^rr ir r delj I« fuued dsiljr ezospt Buadsj« * ud HolLdsj«. ■ROS VETA glasilo slovenske: naroinc podporne jednote Uradailki U opravallki pro •Urit tUT & Lava4ala ar. Offloa of pubUoatloa: M8f Bo. U««d«U iti. TelephoBet ! 1920. MOfl STEV.—NUMBER I«7 RICET POLITiCARJEV STARIH STRANK JE BREZ ZABELE FRAZE, FRAZE. PA ZELO VOT LE FRAZE JIM SLUŽIJO ZA TOLAŽBO. Oba kandidU&a starih strank trdi ta, da Uideta kot zmagovalca is volilnega boja. Ohioago, IU. — Konvencije političnih strank ho končane in predsedniška kandidata starih strank sta postala aktivna in gostobesedna, da napeljeta vodo na svoj mlin. Iz Mariona. O., poročajo časnikarski poročevalci velebizniškega časonisjs, ds senator Harding, predsedniški kandidat republi-kanske stranke, ni izgubil zaradi ustanovitve farmarske delavske stranke niti ene j minute spanja. Kajne, kako ganljivo ie to sliši, da bi človek kar zajokal od veselja ali pa žalosti, ee bi šmokavzar-ski poročevalci temu poročilu še dodali, kandidat republi- kansko stranke tako močne živce, da sc ni prebudil iz svojega dremanja, Čeprav so ga delegatjc farmarske delavske stranke sče-«otali skozi tri dni in noo pogreb žrtev itslijsnskega izzivanja. Hplet, Dalmacija,, IS. jul — (Associated Press). — Vsled hr-vaških Izgredov v tem mestu zadnjo nedeljo so mrtvi kspitan ita-lijanske križarke "Puglla", neki drugi italijanski častnik, trije pomorščaki in neki deček, H let atsr. Hrvstje so imeli narodno prsz-nova nje.. V neki kavarni, kjer je bilo več italijanskih oficirjev, |e skupina Hrvatov obkolila Italijane s klici 1 Doli z italijanskim imperializmom! Nato ao Hrvatje razbili pohištvo v kavarni in ok odgovorila na ponudbo za premirje Ofsniivi sovjetske armade se nadaljuj« in ia Londona ter Parisa poročajo, da je Rusija savrgla premirje in da namerava dodobra atreti poljaki imperialisem. Vilna je padla. Varšava je polna begunov. ■■■■ITALIJANSKI KRA1J PRIPRAVLJEN ZA BE6 Kompanija seveda računi, da jI t poflr|jni|, Oiuli je videl z Inij-bo mogoče » pomočjo stsvkokszev ^ prHep ln je stopil v čoln, oltdržati normalen promet, ker ne ' *........---1.— "iki je odrinil k bregu, da privede rečeni s sjriftdarnoatjo delavcev. |/>||ftt|lk# nl|WlJ nM i.^j« Ko se k ... i čoln približal, so sc oglasili streli vclehizniškcrn r ......' "' Milwaukee. Wia. — HocialU" ao imenovali Victor Hergerja kongresniškim kandidatom. I^r-je bil dvakrat izvoljen kandi datom. toda kongresna zlK»rniea mu dvakrat ni dovoHla »asestl .vojega m-deža. ker je bil obtoš« n zaradi prestopka kršenja proli-spijonažnega zakona, keaneje znan krivim in obojen. Bcrg^r j« proli talbi vložil priziv, kt pa š^ ^^^^^^ l. * ix l 1 častnike nszaj Med tem ko kompsnija prtpove. ,ft|n prih|iXjB| duje javnosti v v*W>itnllkeai |§ ^ kap|Ufl OMl y Wl časopisju, kaj namerava atoritl, ^^ y pfl|j ,)niM kro€|a ^ rM. ds zlomi ntsvko. ae pa pripravljs- ^ Jf| t|bi,J| r,l0|0n,ika. potem ao jo prožni delavci «a stavko iz tr^ |H»moršČaki in častnik litla rtu »sti do električarjev. ODERUŠKE MANIPULACIJE in ubit Je bil tudi štirinajstletni deček, ki je stal na bregu. Npa, Belgija, Hi. jul. — Lloyd (Jeorge je dejal sinoči, tla zave*, niki še niso prejeli odgovora iz M tisk ve na ponudbo za premirje s Poljaki. , London, Iti, jul. — Depeša iz Berlina se glasi, tla piše "Pravda" v Moskvi, glasilo ruske komunistične stranke, da sovjetska Rusija odkloni vae ponudbe xa premirje s Poljsko in tla ne odloži orožja, dokler ne bo moč poljskega imperializma popolnoma strta. Pariš, ld. jul. — Is Moskve je prišla dolga brezžična brzojavka, ki uazuanja svetu, tla boljšcviki tod o aklepali hir le s poljskim proletarijatom, s katerim ruski prnletarijat popolnoma aiiupatizi-rs, nikdar ae pa ne bodo pogajali za mir a sedanjo belo, reakelonat 110 in. grnjščinsko vlado v Varšavi. j v. Tako poroča "Matin," nikjer pa ni uradno potrjeno, da je o-inenjeua brzojavka res prišla. )ruga vest se glasi, da je sovjetska vlada sklenila pogajati se za mir le a poljskimi komunisti. Iz H|iaja poročajo, da ondoiui poljski delegatjc pričakujejo sledeče mirovne pogoje od sovjet. ske Rusije: Poljska se mora odreči promocijam Vilni, Kovou, loln.u iu PoiezijL rasoroliti mora svojo armado ln plačati Rusiji odškodnino ,za katero mora zastaviti aolne jame, njene setlanje meje se morajo aknčitl v etnografske meje j sedanja poljska vlada mora odstopiti in nadou^-stlti s popularnejšo vladtt, ki bo naklonjena ruskim sovjetom. V očigled vestem, da Rusija zavrže pttgojc za premirje, so Poljaki pričeli ponovno apelirati na entento /41 vojaško poiuoč. Poljaki smatrajo, dn je veranlska pogodba ustvarila Poljsko lu vse dr-lave, ki so podpisale pogodbo, ao dolžne braniti ekaiateneo (»oljske države. (Vai* gornje vesti, ki izvirajo iz Londona in Pariza, niao potrjene, I/, M o«k ve še ni uradnega porinila ,da je Rusija zavrgla |x»go je za premirje, niti da jih Jo sprejela). London, Ifl. jul. — "Times" so prejele depešo iz Kovna, tla so tioljšcviki okupirali Vllim radii sredo. Ravno ta list je prejel poročilo. tla je general Vrangcl na Krimu zavrgel ponudbo Anglije za premirje r. boljše vi ki Padce VIIne pomeni, da imajo sovjetske Čete zdaj direktno železniško svežo z.vzhodno Pruaijo. (Včeraj je bilo poročano, tla so lit vinske čete zasedle Vilrin, ko so Ja izpraznili Poljaki), Iz Varšave javljajo, tla "žen. ski bataljoni" branijo osem milj fronte v okoliei Vllne. Vse len« ske ns fronti so opremljene z s-meriškimi škoniji lu hrano jim dobavlja V W. C A. (Mlsdošen-ska krščanska dmžba Varšava ji lu- vedno prihajajo nove množi ee, V zadnjih treh tednih a«- je prebivalstvo Varšave potrojilo in oblasti nimsjo stanovanj lic lira ne aa ogromno maao ljudi Nam«* iz Vlloe je pobegnilo ekrog flfO,. IVIO (Hieb. Vse ceate z vzhoda in nevera so r.abaaane z beguni. Druga brzojavka iz Varšave sporoma, da so Poljaki reokupirali Dubno v Voliniji, dan ravno še nt bilo uradno naznanjeno, da je ta trdnjava v posttti novjetukih čet V LETALU IZ NEW TORKA ______ DL—Opna korori, rži | V AUUIKO ln ječmenu pada Tako ae glase I I —— borzna poročila. Za kaj f fcetev se flrte, Pa — Iz Ne«r Vorka ao talila in r nižati je treba zdaj eene, poletela štiri letala proti Somu da lahko kupujejo špekulant je po * Alaakl. Tri letala ao dospela sem nizkih eenah. Kadar bo žito podleb h 3&. ki eo se dvignila v srak ----- . kontrolo špekolantnv,' pojdejoiv New Vorku ob '1 M fvtrlo le doatn|e. če izjavijo, da ao stare In druge ec»e šepet navzgor. ' 'telo še pogrešajo. I več kot eden In dvajset Monarhija visi na zadnjem lasa in edino papei jo morda le reši. WILSON SE TUDI TJtUDI, DA PREPREČI UVOLUttJč V ITALUI London, 16. jul. — Zanesljive vesti, ki uidejo censurl, sllKsjo položaj v Italiji kot obupen s stališča vladajočih slojev. Gospodarske razmere so take, da je velika krisa neizogibna še pred letošnjo zimo. jtivil in kuriva man j« kn na vaeh straneh in denarja ni, da bi se potrebščinr nabavile l*' Inosemstvs. Socialist ično.republičansko re-volueionarno gibanje raste nepri*-nehotna in padec monarhije je še tako hllzo, da je kralj Viktor K-utanuel s svojo družino pripravljen za beg vaa k trenutek. Kralj sploh ne atanuje več v Kvlrinalu (kraljevaka palača), temveč v ne-kl vili sunsj Rims, kjer ima vse stvari zabite v kovčekih, tako da lahko vaa k čaa zasede vlak sli avtomobil — kakor bo bolje kazalo - lu zapusti Italijo, kadar uvidi, . tla je več tupotrebrni, , " > »dUm mošna rešitev italijanske Utnnuibije ip uce»wšanjs revoln., rije leži v katoliški stranki, ki jc postala še močna In katera Je v boju s socialisti zs premoč. Is tega razloga ae je kralj prNfcl približevati VlH'*u. Ako Vatikan 11 ose že koncesije, da se obnovi papežova država, tedaj je nekoliko upanja sa kralja, ds klerikalci podpro njegov prestol ln ssdr. Že revolucijo Ampak to ao še le špekulacije. (iiolltti je po|mliioiiia >. /.avrgel taktiko svojega prednika Nltlljn ln je pričel delati kompromise na vseh straneh. NJegovs stinsnja politiks je, ds uinskne Italijan ake Čete iz vaeh ncitslljsnskth krajev in prepuatl Albanijo Albancem, Dodekanešks otoke Grkom ln jadransko vprašanje se l-m a po njegovem mnenju rešiti tako, tla se dobi prijsteljatvn t Jugoslavijo; obenem hoče (Iiolltti skleniti prijatelja! vo s NemČi-jo iu Avstrijo. Ksko bo Ololltti nasitil volka lu obdržal ovco to Je zadovoljil itslijsnske impe-ri al iste in tuje narode, jc še ne-pojasnjeno Washingtoti, D. ('., 1« jul. — Ameriški vladni krogi ao še več mcaecev v velikih skrbeh r.a italijansko monarhijo. Državni de-pa rt mi rit prejema redne Informacije o veliki nevarnosti« ki preti državnemu ln ekonomskemu sistemu Italije vsled vedno naraščajočega soclsllstlčno-boljševlškegs gibanja, fttrajki, brezposelnost, draginja, pomanjkanje premoga in surovin, večni l/gredi In krva-resnici veliko (vi konflikti -o v polna begunov in'večji kol pa je dovoljeno čaao. pisju, ds poroča o njih. Italijanski poslanik je posvetil vso svojo službo v Washlngotnu moledovanju pri ameriški vlsdl In privatnih finančnikih, da po magsjo s posojili in pošiljanjem živil rešiti sedanjo Italijo Knkrat je šel {NMlsnik osebno k predsedniku WUsmili in imsledlca sestanka je MIs, ia je Wilson dovolil* več parnikov zveznega plovliene-ga odbora za prevažanje premogu iz Aimrikr v Italijo Italijanska propaganda v Združenih državah, kl Ja prej sagovsr-isla tmvajanjc tujih * teritorijev, je zasukala smer iu sdaj krčevito t trn- notranji položaj v Italiji. Propagandiati kriče, da je Ailolaj "vedno boljši", da ao veatl o re vtdaelottarnlh icbrakih "tlaga-ne," ds ljudstvo "ljubi" kralja take al vari, ki pa a« lat morejo zs streti resnične situaeije, ŽENSKE ZAHTEVAJO IZ JEMO lepaka. Kana — Voditelji** fenakih klubov nssprotujejo, da bi ienske pri registriranju v volilni imenik morale (mvedati svojo starost genske pravim, da ra R R O SVETA [GLASILO »LOVllim HAEOPHR POLOMI« JZPMOT1 LASTNINA S LOVEN 8101 HARODN« PODPORNI JEDMO^T" 92 00 leta, Evgenija — IU railjon*riPL I NareAHiie: MHi^M^« (Ut.h sariea Evgenija Napoleon, ki j » aa pol u»u toi M.oo ao tri »mm«; CMeego Mi« IS.7S S« tu nmHa, je zapustila posestva tu $1.40 m tri meseef, 1» a« lno*»t»o flOO._ . dragot degovoru. Rokopisi mm vračaji Naatov aa vso, kar Ism *ftfk • Hanii "PROSVETA" 20a? 8«. LmwmšmU AVNN, Cfckaa* IWwfc. ___ . THE ENLiCHTENMENTf ^ Orgaa *f tke Slovool« N*ti*a*l BmmIIi So**. ■4<; ' .—► AdverUaiag ratas on agreeaent Chi trgi tovMIen! Vniud Sutea (aaeapt Cklcag»> ami CaaeSa U nUS. aad fereign istmlrisa fT.oo par jamr. •» _ psaramtt Dam« vf m 0 » ŠOVINIZEM Iff IMPERIALIZEM ROKA V ROKI Z VANDALIZMOM. TESAJMUU DELAVCI HA TAJSKEM STAVKAJO Robana IngersoU. razne dragocenosti v vredno«!V 10 miljonov dolarjev. Njeno truplo kt odpeljano nt Angleško. BtrmoKlavljeni vlit ja deportlinn. i Washington, D. C. Ameriški poslanik v La Paau poroda, da Je nova vlade v Boliviji dbporti-rala bivšega predsednika Ouerro in nekaj njegovih ministrov in drugih u rajnikov. Brzojavka iz Trsta poroda o veiikih Šovinističnih izgredih v Trstu. Italijanski šovinisti, podžgani in oman ljeni od imperijalizma, so požigali hiše Jugoslovanov. Metali so bombe, vmes so pa pokale puške. Tri osebe so bite ubile pri teh izgredih. Brzojavka pravi, da so italijanski šovinisti napadali vse, kar je bilo poznati, da je lastnina kakfinega Jugoslovana. Porufcne so bile banke, trgovine, hoteli, gostilne itd. O Italiji pravijo, da ima organizirano vlado in da spada med civilizirane dežele. Trst*je zdaj pod upravo Italije, torej organizirane vlade in civilizirane države. Ali če je le deseti del tega res, kar je sporočil brzojav, se nehote človek vpraia, ali ima Italija res organizirano vlado, ali je res civilizirana država vpričo takih vandalskih aktov? Ce ima Italija organizirano vlado in je civilizirana država, kje pa je bila ta organizirana vlada, ko so se pojavila prva znamenja vandalizma? Kje je bila moč te organizirane vlade, ali beseda civilizacija danes pomeni nered, nemir, požig, metanje bomb? Italijanska "organizirana0 vlada ima v Trstu veliko vojaško posadko. Vlada zagovarja, da je taka militari stična sila v Trstu potrebna, ker se je bati vstaje od strani Jugoslovanov. Kaj pa je delala ta vojaška sila za vzdrža-vanje reda in miru v zasednem ozemlju, ko so italijanski Šovinisti pričeli poligati in metati bombe? Ali je lepo dremala in spala po kasarnah, ali je pa varovala italijanske šoviniste, da so lož j« uganjali vandalske čine? Iz brzojavke je jasno razumeti, da je bila vandalska orgija od strani italijanskih šovinistov organizirana reč. In ds je bila organizirana reč, je morala zanjo vedeti tud) dobro "organizirana" italijanska vlada. Kajti, če sa organizira taka vandalska orgija, je nemogoče, da bi ostala prikrita vladi, ki je organizirana. In če je Italija civilizi rana država, so taki vandalski akti nemogoči, ker civilizirani ljudje niso požigalci, pa tudi bomb ne mečejo na lju di, ki govore drug jezik ali pa pripadajo drogi narodnosti. Taki vandalski akti so mogoči le tam, kjer stoji organizirana vlada na zelo slabih nogah, ali pa tako imenova na organizirana vlada sploh ni organizirana vlada, ampak nosi lo ime organisirane vlade. Ce bi v Trstu veljala avtoriteta italijanske organizirane vlade, tedaj bi bili taki van-dalaki akti nemogoči. Kaj iz tega sledi? Italijanska vlada se je izkazala, da je tako šibka reč da ne more vzdržati reda v mestu, ki ima mogoče okoli dvesto tisoč prebivalcev. In če je italijanska vlada doka zala, da ni zmožna vzdržati reda in miru v Trstu, teda. ga mora vzdržati kdo drugi. Mestni svet t županom vred v Trstu je del te "organi zirane" italijanske vlade. Torej je tudi za ta del "organizirane" italijanske vlade dokazana nezmožnost kot za centralno vlado v Rimu in njeno podružnico ali desno roko t- vojaško upravo v zasedenih provincah. V prv vrati bi torej moral odstopiti mestni svet s županom vred in raapiaati bi ae morale nove volitve na podlagi splošne enake in direktne volilne pravice. Da se pa volitve'izvrše brez pritiska in nasilja, je treba, da italijanska vojaška sila nemudoma zapusti zasedeno ozemlje, na njeno mesto pa pridejo zavezniške čete. To bi bila šs najboljša ga rancija, da izgine anarhizem Iz Trsta. Kadar bo tržaško ljudstvo samo in z glasovnico in brez tujega vpliva določilo o svoji usodi, bo imelo tudi moč, da prepreči vandal ske izgrede v Trst priromanih in nalašč tje naseljenih ita lijanskih šovinističnih kričačfv in Vandalov. Tržaško ljudstvo lahko aamo vzdržuje red in mir, če as mu da pri lika, da izbere zastopnike iz svoje srede, katerim poveri oblast, da vodijo usodo mesta. tttrtUd mirovni deiegatje obaoj* ni aa amrt. Carigrad, 16. jul. — Hodile turških nacionalistov v Angori, Ana folija, je obsodilo velikega vezirja Damad Farid pašo in dryc mirovne delegate sultanove vla-d*, ki ae nahajajo v Parizu, jg smrt zaradi veleizdajetva. Poročilo Kemalove vlade o gr ških operacijah v^Mali Aziji se glasi, da je grška armada okupirala le toliko ozemlja od morske obale kakor daleč nesejo topovi angleških ladij, pod zašito rih operirajo Grki. JR; kate Nemci ao iprejeli zavezniške pogoja a tremi pridTHd. ■ Spa, Belgija, 18. jul. — Nemci ao sprejeli zavezniške pogoje glede izvažanja premoga s tremi večjimi iu raznimi manjšimi pri. držki. 'Trije glavni pridržki sO: Nemčija obdrfl kontrolo nad distribucijo premoga v $lezijl>r nem-iko-zaveznlška komisija nad « pr*-šče žlvcžne razmere v p»jtf*ogev-nih okoliših Nemčije; »vpzniki naj posodijo denar za uva^nje vil v Nemčijo. . Kot ae poroča, zahtevajo,zavetniki, da Nemci sprejmejo t^remo govne pogoje brez pridržki dtt-gače še velja njihov sklep za oku-jaeljo Ruhra. Francozi zahtevajo Še posebej, da Nemčija W P*-meme garancije, da bo res poSi-jala dva miljona ton j^moga jtesečno čez mejo. -- jeh tj Bovjetaki aaatopnik aretiran vf 1*0001». j t1 iJondon, 16. jul. — Santeri Nu-orteva, tajnik L. Martenaa, sov-jetakega zaatopnika v Združenih državah, ki je pred par tedni do-spel v London, je bil danes aretl-ran in angleška vlada ga namerava deponirati v Ruaijo. Tako po-roča delavaki "Daily Herald." C« kdo dobro opazuje, dala tudi zaključka. — Kdor jc opazoval zadnje tedne dogodke v Evropi, je lahko pri H4*I do zaključkov, da L)oyd Geonre potrebuje vprav zda, Nemčijo in boljševike. Seveda vsakega po svoje. In Zd se, da je Millerand tole že tudi opazil in da so prič«H v njem vstajati razni dvomi, katsrih preje ni imel. GJedam. V mračnih votlinah vidim svete kače v zvitkih, ki čakajo na avoj irtveni plen. Vidim odprte kačjo čeljuati in nernhme jezike, njihove blitteče oči in krute zo he. Vidim, kako ka&> pohlastajo m sdrobe r mnoMh groznih gu-|bak slabotne otročičk*, ki ao jib polotile mašere ua Žrtvenik, da [potolažijo iu^jega boga. . Zopet gledam. Vidim temple ia kamna in okra Išene z barbarskim zlatom; vidim Seattle, Wa#h. - Ivan B. Nord ham iz New Torka je dospel sem kaj i« Kitaja. On pravi, da ao ra stavkali lesarski delavci v Kit a ju, «v; vidim druge temple, druge delati v potu svojega obraza za tokovne in druge oltarje na kate Poljaki glasovali ga HemttJo v < plebiscitu? * Berlin. — Tukajšnje čjaopinj piše, da je nemška vlaitfiaoltfl podatke, da ao pri plfemlMtu vzhodni in zapadni Pruaiji t«4i mnogi Poljaki glasovali ,za Nemčijo. Obe deželi sta ae izrekli z p-gromno večino za Nemčijo. rih je žrtvovana avoboda človeka. Gledam in vidi« katedrale Boga, koče kmeta, škrlatne plašče kra ljev in cunje poštenih ljudi . . . Vidim svetovno vojno; ljuhim-ci Boga so sAvrašniki ljudstva, rte. ijinlj«- so sprva"mi-1 Vidim ječe, ki ao polne najboljših iKlajajo le neopojne In najplemenitejših ljudi; vidim kmalu se je raznesel glas I izgnance, nbežr^ke — miljone vsakdanji kruh, ao se vkrcali na paraik "Orizaba," da bolje opa » tek/o«), se je pa'rnik nahajal tri mi lja od obrežja, so prišli natakarji »uf|ičfli klieatl, df ao točajske mlJIodprte. Ljudje a ^lili, da se prodajajo le neopojne rniku, da točijo ŽgaVije, pl-vino. Ljudje so sa drenjali točajskih miz, da točaji ni-mogli polniti čaš in kozarcev. To je tudi sad prohibicije! v, J , i............ TATINSKI KROŽEK PRIJET. Okioago, 01. — Policija naznanja, da je odkrila tatinski kro* že k, ki je kradel avtomobile in je bU organiziran kot pravi ceh ta» tov; Gospodje tatovi so stanovali i jf na njih obvisele atrogo policijsko oko, da se je itajRolj trdosrčnemu policaju takoj omebfalo srce. | ^fatovi niso bili izbirčni. Ukra-! (ili so vsak avtomobil, ki so ga do-se^ njih tatinski prsti. Zameta-tfti niso tudi avtomobilov Fordovega sistema. Ukradene avtomobile so pošiljali tudi izven Chi- Oonaalea, vodja nove rovohieija v Makiki, aretiran. \ Mežico Citjr, Mekika, 16. jul — General Pablo Oonzalea, ki je pred par meaeci pomagal {ftregf-nu strmoglaviti Oarranzo, je da-nea v zaporu kot upornik preti i-sli vladi, katero je pomagal or-ionizirati. Gonaales ja obtožen, da je organiziral novo revolucij«) proti provizorlčni vladi. "Bxcel-4or" piše, da bo Gonaaleak sodilo posebno vojno sodišče, obstoječo iz treh generalov, kl so Že Imenovani v ta namen. Ko je bil pred nekaj dnevi are* tiran general Oareia, tlonzalesov prijatelj in 14šef generalnega šta» ha" nove vetaške armade, ao na» Ni pri njemu načrt za revolucijo in U načrt je izdal Gojizaleaa, kl je bil doslej le na sumu. Po izdelanem načrtu ao imeli biti ndstnv. ljeni val sedanji zvezni In državni uradniki v Mehiki, katere^ imf .lomesUM ^ jI?5- 'liberalni revtfi4u>naf Potrolejski kralji v Makiki aa-huvajo vo jaatvo proti boljše- 4 To je bilo. Zopet gledam. Na vzhodu Upanja se prikaže prva bleda svetloba zvezde-glas-niče* ki oznanja1 zarjo. Iz pepela krvi in solz nstaja nebroj juua kov, ki bodo blagoslovili bodočnost in osvetili prošlost. . . Vi (fya drugo svetovno vojno^ V viharja in kaoau anartnega konflikta padajo preatnli, rušijo aa oltar Ji, verige aa trgajo in vara aa spre minjajo. Sveta lač reanioe in apo vrhov.....Zarja ja vzcvetela. Dan Jt. ^ ^ | Gledam. Vidim junitke-raziakovalce, ki plovejo po misterijoznih morjih-Vidim iznajditelje, ki spretno za caga. V 5lt. Paulu so našli okoli Isifšnjujejo slepe sUe sveta. Zida dvajset ukradenih avtomobilov.!jo ae šole m učitelji polagoma Tatvini so dali popolnoma bizni- jemljejo meato duhovnikov. Filo ški zrtičaj. Na Rooseveltovi cesti Jtofi vstajajo. Mialeci dajejo svetu ao imeli svojo goražo, nad katero ae je klestil napis "Chicago Used Atito lCzehange." To je bilo ibie firme, pod katerim je tatinski ceh posloval, flkoda, da ne pove poli-eijsko poročilo, če so gospodje tatovi dali tudi svoj hiznis inkor-pmlr.it i (jlavar tatinskega krožka je bil neki profesijonalni političar sta-rihMatrank na xapadUi strani me-stav ki nliši na ime John Shnpiro. DOPISI. Olenaoe, 0. — Ker aem še ved-no holehrn in sposoben samo za Čitanje, zelo pogrešam "Oas", ker ga še nisem videl *tlri mesece. 4elo aem rodaveden. k« j se mir je pripetilo? Ali ga je mogoče 'Gaj-Šla pl. Kiorolaač" kam udpeljai na kako mirovno zlmrovanjef Ali ga je mogoče odpeljal kam po gradivo? Mogoče je pa aa-štrajkal f Je že |ako: a" ni VaAne^čas bn-y. vsake druge brl-«e Ignac Žlamberger Mežico Hty. Mekika. — "Kl Iferaldo" porota, da je tfKneraV Pelaea, vojaški goveruor države Tamaulipes. rasglasil vojno stan/e Tampleu na zahtevo petrolej* ftktk družb, ki ao ae pritožile, da ' bolj*eviki hujskajo ondotae de-lavee> k nemirom.** Vojaške čete patruljirajo ulice v Tampieu. -V omenjenem sseatu trdja Stavka Že par tednov in petrolejsk! mag-aatje ao klasificirali vse alavkai4 je za boljševike. Med Kban« in Chilom je bil a dinamitom rag»tre-I jen vlak a petrolejskinu Uakie4is Pa.,— Kojak John Resnic je vložil prošnjo ra zakonsko ločitev, od avoje 'M let stare ženo Ivank* V prošnji m I0*i*v zakona je navedel, da je Ivanka pobegnila a John Oblakom. — Joka Remie. (Opornim ured. — Prvega vašega poročile nismo prejeli.) bogastvo možganov in ustnice bo gatljo z besedami resnice. To je. Gledam dalje. Papežev, dvihovnov in kraljev ni več. Tr9ni in oltarji so se zmešali s prahom. Aristokracija na zetnlji in v oblakih je izginila s sveta in Iz zraka. Bogovi so mrtvi. Nova vera je oblila človeštvo s svojo glorfto: evangelij aveta, vera te lesa zdravja in radoati. . . Vidim sv< tovni mir. Vidim svet, na katerem delavstvo žanje sadove avo jega dela. Vidim svet brez'ječ, u božnic in sirotiŠč — svet, ki ni več zaaenčen z vislicami; a vet, v katerem deklica, ki suče šivanko za avoj vsakdanji kruh — šivanko, ki se je imenovala 'pik ose v prsih reveža" — ni več primora-ita, da izbira med Zločinom ali smrtjo, med samomorom ali sramoto .. . Vidim svet brez odprte dlani berača in brez skopuha s srcem iz kamna; svet, v katerem ui več lakote,' upalega obraza zločinov* sinjih ustnic lal.i in krutih oči zaničevanja. . . Vidim avet Urez bolezni na mesu in'duhu — pošteno ljudstvo, ki složno list va rja in uživa. '' In ko gledam, »e podaljšuje življenje, veselje se poglobi ja, ljubezen je intezivnejša In strah umira. . . Svoboda ' je ' končno Rog ia Nebeaa ao tukaj. To bo. (Oudno auš6miija). Hamuki /Id wp je poročil s svojo staro deklo. Prijatelj g* je Začudeno vprašal: "Kako ni be mogel odločit f za ta. da ai ja vnel. ko si se vendar neprestano pritoževal f*z njo?" rtenin: "^eei ao re«ni! Le na ta natln sem prišel aopet do svojih stvari, ki mi jih Je kot dekla de-k«a let {okradla. " (Nadaljevanja.) la tudi gizdav je bil jamaki človek ; ait.t drugimi (»tanki njegovega bivanja v jami oo našli velike školjk, katere je rabil za lišpanje svojih las. Pečal se je tudi n trgovino oziroma zamenjal ene vrsto blago za drugo; to sklepajo iz tega, da so v nekaterih jamah našli obdelano kamenje, katerega ni v dotiČnl o-koliei in ga je moral človek pri-neati iz drugega kraja in torej »e je jamski človek tudi že najbrž«' selil iz enega kraja v drugega. Da je ljubil jamski človek lepotičje se sklepa iz tega, ker ao našli med drugimi ostanki tudi raznovrstno epo obdelano razno pisano kamenje, zobove raznih divjih šiva-ij, izdelovali ao okraske iz slonovc tosti in školjk. Glavno orožje jamskega človeka, j« bila sulica in lok ter pšica, na katere konee je pritrdil kos ostrega kamenja, kremenja k a in večkrat tudi koničast konci; ribje kosti. Poleg tega jo rabil tudi aekire iz kamena in iz kamena izbrušene nože. — Večinbma je bival v skalnatih duplinah, katere je narava sama izdolbla. V krajih, kjer jc primanjkovalo naravnih duplin, je človek aam izdol-bel duplino, ker v ledeni dobi je potreboval atanovanje, ki ga je branilo pred mrazom. Uredil je stanovanje, kolikor je pač znal in mogel v danih razmerah. V Evropi, v zmernem in mrzlem pasu, so imele te dupline odprtine proti južni strani, dočim jc bil vhod v te dupline v gorkem paau od severne strani. Da je bil človek vareu pred divjimi zvermi ponori, ko je počival, je zaprl vhod s kako veliko skalo, ki jo je zavalil pred vhod. ' Ko je po prvi ledeni dobi nastopila zopet gorkejaa klima, je človek zapustil dupline in ae zopet naselil v prosti naravi. V tem času ni tako, napredoval, kot jc v prvi ledeni ^obju Narava mu je zopet nudila vse, kar je potreboval in preživel ae je z lahkoto. V svojem napredku je zopet zaostal za nekaj tisoč let . Kmalo je pa naatopilo druga ledena doba, in človek ae je moral zopet naseliti \ dupline. Pričol se je zopet boj za obstanek. In v tej dobi je zopet napredoval, kajti misliti je pr\čel, kako bi ae lažje preživel, kako bi imel udobnejše življenje, kako bi si uredil življenje, ki bi bilo količkaj podobno prejšnjemu. Izboljševati je pričol orodje, mislil je, kako bi se branil pred hudemu mrazu in Izboljševati je pričel kroj obleke, Da je poznal ogenj, to je jasno. Najdbe raznega kamenenega orodja v duplinah v duplinah v Franciji in Belgiji nam dokazujejo, da je človek v drugi ledeni dobi zelo napredoval, ker je orodje že izboljšano od orodja, ki izhaja iz prve ledene dobe'. Omenjeno je že -bilo, da se je diluvijalni ali jamaki človek največ pečal z lovom na razne divje živali. Med temi mu je bil najbolj priljubljen lov na severne jelene, od katerega je vse lahko porabil: meso aa živež, kožo za obleko, čre-va in žile za tetivo pri loku, iz kosti je narejal orodje in zobe je pa imeltaa okraske. In poleg tega t)i-d4 severni jeden ni Idi tako plahn žival, kot druga divjačina. Ker pa severni jelen ne mara za gorko klimo, se je takoj preselil z nastopom gorkejše klime v kraih, kjer je prej bival ,v mrzlejše kraje. Za nim se je selil tudi jamski človfk in se nastanil tam, kjer se je severni jelen. Prebivalci severnih arktičnih krajev, ao zadnji potomci jamskega človeka, ki so se preselili ia srednje Evrope na ae-ver in kjer so tudi ostali. Njih sedanje življenje jc v marsičem popolnoma enako življenju nekdanjega jamskega človeka. |IU ae je pračlovek enkrat za stalno naaelii v duplini kot v nekakem utrjenem grada, ee je pričeta tudi zelo razvijati induatrija seveda v takratnem smislu l-in ne v današnjem. Prav lahko se primerja takratna doba a dobo. ko je bila vsa umetnoet v prvV njem veku v splotaem omejena samo na samoRtane. V duplini so bi-vsli skoro vedno Žene s otrri »« st srčki ter bolehni, dočim so krap ko tratfoai moški kodIM ns lov. fcenake ao doma pripravljale bran* in obleko, motu i m prinašali plea. Ti**™! odfcot. Združitveni odbor. Najceneje In najhitreje " t^ErUtT*1** v Mi ie oberije petem VfB um$ n pnf iip jb rot ».rar atfj? AMhtt ene čiavežkc koati, razno o rod. j*, ki ie bito iz#ed vsega drimega orodja najbolje izdelano. \ celi Evropi d ose daj niso našli člo-Žkih kosti tako dobro ohranjenih, iz katerih bi lahko spoznali, kateremu človeškemu plemenu jo pri-padal takratni Človek, iz katerih kosti bi spoznali, od kje je izhajal človek, iz katerega živega hitja olj aevemo-zapedno od njega. Orodje, ki ga je izdeloval iz kamenja, je bilo že v marsičem podobno sedanjemu orodju iz železa in jekla. Posebno dobro je bilo iz lano kladivo, ki je imelo obliko današnjega kladiva, v sredini luknja, katero je izdoHnl s pomočjo tršega kamna, najbrže kremenca Bt ena stran podolgovata in koničasta, doeim je liila druga stran topa. Da jc ravno v izdelovanju kladiva človek tako napredoval, ae moramo ozirati na to, da je bilo kladivo njegovo prvo orodje, katero je splošno rabil in vsled vedne raba ga je izboljševal. Isto opazimo tudi pri sulici in pšieah. Človek navadno ono vedno bolj Izboljšuje, kar najbolj rabi. (Dalje.) AiPutfca vite Kur lužic? Ne kar agvtife vašemu aietemu. prebavite, je blafotfcf^ Dober, zdrav tek ia pravilno delovanje prebavnih qrg%-nov bo rezultat če vzamete Severov Esorka Dobro sa ljudt, ki se ne morejo gibati Zelo priporočljivo aa slabotne in nedkse osebe. Pravilno tonik«. 1» ostarele ljudi. Cene 7Jc in Sc Pri lekarjih alf piaies na SUttaika Ntrodai glavni *tan. laaf-as aa lawnoalk avl. chicago. illinoi^. Isttžovolni odbor. MM*** MMi JTTi1 OD3t ssr/tstr ^ —■-— S H, , ■•csaf, pnii nmlaonuodhm «WWCMIK. FM *W. MM Oaa% Velika skupina se bode vrntta v ped pokrevMcIJstvom v spremstvu posebnega vodje. -jrarsasairaaarui J**"*LT"' 1 »"OAJNltelMI POSLI M •um«. m. p. j. mh« w i«»■«■!I ta, —,!„ [. Vw t«**, M^nmt, . » eseaanw§a aOMf«, Mfar aaalaa la - w asi »majaj« aa aslsn JSka ■»aai, ^rafiaa m. a. n. p. mbfc asa kar Ja" v sval Asoi lugoslovanake hanke. «nnry C. Z^ra bode )8lal v domovino veliko nkupino naših rOr bodo potovali v spremstvu in zaščiti poaeh* Lastnik j kratkem po jakov, kateri 1it New Njegova dolžnoet bod*eP da akijbi tekom vanja za njihovo prtljago in da vse potnike banke en OANKA EMIL KISS ntannvljena lW8.-državno nadzorovana) MUJa denar hitro, unesljiTo in pod jnmitvom nn m kraji po najnižji dUsvni kursni ceni in Je ena prvih bnnk, M je doisgls UplažUo vseh Važlh požUjatev v nad C Zaro zavaruje glede n< djo ameriško obalo t Vsakdor, ki želi potova takoj piše jugoslovanskemu SPREMLJANJE POTNIJCOV IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Posebni zastopnik naše banke je ie odpotoval y Evropo, kjer bode storil vse potrebno, da dovede Vaje sorodnike in znance v Ameriko. Ves denar, katerega ete Vašim ljudem v stari kraij* bode on isplačeval. domovin ni iflja hranil — Isdaja bančna § nakaanios, (Drafts) in po-sanssljlve denarna asvod« ? hranilna vlofe ns dnm^ni_ Imtom hranilne vloge, pladnje i% obreatl ter lipla. čuje vloge bres odpovedi._ Kupuje, predaja ln menjujs denar po najnižji dnevni MBH^H bor»i oeni. Isvvftnja točno, vestno in najoenejt ne pravna notarHke zadeve. Prottoja "iifkarte" za m parobrodns družbe po livirnlh oensb ln Vam samon uredHl m potrebna, do dobite adt tega naj vsi oni, kateri žele. da pridejo njihovi svojci Ameriko in ki žele njim poslati denar tako, da alednjega sigurno in v najkrajšem fesu dpbe;Haj se zaupno obrnejo do našega državno pooblaščenega bankirja Henry C. Zaro. ■jj| POSIU AN JE DENARJA V STARI KRAJ. , Državno pooblaščeni bankir Hemy C. Zaro pošilm ] denar v staro domovino po brzojavu in po posti po najnižjem dnevnem kurzu in pod jamstvom. menjanje denarja. V naši banki je vedno v zalogi velika vrstnega denarja v zlatu, srebru in dobiti po najnižjej ceni. _ivojoe U »tare domovine ? Ameriko. Mar M potovati v stari krtj, «V*t najbolje, ds H TAKOJ aaasa prostor, kar • tem si prihrani nega čakanj^ ln itroškov. Sa aedaj samorste dal ftore na itidtfih ladjah: 1. NSW VOSK DUSaOVNUt-TSlZST, "aaOIMA V ITAI.IS" iT. ........... nspotrsb-lobiti pro- MUa JaMa .. vsako- ka ga imaš aiaa Sa<". i as«« sies aies i sesa iss.ee UBERTV BONDL Ti bondi se pri nas h tt kupujeja in prejemamo, 1 boljše cene. Mi jin tudi spre, PREDUJMI aa nje m dobi naj-kakor plačilo za par« ROJAKI I Karožits ss aa knjige Književne Matice a V. P. J- M* Ocaiadapet knjig, kalser hitro M oglaai dvatisač naročnikov. Va-ročnina s pristopnino vred m prvih pel knjig ja trt dolarje Ako ni sestopal ke Matice v važi naselbini, pošljite naročnino tajnika Katke: Frank Alož. 1124 South Orawford Ave. Chicago, 01 Državno pooblaščeni bankir Hanry C. Zaro pomaf»i tudi našim rojakom pri izplačevanju njihovih terjatev, | kakor tudi pri iztirjanju njihove plače. potne jlfstine. Pri nas je nastavljen poseben uradnik, nost je pomagati vsem v stari kraj se vrat ;om pri nabavi potrebnih potnih listin Še izvrši hitro in brezplačno. Pridite ali pišite za vse, kar potrebuj«**. HENRY C ZARO, bankir N Ceoper Sjsare, Srž Ave., Cerser Mb Sir MSmr VARIT 4'|'l't aan aspziia vsa a* """ pVMHipiVMIlViVRi f• •vaaalB .«..,.......,..........,,.#«»..,.t.. ASSVZZr IS. av«u*u ........................... sa jI. avfMla ........ ■..............,,.,,,,,,,. i*ii«a •. i M i......•••).....,..(...,.1,11,1,, ..... ............... a, new yosk - mavasi * "aOCHAMaCAU" If. Mlja ............................... -MrAVsno" se- j^ja ...... ............................. |SM a, a«aaa«a .................................... OAINS- 14. avtuala ............................... ISAU* 81. avfiMia ................. MVOfE*' * ' "j ' ' " v ........... »■Tvip m ,,.«•« ..................... frl mv*4mIIi ua«a V Sriaval SavaS vila«. EMIL KISS 133 Second Ava.v vogal I. SL, NEW YORKf N. Y. Popularno denar v staro domovin*« Sedaj lahko pefljems daaor v voe kroja ae llinaadin. Ilililifci, Dnlnsocijo h Istro. Nadalje pošiljamo denar todi v Srbijo, Bolprnlro t* l^aipii, Jamčimo so vae poalanl denar, enako kot pcodjrojno, de Ml hitro In totap JspMac. * ... KA9PAR STATE «ANK 1100 Bluo lalomd Ave., fhimjg OL PKOSVSTA POTOP. — ■ ■ ■ "j Zgodovinski ,''fOBSS'«. SO........................... (Nadaljevanje.) "On je kakor volk", ao dejali častniki. "Po honti pridrvi, a po voirje popade. od je izkušen vojak." Oskcraka, kateri, kakor amo Že dejali, je vedel za to tajnost, je dejal Sapiehi: « ' llovanski ni zaman razpiaat ceno na njegovo glavo Bog aieer da ziuago, komur hoče, toliko pa je gotovo, da bo presedala Itogoslavu vojna z nami kmalu." "Skoda aam o, da je Jiebinič kakor bi bil v vodo padel," ml vrne hetman. Žare« so pretekli trije dnevi brez vsakih novic. Glavne Sapiehove moči ao de dospele k Drogi činu, prekoračile Bug. toda sovražnika niso našle, B^r gonlavova vojska, kakor ate pravita Petigorea, je dospela že f Drogičin ter aa očivedno umalyiila nazaj. Kaj je to pomenilo f Nemara ae je Bogoslav bal meriti svoje moči s Sapiebovimi ter je hotel zagnati bet mana proti severu, da bi bilo Švedskemu kralju lažje mogoče napasti ('erneekega in k rs Ijevc bet ms ne. Babinič bi bil moral že dobiti p v reči I ter jih prineati hctmann, zlasti kar se tiče števil« Bogoalavove vojake. Med tem je preteklo znovič pet dnij, a od BabiniČa ni bilo še nikakih unovie. Bližala se je pomlad. Dnevi so postajali čitndalje toplejši, sneg se je tajal. Okolice se jc pokrila z vodo, pod katero ae je skrivalo semtertje močvirje, ki jc zelo oviralo pohod. Večji del topov in voz je moral hetman pustiti v Dmgičinu. V (Iranski so natcli na takšno povodonj. da niso mogli pešci naprej. Pptoma je jjetman kupoval konje od kmetov. o«i plemstva, posadil na nje streljec ter sc neprestano pomikal naprej. Bogoslav se je med tem neprestano umikal. To je I lilo razvidno iz aledu, ki ga je puščal za s±-boj. Povsod so namref naleteli ua požgane vasi in ua trupla, viseča po dfevju. Manjše plemstvo je sicer prihajalo z novicami, toda bile so si tako oaaprot ne, da jih ni bilo moči verjeti. Plemstvo je tndi pripovedovalo, da je videlo Tatarje, toda poročila o njih so bila še msnj verjetna Trdilo je ,da jih ni videlo zailaj, marveč spredaj pred knezovo vojrito. Sapieha je kar so-pihsl od jeze, kadar ga je kdo spomnil BabiniČa, ter dejal Oskerku: •Vse preveč Nte ga hvalili. O nepravem času k* m * »d posla I Volodijevskega, kajti to je le nekak • vetmjak, ali pa še kaj slabšega. . . Kdo ve, nemara je prestopil v resnici k Bo«oslavu ter tvori sedaj njegovo prednjo straiot u vam doslej nisem poslal kakih poročil, je bilo krivo to, ker nisem šel zadaj, marveč pred Bogo*!«vovo vojsko ter hotel nabrati čim največ ljudi . ." I let men neha Čitati.- 'Vrag vedi,, kaj to pomeni", rele, "da se je spravil pred kneza, mesto. «la bi mu sledil!" "Saj gs kroffije bijejo!". , . doda pologln-sno Onkerska. "I»ssi je bilo to ksj nevarno podjetje," či»a dni je Sapieha. "kajti vojaka je zavrela široko prostranstvo, a«* mi je vendarle pmrCčilo ugonobiti dva prapor« ter nikomur ne prizanašajoč <|o. speti naprej, kar je kneza napolnilo z velikih strahom. ker si je domišljeval. da je Še obkoljen od vojak iu da nam pade v ranjko, , , " K v o. kaj je povzročilo to nepričakovano n-mika o le*" /« kliče hetman. "Vr«g, pravcati vrag! "Kne* m raaumel, kaj ae je tgmlNo, In je po« stal \e» rl»eg«n; poailjal je ogledne čete drugo pa drugo, katere amo mdi isitMioma pobijali, da ac •kom i milstlen izmed njih ni vrnil. Ker aem hodil pred knezom. »eni grabil *ku|mj livcž, delal naai p* ter tardiral mostove, da je kne* le s fežavo prodi'nI naprej; njegovi vojnki ao bili aladoi ter niao »pali, ker so ae bali na|»ada Vojaki ao se b« II pomoli glavo i* tabora knjtl Tatarji »o lovili eepr« % iducAe; ki ao utrujeni »nkoliko indremali ao so jeli Tnlarji v goičavi grn/no tuliti in oni so %i UStstm .1« ae jim bHfat v«4»ka vojaka, ia ao si ali pripravljeni vso noč S taktnim poatopanjem 1 "Ako sem njegov angel varuh, pa moram biti navzoč tudi pri njegovi amrti." i"' "1*og ti bo pomagal!" reče reano hetman. "Toda ako hočeš, da bi te Bog pri tem podjetju blagoslovil, ne preganjaj ga kot lastnega sovraž nika, marveč^kot sovražnika domovine." . Kmitie se je molče priklonil, toda ni bilo videti, de bi bile ffrapravile hetmanove besed«' nanj kak vtis. Shujšano njegovo lice jc javljalo sanuvmeiz-proano sovraštvo, medtem ko se je poprej zrcalila ne njem arčnost in lshkomisetjnost. Lahk«i jč bflo razumeti, da se ga je moral vsak, komur je prisegel maščevanje, čuvati, naj si je bil tudi Radzlvil. Njegovo maščevanje se je bilo Že pričelo, a katerim je učinil ogromne usluge domovini. Prehitel je Bogoslava, pogasil mu je sled, zmešal nje-gov račun, prekanil njegove nadejc ter mu vsilil prepričanje, da jc obkoljen od vseh strani o^ sovražnikov ter da mora odstopiti. On je Sel noč in dan pred njim, ugonehljal prednje straže ter kaj neusmiljeno ravnal z jetniki. V Semjaticah, v Bo. kah, v Orli in blizu Belske je napadel Kmitie v temni noči celo tabor. V Vojškah, nedaleč od Zabludva, je kakor viher naletel na samega kneza, da bi bil Bogoslav, ki je uprav sedel k obedu, akoro živ prišel v nje-gove roke. l,e edinemu Sakoviču, ošmauHlfemu zakladniku, se je moral zahvaliti, da je še strčuo ušel. Blizo Beloatoka mu je pobral Kmitic kočijo in kuhinjo, povzročil med njegovimi vojaki nered ter jih izmučil z gladom. Divje tuljenje Taterjev se je oglašalo od vseh štreni In komaj je zatlsnil utrujen vojak nekoliko oči, le je bil znovič primo: ran. da je pograbil za orolje. ln tsko je šlo čim daljo tem hujše. Vae manjše plemstvo se je pridružilo Kinitice-vemu oddelku, vsleil česar so naraščale njegove moči vsako minuto, medtem ko so Bogoalavove kopnele neprestano. Vrhu tega je bil Bogoslav istinito bolan in, dasi ao mu zvezdarji napovedali, da se mu ne pripeti nič slabegN na tem pohbivanja v Idriji omo-krati zahtevajo za««' polovico po-verjeniških mest, med temi tudi poverjeništvo za not ran j«* zadeve, čemur pa se klerikalci upirajo. Oeljrica polidja je aretirala v Celju dobro poznenega Dergau-ca, aina bivšega mestnega ekonomu, zaradi uinora. Ustrelil je baje v Petrovčah nastavljenea neke srlstke tvrdke, ki je kupoval les za dotično tvrdko in ga oropal za 70.000 kron. Podstrešni vlom. Neznani vlomilci so odnesli iz )>odstrešja pro/. dr. fcarabon« na Čopovi u-lici št. 19 za 40.000 K razneg« dobrega blag« in perila. Ameriške vesti. FONE8REČE1T ROPARSKI NAPAD MALI OGLASI POTRBBUJKMO DELAVCE za stalno ali začasno delo v naši tovarni. Oglasite sc pripravljen za delo. ALBAUCH DOVER CO. 2100 Marshall Blvd. Vzemito Dougla« Park "L" ali 21» karo. foliet, m. so banditje Acetaoija v porotni dvorani. V 'porotni dvorani med scnzaeijonal-nim-^procesom proti Jožetu (lor-jaium je bil brez vsakega brupa po detektivih aretiran lHletni Blaž Jugovef. iz Akofje Loke. V nedeljo ponoči jc smrtno nevarno znklal svojega nasprotnika Jože-ia Ravtiiharje. N« to je pobegnil ter se skriv«l okrog. Priš<'l je v Ljubljano poslušat porotne razprave'. Volilni red za državnozborske volitve. Parlamentarni odbor za določitev volilnega red« /.a dr-ževu^zborske volitve je izdelal svoj načrt za volilni red. Volilni red? se j«1 ihpremenil v teku zad njih. dni v marsikaterih točkah. N a vsakih 35000 prebivalcev pri de en poslance. Za podlago dolo čit v'(*j i števila prebivalcev se V za me atelje iz 1. J900, s čimer bodo j>okrajine, kjer je od I. 1010 (b danes prebivalstvo naraslo, oškodovane glede mandatov, posebno na/Hrvatskem, pa tudi pri nas v Sloveniji. Krivično je tudi to, da bi bil« .volilu« okrožja nn ZHp«du in semeni držav večja, na juftb, v (Vni gori Srbiji pa manjša iu vs<> baje vsled po vojni zmanjšanega številu prebivalstva n« Jugu! S tem bi se srbske stranke bogatile na mandatih, ml ps uaj hi gledali vso to innhinucijo mimo. Celil.* 14 muudatov bi potemtakem dobil« (Irbija s Orno goro več. kakor pa tako! Ženske po tem osnutku ne dobe volilne pravice. (Naši klerlkalei k temu v svojem časopisju kar molčijo). Kaj bodo napravili, ko bo volilni red predložen parlamentu, pa še nc vemo, tipamo pa, da se bodo najmanj tako Mveto zavzeli za Žensko volilno •pravdo. Parlament bo imel poleg itM$fd"ili tksv, kvalificirane poslanec t,, j. poslance, ki morajo inietj višješolsko Izobrazbo. Na I40.()00 prebivalcev pride en tak 'kvalifieiran" poslanec (od vsakih 4 mandatov eden.) Novoizvoljeni parlament, naj bi trajal kot ustavotvornA skupščin« dve leti, tiskar bi se rsžpisale zopet volitve /.o redni parlament. — Ves načrt vodiluega reda je skrpucalo, ki v parlamentu v.adelo na hude pd|H»re glede poiyiniezniti točk. Modernčg« ne ho v njeni nhVsar. če obvelja kot tak. , Črnomelj. (Klerikalna morala.) Tukaj iiuumo mizarskega mojstre Franeeta Kumbič, ki je |>« tako zagrizen klerikalec, da je svojega vaje ara .Miroslava Strži nar, kateri se je bil proti njegovi (Kambičevi) vKlji — z dovo-Ijeujcm atraaev— .vpisal v sokol-ski uaraš«'aj in nastopil dvakral pri javni telovadbi* odpustil od vajeniškega pouka, pokazal atem avoj klerikalni značaj ter se napravil aeln priporočljivega. — Nek dopisnik ' Slovencan iz 0r-l opisuje v "Slovencu" z j POTREBUJEMO MOŽE IN MLADEHIČE ZA DELO V NAŠI MESNICI HETZEL A COKPA|TY 1748 LARRAB1B ST. — Blizo Corwitha položili železniške prage na železniški tir, na kar ho maakiranimi obrazi mirno čakali, kedaj pridrvi vlak In se usta- POTREBUJEM £ - » ni jo, . »trojevoda jo »Rlfd.1 {" M*nJ« ^rce. prHr. ii h J,l,/.,uSk,h tirih /K.lzurenV,n w »prej- M, -o znvorp, K.rojevndj. j, ^»j spustil paro od nasprotne strani v cilindre in vlak je obstal, kakor nekaj podobnega kot pri izdelovanju papirnatih boks. Lahko in čisto delo. Primerna plača in pri jazno delovno stanje. Oglasite s« osebno ali pa pišite na: KNICKERBOOKER ČASE 00. 226 N. Clinton 6t., Chieago, m. da je treščilo vanj. Iz voz so po-skakali železniški uslužbenci in tudi passžirji, da vidijo, kaj se je zgodilo, da je flak tako hitro izstavil. To jc bilo preveč za maski ! rane tolovaje, ki MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari 0 krsj. 7 5227 Butler St., PitUburgb, Ps. Prihranil vam bo denar. — Ou jc za narod, narod je za njega — Na prodaj je Sfiri nadstropna hiša kopališče, klet, kakor tudi 15,-000 kvadratnih Čevljev zemlje v Butler CoimUv, Pn. Tu je 7 različnih tovurn v neposredni bližini te hiše, so cerkve, in šole. Takoj je treba plačali le $1,500 ostalo pu na lahke obroke po vaši volji. To je izredna prilika in kdor sc zanima za tako kupčijo naj se hitro zglasi pri Mr. P. V. Ale£amler, 20.1 Mc Cance Block, Pittaburgh, Pa. MODERN DOM NA PRODAJ Štirisobnino stanovanje, narejeno iz trdega lesa a podstrešjem; dve široki sfnvhišči (loti) in garaž«, na štev. 5241 So. Kolmau avc.,«pri Archer iu Clecro kari. Cena je le $2300. ' ' ROJAKI! Kdor te li dobiti iz starega kraja svoje ljudi v Ameriko naj se obrne ta-koi na nae. ker Mr. Stru-kel, ki potuje aedf j po Ju-koslaviji nam sporoča, da bo vzel vse tiste seboj in jih osebno vodil do New, Yorka ter jim kolikor mogoče olajšal potovanje. Jeko ugodne prilika se tudi nudi, kdor hoče poslati kaj svojcem naj si je denar ali bakae, ker naša podružnica, ki smo jo tedaj ustanovili v Ljubljani izplečuje potom Kreditne Benke in dostavi je poslano blego. NAZNANILO NAROČNIKOM IN ROJAKOM! POZOR NAR06N/CI V CLEVELANDU IN BLIŽNJI OKOLICI bo obiskal vse mtše naročnike nas zastopnik ANTON JANKOVlO, kateri jc pooblaščen pobirati np ročnino od starih in novih naroč- nikov, torej želimo, da mu gredo rojaki na roke in se naj vsak ns-roči na list "PRO&VBTO", enako naj tudi stari naročniki vsi poravnajo svojo naročnino, ako pa kdo • ne mara več lista naj to sporoči, da se ne bo lista pošiljalo brez ' p lačno. Na« zastopnik Vinoeuc Pugelj je na potovanju po južnem lllinoi-su in pozneje bodo šel v državo Indiano, kjer bode nabiral naročnike za liat Proaveta. Pooblaščen je nabirati NOVE naročnike in enako tudi po kolektati naročnino od vseh starih naročnikov, želimo, da se rojaki zavedajo tega in ae nnj vsak naroči na list "Proaveta". Tako priporoča upravništvo "Prosvete". itomija dne 5. junija 1W0. kako vrlo je uspel ua hinkoštni pondeljrk izlet orlovskega .naraščaja na Ho žane in pran: ■ Zanimiv« jc bi!« y toxjul pojasnila dnie *■»• fco,»kih P°*itni« P1™*1 W tekma za .VSi,Kake wd pn Te- .t ^ta^ ..b-__!lail AKi.ka kil kmetje 'lastniki češenj, sa V državi Pcnnajlvenije ae na luija naš zaatopnik MATT ONUB — slov enaki dijek, ki je aedaj f* naše centrala: atopništvo "ProeTete** bo ohiakal c-rr»iivpi m vw* rojeke in je pooblaščen nebi- M KUKF.L dk HORAK, rati NOVB naročnike, ter kolek- Kuropean Trading it Export Uri ml V1*h ntMh "tarfh r___T. ^ kov naročnino. Toplo ga prip° u . A ročam vsem Slveneem v rfrlavi M nm*h N#w York C»ty. IVnna, de mu pomagajo in ae na P^nja is »eatavo ilovanaka ^ F j Orlov;m iiaraščajmi, pri katerem je bil tudi sin irospodn Ksmbiče. 'tega ar veda dopisnik m« p«»ve. T-pamo. tla In> g. Kambič plačal pn»-ti volji lastnikov obrane črtnjc jtrr povzročeno ikodn na drevju