJA SMETI 2 uvedbo državne takse Srez uvedbe drzavrtätakse Maribor 724,1% 0,0% Ljubljana 158,50% 28,0% Novo mesto 103,0% 0,0% Celje 69.8% 0,0% * op.: cena odvoza smeti se ni dvignila v nobeni od mestnih občin Vir: komunalna podjetja mestnih občin Št. 54, maj 2002 šport NK KRŠK0 V DRUGI LIGI V soboto, 25. maja 2002, je z zmago proti ekipi NKPobrežje Gradis z rezul- tatom 5:2 članska ekipa Nogometnega kluba Krško zaključila tekmovanje v III. slovenski nogometni ligi - vzhod, kjer je sodelovala po končanem pomladan- skem delu ligaške sezone 1998/99, ko se je članskemu moštvu in klubskemu vodstvu uresničila dolgoletna želja - napredovanje iz prvega razreda celjske nogometne podzveze. Po ogorčenem boju z glavnim konkurentom za prvo mesto v ligi - ekipo Mons Claudius in z bleščečo serijo zmag pod vodstvom trenerja Vlada Klinčarovskega so v pomladanskem delu prvenstva nadoknadili zaostanek devetih točk in z dvema točkami prednosti osvojili prvo mesto, ki edino vodi v drugo državno ligo. Tako se je ekipi, vodstvu kluba in vsem nogo- metnim navdušencem uresničila velika želja ob visokem jubileju krškega nogo- meta, ki ga te dni praznujejo tudi z vrsto prireditev in izdajo brošure KOLESARSKI KLUB ORION Ljubljana - Kolesarji kolesar- skega Kluba Orion so se 4. 5. v Ljubljani udeležili kolesarske dirke za državno prvenstvo v vožnji na čas (kronometru) in dosegli nasled- nje rezultate: v kategoriji master E starost 60-65 let Alojz Levičar 4. mesto, Djuro Kovač 6. mesto, v kat- egoriji master B starost 45-50 let Roman Pirc 9. mesto, v kategoriji master A starost 40-44 let Slavko Petrič 9. mesto in v kategoriji amat- er C starost 30-39 let Aljoša Šumlaj 14. mesto. DRŽAVNO PRVENSTVO V KARATEJU V KATAH Sevnica - Novoustanovljena Ka- rate unija Slovenije je organizirala prvo Državno prvenstvo v karateju VABILO NA PLESNi PRIREDITVI Ob zaključku še ene uspešne tekmovalne sezone, v kateri so naši tekmovalci na državnih prvenstvih dosegli kar šest medalj (1 zlato, 4 srebrne in 1 bornasto) in šest finalnih uvrstitev ter doseg- li enega najboljših slovenskih rezu- Itatov na svetovnih prvenstvih (5. mesto plesne skupine in 6. mesto Sebastijana Vodlana) bomo v so- boto, 15. junija, ob 15.30 za mlajše pionirke, pionirje in mlajše mlad- ince ter ob 19. uri za mladince, starejše mladince in člane v sport- ni dvorani Srednje sole Krško or- ganizirali in izvedli državno KV prvenstvo v standardnih in latins- ko ameriških plesih za vse kategor- ije. Vsredo, 19.junya,ob 19. uri pa vabimo vse ljubitelje plesa v Kul- turni dom Krško, kjer se bodo predstavili naši člani ob zaključku plesne sezone. v katah s 178 nastopajočimi in 31 ekipami. Po uradni otvoritvi prven- stva so se med seboj najprej pomer- ili tekmovalci in tekmovalke v posamezni konkurenci, potem pa še ekipe. V mlajših kategorijah so po uspešnosti prevladovali tekmov- alci KK Krka iz Šentjerneja in KK Termotehnike iz Krškega, med starejšimi pa člani KK Hypo iz Sevnice. Med članicami je prepričl- jivo zmagala tako v mladinski kot v članski konkurenci Karolina Rac- man, članica KK Krka iz Šentjerne- ja, med člani pa je ponovno bil na- jboljši Marko Stopar iz KK Hypo Sevnica. V mladinski konkurenci je bil nepremagljiv Rok Črepinšek, član KK Hypo Sevnica. MIRTIČEVA V NAJKRAJŠEM CASU ODKRILA LISIČKE Žužemberk - Članice in člani krškega radiokluba so minulo nedeljo tekmovali v lovu na lisico v Žužembergu. V kategoriji pionirjev je Adrijana Moškon osvojila 6. mes- to in Maja Rodman 10., Janez Kuselj je bil v kategoriji veteranov četrti, najvišje, 1 .mesto pa je v kate- goriji žensk osvojila šestošolka Eva Mirtič, ki v letošnji sezoni kaže izredno pripravljenost. NAMIZNOTENIŠKI VETERANI V OBRIGHEIMU Obrigheim - Ob 20. obletnici po- bratenja občin Obrigheim - Krško so se v mesecu maju namiznoteniš- ki veterani Posavja udeležili tradi- cionalnega prijatelskega srečanja pri vrstnikih v Obrigheimu, s kateri- mi so odigrali in zmagali tudi nam- iznoteniški dvoboj. Za Posavce so igrali: Gorišek, Žagar, Mikeln, Budič in Vidmar. S svojimi kolegi se bodo namiznoteniški veterani Posavja ponovno srečali drugo leto, in sicer na mednarodnem prvenstvu "Dobova 2003". SEAT Leon Demonio - vražji zapeljivec. Strasten in močan - najzmogljivejši TDI-motorji. Zapeljiv - paket opreme Signo ter dodatni stranski zračni blazini. Hladnokrven - elektronska klimatska naprava climatronic. In vražje racionalen - pri nakupu prihranite do 390.000 SIT. Zakaj bi se upirali skušnjavi? Leon 1.9 TDI Demonio. BF5! Prihranek do 390.000 SIT. sefi~ TRGOMOTO trgovina in servis KRŠKO d.0.0. C.K.Ž. 139, 8270 KRŠKO Tel.: 07/ 49 03 810, fax: 07/49 22 442 e-mail: trgomoto.krsko@siol.net El ObzorniK \7/lnfo Kaj dogaja in kje dogaja za mlade if občini Krsko JUNIJ \ G-klepctalnica. Odnos učiteljev do učencev w%kr 4u V ft Srečanje ljudskih pevcev in godcev 4PA "•¦•¦?••> občlne Krško ob I8.OO url JH. ' J A^B Koncert skupins R6NATO CHICCO TRIO * * M Ljudska glasba v jazz izvedbi ob I9.3O MS/L. 7^} ^^ RLM: Nostalgia: N€ JOČJ PETGR ob ©OO Q Ö Otvorltev razstave fotografij članov „, .. Jk Društva gublteljev fotografije Krško L 'l» 'L» /Wiitu-N f€stivai Jazz feat WvSkaHQO.1. ,^r»s|jT ^^ v JAM sesion v okviru JAZZ F€ST-a ?.00H |O <^> Kulturni festival Jazz fest Kr^ko 200^ ^%T <^^ ^1 JAM s«esion v okviru JAZ7, Ff'^T.., ;->at\-> '^ $&, \0 e-klepetalnica: Knjige. ki so mi ostale Z^ dfL v -\ 4 * FILM-. Oskaiicvi vecer.: 5HAXeSP€AR6 IN IOV€ ^J - DavW PartStt Donna Sigöattl Harvey Weinstria [|T9[ "1 1 1 6dward Zw4dc Marc Norman: dofoftn* oskarja za iU : ^-1 1 • n^jopj ffe rase ob 2M3O ^* -*=-* \i» sole - pr&šstaMt&t ob I6.OO art Br»««# .«SSJ /f J| Koncert: A)t«-p-Rock pri Rampi .^ Zä*. ||L N«i«rtopajo ČISTA VOOA, PANK€RO=lt In ^"|i ^f/ 1^ 2V.AJ6VRePOb2i.OO MkMfi 4F -^ Začetek kopaine sezone na dtT BSü«i J^Aba2€nu Brestartica lsMJ »»B w§J €-kl6p€talnica: Kako nasilje v filmih ^, ^^ ^ vpliva na mladino? ^® *&/ v ft Leaenda: . * HLM: Nostalgia: !p| (frij \h MOJ ATA SOClAUSTlČNi KUIAK ^ ||b m ^ FILM: Ctekarjevi vebBFh ROCKY . :p» . (»¦ TjW - »rwSn Wmkter. Robert Chartoft: (k*itnSc osfcarja |O O #Q za na|bo4fi! f«kn 1976 ob 2I.OO ^ Hi 4L| fY«dstayitev €ai*©d«ska in progsama Sr*dn)« Wi ,..... . « 2*3«^^ dfog - , >%v V Da« boja protf ziorabi drog - IM 7^=^ ^^. - Proj€kci|a fiima Trainspottng ob a3.OO JU 4L^J ^p> a Otvoritev likovne razstave članov SL Ilkovnega društva Krško OKO eil*ri'4 -ik-vs *)7 Jazz delavnica z Dominikom Kranjčanom ,,;lr, ,^>*,_ ^ ¦ ob laoo ^S^ Äff ,JO'-;x kfiur.r;,"!;: Qod^nik Kr.'^fijt^'U"; uio ^| ^^x ^A €-klcp€tainica: Kam za počitnice? jyr^ M&y v ¦' FILM: Nostalgia: NajboljÄi de« najtK^j nore J^fc nadaljevanke bivšc Juooslavije ;F^ [F^j OQ TOP LI5TA NADR€AUSTA ob IS OO M M Wi MILKA - Dom Milke Kerin - Mladinski Center Krsko tffg € - klepetalnica: www.mc-krsko.si ^^i Skate park Krško §3 Zvezda - Klub za mlade ^SšIU Agencija za mlade - punkt r^sji «... ü> 8B Bazen Brestanica r2 ^w Staro mestno jedro Krškega S l^i. Grad Rajhenburg Brestanica 3 m: Mladinski Center Krško ^fc1 Klub posavskih študentov HflZavod RGGIO y Zvezda - klub za mlade ^ ^^^Agencija za mlade - punkt y v «Društvo IZVIR Krško | 7lK \ > Javni sklad R5 za kulturne dejavnosti Krško § T~- KUD Big Band Krško %\ Tel: 07-49-05-825 § www.me-ktsko.si 1 ü Uvodnik ^w^" Še pomnite tovariši! Preveč teksta. skrajšaj uvodnikl Kako naj krajšam samega sebe? Pa poskusimo. 2O obletnico ustanovitvE legendarne krške punk skupine Polska Malca. smp zaznamovali z ustanovitvijo glasbene selekcije But'n'hrupn pod geslom rockerji. punkerjl in raverji vseh dežel združite se. Pridite in ustvärjajte v selekciji But'n'hrupn. Junija nas čakajo nogomet, koncerti, festival!, films, literati, potovanja, semlnarjl, izobraževanja. novi časopisi. PridružitE se nam in naredite sami. Robert Ostrelič Državni uradnikl v Ljubljani še vedno spijol (Tega si pa ne dam vzet!) mßfö MLADINSKI CENTER KR5KO Mladinskl center Krsko (Dijaskl dom za Domom Milke Kerin) Ima svoja vrata odprta vsak delavnlk od 8.OO do 17 OO ure In ob sobotah od 9.OO do I2.OO ure. kjer so vam na voljo vse informaclje. ki jlh potrebujete ter čltalnlca z revijami In časopisi. Spremljajte dogajanje v mc-ju in okolici na dnevno ažurni spletni strani www.mc-krsko.sl in po novem tudl na Radlu Krško 93.4.________________________ SP V NOGOM6TU! [jgi Q Od l.junlja dalje ISSJ ¦ V mesecu juniju. mesecu svetovnega prvenstva v nogometu, si boste lahko v Zvezdi in na Bazenu Brestanica ogledali celotno nogometno prvenstvo na "velikem platnu". kar pomeni vse prenose tekem in prav tako nekatere ponovitve. Ne pozabite 2.6, 8.6. In 15.6 dnevl ko igra slovenska reprezentanca. |SNC€RT: AIT6R-R0CK PRI RAMPI *s* Lwjunij ob aioo uri f^ BitVhriH MC But'n'hrupn je ime za katerirn se skriva skupina mladlh, ki želi nadaljevatl izročilo Polske Malce. V okvlru Me Krško bodo poskrbell za pestro poletno glasbeno dogajanje v mestu in občini. Začeli bodo z nizom manjših koncertov. ki smo Jih poimenovali Alter-Rock pri rampl (Igrišče pod domom Milke Kerin). Prvega boste lahko spremljali I4.junija ob 21.00 uri. Nastopili bodo ČISTA VODA. PANKSROŠI In ZMAJEV REP Vstopnine nl._________ Predstavitev EF Au Pair in l^unktl GF mednarodne jezikovne sole ore;jce IB junlj ob I6.OO uri____________________________ EF Au Pair je program kulturne izmenjave. ki se izvaja v ZDA, primeren pa je za vse. ki so stari med 18 in 26 let. Namen programa je. da vsak udeleženec spozna drugačen načln žlvljenja. sklene nova prijatEljstva. si pridobi dragoceno znanje angleškega jezlka In Izkusnjo. kije neprecenljive vrednosti in v pomoč pri iskanju zaposlitve in ustvarjanju delovne kariere. EF mednarodne jezikovne sole izvajajo intenzivne jezikovne tečaje katerih trajanje je minimalno 2 tedna In več. Ti tečajl so namenjenl vsem. ki so starcjsi od 16 let Dan boja proti zlorabi drog . . jQfa aejunij _________npaa^ ^ *^f Tematski dan: za Vas bomo pripravili informacijsko gradivo. ki Vas bo opomnilo na Dan boja proti zlorabi drog, zvečer pa vam bomo v Klubu za mlade "zvezda" prikazali film Trainspotlng. s pričetkom ob 20.00 uri. Obiščite punkt ali Me Krško.. i'KOi >KAM ' Ml h S..-' I 2" ,_ KlftW. STAfD Mt SIVÖ «PRO 7 itv b vldM'vl 'Zas-adi prtr«dätv« bosta xa ves promts disäno zaprti Datrnatmova uika m C«*ta k^ških žrtev öne O7.O6 od B. une do 24. ur« OB 06^002. Obvoz j« urejen GUROD65K in Program'MLADlNA" 2O. junlj ob I6.OO uri %f^ |o|| ^ spunks Agencija za mlade "Punkt" skupaj z Naclonalno agencijo programa MOVIT pripravlja predstavitev Gurodeska in programa Mladina. Vabljeni vsi. ki vas zanima €UROD€SK, projekt Informiranja mladih in tistih, ki delajo z mladimi. Gurodesk ponuja informacije o programih €U. projektih in virih financiranja. ki se tičejo izobraževanja, dela in prostovoljnega dela. kulture in mobilnosti mladih. Namen Gurodeska je olajsati mladim in tistlm. ki delajo z mladimi dostop do možnosti. k jih ponujata Gvropska Unija in Svet Gvrope. Program "Mladina" nudi tebi in tvojim prijateljem podporo, da skupaj naredite tisto, kar po vašem .mnenju manjka v vasem kraju in menlte. da lahko to sami naredite. Program to možnost pozna po Imenom "skupinske pobude mladih"._________________________________ I F€STIVAL ZA MIAD€ ŠROT...._./g^\ 2IJUNU 2OO2 UQ»|^O| Tradicionalna prireditev Srot se bo tokrat odvijala na bazenu Brestanica, kjer boste lahko poleg vecernega koncerta počeli še nešteto drugih stvari. Vse skupaj se bo začelo že dopoldne ko vas bo brezplačni avtobus pripeljal na prizorišče dogajanja. Potem pa sonce. voda, ležalniki. igre brez meja. sportni turnir. osvežitev. nagradne igre znanih turističnih agencij. senca, šotoriranje, različne stojnicE, skupina Los ventilos. Big Band gimnazije Brežice. skupina Nude skupina Oko. razstava grafitov. hrana, teater in še In še fešta 24 ur. {"•""'''"''''gjflljBMMiMiii^^ ' n i w^^CiM^^F^P^^W^^^^^nr^TE^C^ffT^^^^^^^ir^^^yBBWl VI Iw I ^S7.O6. ob 2i.OO uri ! **~, Dominik Krajncan (1967) je po koncanl Srednji glasbeni soil v Ljubljani nadaljeval studij na "Hochschule für Darstellende Kunst" v Gradcu. Letal 1988 je odsel na izpopolnjevanje v ZDA na "Berllee college of Music" v Boston. Po končanem studiju sc je zaposlil kot trobentae - sollst v Big Band-u RTV Slovenija. V svoji dosedanji glasbeni karieri je sodeloval z nekaterimi mednarodno prlznanlmi jazz glasbeniki kot so Neils H.O. Pedersen. Martin Drew, Renato Chlcco. Duško Gojkovič. Bosko Petrovič idr. Kot komponist in aranžer se Dominik predstavlja na svoji avtorski plošči "Bab'n'gabn Qartet". ki je bila posneta leta 1999. V Zvezdi bo nastopil v triu s kitaristom Prlmožem Grasičem in baslstom Alesem Avbljem. DGLAVNIC6, TGČAJI, Jfe* IZMENJAVE. TABORI_______*& MGDNARODNI MLADINSKI TABOR! 2OO2 Izsel je novi Katalog poletnlh taborov 2OO2 (tabori so organizlrani doma in v tujini). Katalog podaja pregled taborov In podobnih prireditev. na katerih se boste v poletnih meseclh lahko družili. se ukvarjali s sportom. pomagali ohranjati naravno in kulturno dediščino. spoznavali taborniške vesčine. kreativno ustvarjali ipd. Za vas bomo poskusali zvedetf se kaj. kar bi vas utegnilo zanimatl. Števllo razpisanlh mest je za posamezne tabore omejeno. zato pohltfte s prljavaml. Prijavnice dobite v Mladinskem centru Krsko. JAZZ D€LAVNICA 27. junija bo v sklopu rednih meseenih jazz večerov potekala jazz delavnica pod vodstvom trobentača Dominika Krajnčana. Delavnica bo potekala od I8.OO do 20.00 v prostorih Mc Krško (CKŽ 105). Poseben poudarek bo na osnovah improvlzaclje in skupni igri v Jazz bendlh. Delavnica je odprta za trobilne instrumente. Vabljeni vsi mladi glasbeniki. ki žellte svoje glasbeno ustvarjanjc razslritl z element! jazza. Delavnica je brezplacna. prljave zbiramo v MC Krsko. ZGLfTG DGLAT1 Z MLADIMI? V mladinskem centru bomo v sodelovanju s Pollcljsko postajo Krsko. zdravniskim osebjem in prostovoljci v mesecu septembru. oktobru in novembru izvedli tri preventlvne programe za osnovnosolsko mladino s podroeja zlorabe drog, alkohola in nasilja v družini. Za izvedbo programov bomo potrebovali tudi vecje števllo mladlh prostovoljeev. za katere bo v mesecu juliju in avgustu organizirano strokovno Izobraževanje za delo z mladimi. Ste "mladi" in si žeiite delati z mladimf. oglasite se v mladinskem centru. kjer vam bomo postregli z dodatniml informadjami o programih in Izobraževanju. eLEKTRONSKA SVGTOVALNICA in €-N@SV€T Ste se znasli v tezavah (vseh vrst). pa ne veste kam po pomoč. Oglasite se v elektronski svetovalnici mladlnskega centra na naslovu nasvei@mc-krsko.si. kjer vam bodo poskusali pomagati usposobljenl prostovoljci in strokovnjaki, lahko pa se tudi dogovorite za individualno srecanje. Se naprej pa lahko klepetate na e-klepetalnld. kjer organizirano klepetanje po novem poteka vsako soboto od 9.OO do B.00 ure. NAPOV€DUJ€MO Noro poletje na BAZGNU BRESTANICA od B.junija 2OO2 naprej. Z vami bo Klub za mlade-Zvezda. sportni turnirji. koncerti. igre brez meja. sportni dogodki na vellkem platnu, kampiranje. ullčno gledaiisče. bikini sank, ugodne vstopnlce. nagradne igre... Z začetkom pole^ja bo mladlnski center del svojlh aktivnostl preselil tudi na Bazen Brestanica. Vse Informaclje o organlzlranih aktlvnostlh na Bazenu Brestanica vam bodo na voljo na TV Krsko. Radlu Krsko in seveda na naši spletni strani.____________ Mllka info: mesEini napovednlk prireditev In dogodkov za mlade v občlnl Kriko Izdajatelj: Mladlnski center Kriko. CKŽ IOS. RP 246. KrSko. td/fax: 07/49-05-825/886 InfoOmc-lcwkoJrf / WWV*mc-KrsHati Glavnl urednik: Robert Ostrelič OblikovanJ« in pr«lorn: Cackl. Zavod REGIO Vse napovedl In prlspevke je za objavo v tekoil Stevllkl meseinlka Mllka Info potrebno posradovatl do SS. v mesecu za naslednjl IMMC na naslov urednlžtva. Mladinski center si pridržujc pravlco do krajtanja prispevkov. okolie in prostor Št. 54, mai 2002 Radioaktivnost - energija - doza (ali Kaj so becquereli, grayi, sieverti) (pripraviiaMetkaKraij) Ionizirajočega sevanja alfa, beta ali gama, ki ga oddajajo radioak- tivne snovi, se mnogi ljudje bojijo. Večina pa le težko razloži, zakaj. Zakaj je torej sevanje lahko nevarno in ali je nevarno vedno? Na človeka (pa tudi na vsa druga živa bitja) de- luje zato, ker se del njegove energije, prenese na snovi, ki sestavljajo naše telo. Če je te energije veliko, je seve- da možno, da se bodo nekatere snovi spremenile, to pa bi se lahko končalo z boleznijo. Najbolj se boji- mo sprememb v molekuli DNK, v kateri so shranjene dedne infor- macije. Do mutacij, kot rečemo spre- membam v tej pomembni molekuli, bi lahko prišlo, če sevanje neposred- no zadene vanjo, pa še energija se- vanja mora biti dovolj velika. Ker je molekula DNK shranjena v celičnem jedru, ki zavzema le nekaj % celične prostornine, je verjetnost, da bo sevanje zadelo ob molekulo DNK pravzaprav zelo majhna. Ker so se živa bitja od vsega začetka raz- vijala v okolju, v katerem je bilo pris- otno sevanje, pa imajo za popravilo sppremenjenih molekul tudi poseb- na orodja. To so posebni encimi, ki napako prepoznajo in jo učinkovito odstranijo. Le v primeru, da je teh napak veliko, vsega ne zmorejo in tedaj se mutacija izrazi. Več težav kot mutacije povzročajo zelo reak- tivne spojine (prosti radikali), ki tudi nastanejo zaradi delovanja ion- izirajočega sevanja. Ker prosti radikali lahko nastanejo npr. iz vode, ki predstavlja približno 70% telesne mase, je možnost za njihov nastanek kar precejšnja. Na srečo imajo celice encime tudi za njihovo onesposobitev. Podobno kot velja za encime, ki »popravljajo« mut- acije, velja tudi za encime, ki »ones- posobijo« proste radikale, da ne bodo v celoti mogli odpraviti pos- ledic, če je sevanja preveč. Pomembno je torej, KOLIKO en- ergije v določenem času deluje in na KOLIKŠNO maso oziroma volu- men ta energija deluje - skratka, kakšna je doza, ki jo telo prejme. Ni namreč vseeno, ali se vsa energija porazdeli med 1000 celic v 1 mm3 ali med 1 milijardo celic v 1 dm3. Ra- dioaktivne snovi so za telo bistveno bolj nevarne, če vanj pridejo s hrano ali z vodo, saj potem v njem lahko tudi ostanejo in tako učinkujejo dalj časa kot pa vir sevanja v okolju. Merjenje količine sevanja in njegovih učinkov Aktivnost radioaktivne snovi merimo vbecquerelih (Bq), ki pove- do, koliko jeder radioaktivne snovi razpade v 1 sekundi. Ker se pri raz- padu jedra sprosti tudi energija, oziroma sevanje alfa, beta ali gama, je snov z vecjo aktivnostjo lahko tudi bolj nevarna za zdravje. Ak- tivnost 1 Bq (1 razpad na sekundo) je izredno majhna. V telesu odrasle- ga človeka na primer vsako sekundo razpade približno 7000 jeder, kar pomeni, da imamo vsi aktivnost nekako 7000 Bq. Še nekaj podatkov za primerjavo: 1 kg granitaima aktivnost 1000 Bq, 1 kg kave ima aktivnost 1000 Bq, 1 kg premogovega pepela ima aktivnost 2000 Bq, 1 kg umetnega gnojila ima aktivnost 5000 Bq, 1 kg nizko radioaktivnoih odpadkov ima aktivnost 1.000.000 Bq, 1 kg urana ima aktivnost 25.000.000 Bq. Za naše zdravje pravzaprav ni pomembno, kolikšna je aktivnost, pomembno je, koliko energije, ki se ob radioaktivnem razpadu sprosti, dejansko pride v telo in se v njem tudi zadrži. Ta energija namreč lah- ko povzroči neprijetne posledice. Količino energije sevanja, ki se zadrži v telesu, imenujemo absorbi- rana doza, enota za njeno merjenje pa je 1 Gy (1 gray). Absorbirana doza 1 Gy pomeni, da se je v 1 kg snovi absorbiral 1 J (joule) energije (1 J je količina energije, ki 1 kg vode segreje za 1 °C). Ker so ugotovili, da ni vseeno, ali na celico delujejo žarki alfa, beta ali gama, se biološki učinki sevanja na- jvečkrat izražajo kot ekvivalentna doza. Sevanje alfa ima namreč pri isti količini absorbirane energije močnejše učinke od sevanja beta in gama. Enota za ekvivalentno dozo je 1 Sv (1 Sievert). Za sevanje gama in beta velja, da je ekvivalentna doza enaka absorbirani dozi. Torej tudi pri dozi 1 Sv 1 kg snovi absorbira 1 J energije. V primeru sevanja alfa, za katerega ocenjujejo,-da ima 20-krat večji biološki učinek, pa pri dozi 1 Sv 1 kg snovi absorbira 0,05 J en- ergije. Doza 1 Sv je zelo velika. Doze, ki jih običajno prejmemo, so do 1000- krat manjše, pa še razporejene so skozi daljši čas. Zaradi sevanja naravnega ozadja prejmemo v naših krajih na primer okoli 2,4 mSv/leto %jff»»*111 ISjf"! c*\->i IvJJQ, • NARAVNO SEVANJE OZADJA 2,4 mSv/leto • Z LETALOM LETNO PRELETIM:_________________________________ 0 - 1500 km I 0,005 mSv/leto __________________1501-3000 km________0,01mSv/leto __________________3001 -4500 km________0,025 mSv/leto __________________4501 - 6000 km_______0,035 mSv/leto __________________6001 -7500 km________0,045 mSv/leto __________________7501 -9000 km________0,055 mSv/leto __________________9001 - 10500 km_______0,065 mSv/leto __________________10501 - 12000 km 0,075 mSv/leto več kot 12000 km | 0,085 mSv/leto ______________ • NA DAN POKADIM V POVPREČJU: __________________r______ ________________ 0 cigaret___________0 mSv/leto________ __________________'/2 škatlice cigaret_______5 mSv/leto________ __________________1 škatlico cigaret_____• 10mSv/)eto_______ __________________1 '/2 škatlie cigaret______15 mSv/leto_______ __________________2 škatlici cigaret________20 mSv/leto______________________ • IMAM ZOBNO PROTEZO ALI PORCELANASTE KRONE:____________________________________________^____________ ___________________________da_________0,0007 mSv/leto ne 1 0 mSv/leto___________________ • NOSIM URO S SVETLEČIM LCD ZASLONOM___________^___________ •___________________________da_________0,0006 mSv/leto ne 1 OmSv/leto _________ » VSAK DAN GLEDAM TELEVIZIJO __________________ ___________________________da_________0,01 mS v/leto ______________________ ne_________0 mSv/leto_______________________ » VSAK DAN UPORABLJAM RAČUNALNIK_____________^____________ da I 0,01 mSv/leto ____ ___________________________ne_________0 mSv/leto_______________________ » OBIČAJNO SI POSTELJO DELIM ŠE Z NEKOM_______ ___________________________da_______0,01 mS v/leto ___________________________ne_________0 mSv/leto ______ • ŽIVIM MANJ KOT 80 KM STRAN OD JEDRSKE ELEKTRARNE______________________________________^____________ da 1 0,0001 mSv/leto ___________________________ne_________0 mSv/leto___________ • ŽIVIM MANJ KOT 80 KM STRAN OD TERMOELEKTRARNE________________________________^______________ da | 0,0003 mSv/leto I ne 1 OmSv/leto______________ • V LANSKEM LETU SEM BIL NA PREGLEDU NA ODDELKU ZA NUKLEARNO MEDICINO ________ da 1 1 mSv/leto ___________________________ne_________0 mSv/leto____________________ • V LANSKEM LETU SEM BIL NA RENTGENSKEM SLIKANJU OKOSTJA_________________^____________________________ ___________________________da_________0,16 mSv/leto ne I 0 mSv/leto _____________ • V LANSKEM LETU SEM BIL NA RENTGENSKEM SLIKANJU ZOB___________________________________________________ _______________________ da_________0,5 mSv/leto ___________________________ne_________0 mS v/leto________ SKUPAJ __________ mXv/lrtn Obzornik E3 Št. 54, mai 2002 okolje in prostor (2,4 mili sieverta/leto), oziroma 0,027 mSv/uro (0,027 mikro siever- ta/uro). V nekaterih krajih (Brazili- ja, Indija) znaša celo 50 mSv/ leto ali celo še več (več kot 10 mSv/uro). Ljudje in druga živa bitja v tern okol- ju živijo že dolgo časa in opazovanja do zdaj Tuso pokazala, da bi 20-krat višja doza imela kakšne škodljive učinke na zdravje človeka ali na živali, rastline in mikroorganizme. Šele doze, ki so nekaj stokrat višje od naravenga sevanja ozadja (okoli 1 Sv) in jih prejmemo v kratkem času, povzročijo slabo počutje in slabost. Pri dozi 5 Sv, ki jo pre- jmemo v kratkem času, pa je verjet- nost za smrt že 50%. Še druge enote Stara enota za merjenje aktivnos- tije 1 Ci (curie). To jeaktivnost 1 kg radija, v katerem v 1 sekundi raz- pade 37 milijard radiaoktivnih jed- er. To pomeni, 1 Ci ustreza 37.OOO.OOO.OOO Bq (3,7xlOl(1 Bq). Ker je 1 Ci zelo velika enota, so običajne aktivnosti podane v mili ali celo mikro curiejih. Absorbirana doza je včasih po- dana v radih, ekvivalentna doza pa v remih. 1 rad je Stotinka graya (0,01 Gy), 1 rem pa Stotinka sieverta (0,01 Sv). Ocenite svojo letno dozo ionizirajočega sevanja Poenostavljeno povedano je doza merilo za posledice, ki jih v živem bitju povzroči energija, ki je delova- la na snov ob prehodu dolečene vrste sevanja. Če smo izpostavljeni velikim dozam v kratkem času, lah- ko pride do zdravju škodljivih pos- ledic. Zato je pomembno, da se doz, ki smo jim izpostavljeni, zavedamo. Delu doze, ki jo vsakdo od nas dobi, se ne moremo izogniti, saj je ioniz- irajoče sevanje del našega naravne- ga okolja. Imenujemo ga naravno sevanje ozadja. Poleg doze zaradi naravnega sevanja ozadja dobi veči- na ljudi še dozo zaradi takoimeno- vanih umetnih virov sevanja, pred- vsem zaradi uporabe sevanja v zdravstvu. Po priporočilih Mednar- odne agencije za atomsko energijo naj splošno prebivalstvo v petih letih iz dodatnih virov ne bi prejelo več kot 5 mSv (lmSv na leto v pov- precju). V tej dodatni dozi ni všteta doza, ki jo dobimo pri zdravniških pregledih. Za ljudi, ki v poklicu dela- jo z viri ionizirajočega sevanja in so pod zdravniškim nadzorom, veljajo višje dovoljene doze. V petih letih lahko prejmejo 100 mSv (po 20 mSv v povprečju na leto), s tem, da mak- simalna doza v enem letu ne sme presegati 50 mSv. V tabeli so navedene doze, ki jih prejmete v enem letu v različnih okoljih in ob različnih dejavnostih. V zadnji stolpec vpišite vrednosti, ki veljajo za vas, seštejte jih in ugotovili boste, kolikšno dozo prejmete sami. Če delate v jedrski elektrani ali v drugem poklicu, v katerem imate opravka z viri ionizirajočega sevan- ja, bo vaša doza seveda višja. Podatki v razpredelnici kažejo, da je prispevek jedrske elektrarne k letni dozi izredno majhen - približno 0,0001 mSv (0,lmSv), če živite v krogu do 80 km oddaljenosti od elektrarne. To je stokrat manjša doza, kot jo prejmete, če gledate televizijo ali pa s kom delite postel- jo. In kar 100.000-krat manjša doza, kot jo prejmete, če na dan pokadite škatlico cigaret! Celo, če bi živeli tik ob elektarniški ograji, bi prejeli samo 0,0006 mSv/leto. To pa je približno toliko kot če bi imeli por- celanaste zobne krone. SLS Slovenska ljudska stranka Občinski odbor Krško iskreno čestita vsem občankam in občanom ob prazniku občine Krsko Ste zaposleni? Razmtfljate o tem, kolikina bo vaia pokojnma? Ne? Razmislite, saj bo nižja kot danes! : t^^y * *: *&^ T'p""»"""'w- . ¦¦:¦¦—'_______....."*f '*L* 4a4MfM> pttKtovntjno w*»}n«s^io anr*«v»«)pFtf A«ims ^n tmt& **n»r to*,o»i*rm tMižtn, ijt, «to v*r*o m temauniB botöfts 'info pnurtjo*. PoojeTNf^o: Ä. mšKO Ob občinskem prazniku Obcine KrŠko, Vas vabimo r\a Dan odprtih vrat v petek, dnc 7. 6. 2002 ob 10. uri, ki jih bo odprl župan Franc BogoviČ v poslovnih prostorih Podjetniskega centra Krško na Cesti krških žrtev 53 v Krškem. Sodelovali bodo izdelovalci domače obrti iz Posavja, ki bodo od 10. do 17. ure izdelovali in prodajali svoje izdelke, zaposleni pa Vam bomo pokazali možnosti, ki jih PC KrŠko nudi tudi preko vzpostavljene e-točke z brezplacnim dostopom do svetovnega spleta. Občanom in občankam iskreno Čestitamo ob občinskem prazniku občine Krško. TSk ObžorniK prosti čas Št. 54. mai 2002 Grand casino Udo V igralnici Grand Casino' Lido v Termah Čatež že vse mesece presenečajo z dogajanji in kot kaže, bo tako tudi v bodoče. Zatrjujejo, da bodo poskrbeli, da bodo njihovi večerni programi in ostale aktivnosti ustrezale čim večjemu številu obiskovalcev. Že v aprilu so pričeli z nagradno igro Vstopi & Zadeni, ki se bo končala 15. 06. 2002 ob polnoči z žrebanjem avto- mobila Ford Focus 1.6 Trend. Omeni- ti je potrebno, da vsi, ki že imate kakš- en kuponček za žrebanje ali pa ga boste vteh dneh še pridobili, morate biti na žrebanju prisotni in s seboj prinesti tudi vse žrebne kupončke, kijih imate. Vabljeni pa tudi vsi, ki se letos še niste odločili za sodelovanje v nagrad- nem žrebanju, da preživite prijeten večer v Grand Casinoju Lido Terme Čatež. Vsi srečni nagrajenci se bodo na dan žrebanja avtomobila poveselili ob nastopu privlačnih deklet skupine Power Dancers. Sola Black Jacka, na katero so se obiskovalci zelo dobro odzvali, je še vedno v teku. V juniju pa se ji bo pridružila še šola Ameriške Roulette, za katero upajo, da bo ravno tako pritegnila marsikaterega interesenta. Poleg tega v mesecu juniju načrtuje- jo še kar nekaj zanimivosti, s katerimi želijo popestriti večere v igralnici. Omenimo naj sobotne programe, ki jih bodo popestrili plesna skupina Lat- ino Pasion Show, Sanja Doležal, Pow- er Dancers, Boris Novkovič in Minea. Niso pozabili na pomembno Svetovno prvenstvo v nogometu, ki ga bodo spremljali v igralnici. Upajo, da skupaj z vami. Glede na to, da se bliža poletje in z njim počitniško vzdušje, pa bodo za zabavo v igralnici poskrbeli tudi med tednom. S prvim junijem bodo pričeli s poletnim obratovalnim časom, kar pomeni, da bo igralnica odprta med tednom od 19:00 do 03:00 tervpetek in soboto od 19:00 do 04:00. Vabljeni v Grand Casino Lido, kjer vas čaka igra in zabava na valovih sreče. P&vieI OShG© rs PLESM'O ZAj|BA.YHt P R CfeC R A M .• Boris NovkovJc KONCERT J u n i j 2 0 0 2 Latino Pasion Show P L E S H A S K Ü P 1 U A Sanja Doležal KONCERT S o b o t a 8 . j u n i j Minea KONCERT S o b o t a ^iHHHJI^^^I ¦k^r VeSkanagnxta MbovSöb^3 ^Casino Lido ; TF.RMF. C A T F. 7-. ! T.-; :¦"..¦' ¦• ¦':;,/.:;-'•' ;r;4 8 1 0 ¦ f:-rr..'iii; r r,,:-»rko t i n g !ifio^'.'lilies naročeni članek Št, 54, mai 2002 nagradna križanka IB^^^^^^^MiB^*...........................—..........1 AVTOR: NEBESNA SLEČ, NEGATIVNO MREŽEZ ŽENA. OPUi. /^\^^\ ^^^^^^^^HHHHH^HP""""! MATJAŽ KROGLA, »ODO- ZAMORKA NAELEK- ŽOGICO SIMBOL urwii a f TT 1 . mH^^^^^Mp^^^^^^^™""""" J HLADNIK NEBO DENDRON TREN ION PRITENIŠ. PREPIRUI- VUIWLÄ V_y\^/OPT1KA ^^^™T - ^««*^I , «^18". ve2ene Pos. KrškoTel.:4922812 ^, 1 sk°ou™ Pos. Sevnica Tel.:8162620 H 1 zlupino V -*i SRČASTE VPI IkTA I7RIRA SHM^NIW |F ^HMoblike OČALZUVZAŠČITO PJpMB^ *W''aST novo *k^*^ ?m*"w' al škatla" SONČNA ŠPORTNA Kit **• Jl ^ OČALA AR NETTE «^*"41 i severno-UUHLftHnNCIIC MBT ^ j^^ ATLANTSKI - VEUKA IZBIRA OKVIRJEV W ^,..... ^^^^ v?a$ki - STEKLA VSEH VRST IKPIF^^—l.T^B~-~-—------- neznane^—-------- - OKULISTIČNIPREGLEDI |r" ^ggK^J^H^ NEZNANEC - KONTAKTNE LEČE ** iH^^^^^^^ "™'e"; IT.RODBINA, HITER VISOKO 1 DOM/i!?^!l4^^d!U4a;lžJ -A0 FORM ATI T kmgW \ \ 1 I - večplastna modna 1 ! striženja j | - barvanja in prameni 1 I - volumen trajne I - brezplačen pregled 1 i lasišča in las I Poskusite nekaj vet, bodite to, kar si telite , ^Bfe. '" ¦ ". "' ' ///ft" ,¦¦ h. teJevizmjev, videorekord«r|evf g!osb«n>h stoipov, HI-FI komponent, ontensklh slstemov, fotoopreme, telefonii«, bele tehnik», maiih ; ;: f^ V ?/ gospodinjskih aparotov In CO-Jev aB^f7^779Bv7JM/|T7!!T7a7Kff^^Tj^ Nudimo delo v teles onskem studiu za reklamiranje izdelkov. Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in študente. IN-PLUS D.O.O. Cesta 4. julija 8,8270 KRŠKO Tel.: 07/490-2980 GSM: 031/223-786 ( M^^\ m # C^tf .^^ :. VUlKÄMIZERSTVO^AVTOMAÄKa f BAR,R(KHAÄYTOPRÄ1HKA I ažmi#tff0|K$Ko I m^<^/W3470,'.Mir«7/410M71,fiSA:04I/697S3f |M CKQ 65a 8270 KRŠKO ^«^Sf^ Tel.:07/49 02 560 f|^.,....... ^QrVj Fax:07/49 02 571 ^^L=LdL^Ts^ Tel.:07/49 79 121 - Darllni program - Reran® cvo^o In lonöntot - Poročna dekorac^a - SadBk©©noSatofie - ŽsJna dekorac^a - PoBniitvo 9z irateffDa ObžorniK EH Na počitnice, na potovanje - brezskrbno, kot še nikoli! ^XNova KBft/U I_ÄJ. Nova Krediina b»nka Mariboi- ttUMOGAno. 5H50 48133 0000 §ÜP Plačilne kartice Activa, Activa MasterCard in Visa Kartice Activa, Activa MasterCard in Visa vam omogočajo plačevanje blaga in storitev v Sloveniji na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko Activa, MasterCard ali Visa; v tujini povsod, kjer je nalepka MasterCard ali Visa. Uporaba plačilnih kartic omogoča tudi zamik plačila. Cotovina vedno pri roki! fiSCESSDHH Nov.-) Kre-dätrt;» bsnka Maribor P.s. Povprašajte v podružnici Nove KBM v Dravogradu, Meža 10 all v bančnl enoti na Ravnah, Prežihova 5. nlaimzie obresti doslej! Posojilo za nepremičnine Ste našli stanovanje, hišo ali zemljišče po svoji meri in potrebujete posojilo? V naši banki ga lahko najamete z odplačilno dobo do 30 let in z različnimi načini zavarovanja. Posebej ugodne obrestne mere in pogoji za pridobitev posojila so namenjeni našim varčevalcem in varčevalcem Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Oglasite se pri nas! Naš bančni svetovalec Vam bo pojasnil vse podrobnosti in Vam pomagal, da uspešno pridobite posojilo. Posojilo si lahko sami informativno izračunate na internetu: www.nlb.si.