^rr ir
r
delj I«
fuued dsiljr ezospt Buadsj« * ud HolLdsj«.
■ROS VETA
glasilo slovenske: naroinc podporne jednote
Uradailki U opravallki pro •Urit tUT & Lava4ala ar.
Offloa of pubUoatloa: M8f Bo. U««d«U iti. TelephoBet !<awadat« . nas.
LETO-YEARXHL	"^•isa^rgirrc^vv^'1^ ch«**©,m.,»obou, 17. juiij« <juiy i7th> 1920.	MOfl STEV.—NUMBER I«7
RICET POLITiCARJEV STARIH STRANK JE BREZ ZABELE
FRAZE, FRAZE. PA ZELO VOT LE FRAZE JIM SLUŽIJO ZA TOLAŽBO.
Oba kandidU&a starih strank trdi ta, da Uideta kot zmagovalca is volilnega boja.
Ohioago, IU. — Konvencije političnih strank ho končane in predsedniška kandidata starih strank sta postala aktivna in gostobesedna, da napeljeta vodo na svoj mlin.
Iz Mariona. O., poročajo časnikarski poročevalci velebizniškega časonisjs, ds senator Harding, predsedniški kandidat republi-kanske stranke, ni izgubil zaradi ustanovitve farmarske delavske stranke niti ene j minute spanja. Kajne, kako ganljivo ie to sliši, da bi človek kar zajokal od veselja ali pa žalosti, ee bi šmokavzar-ski poročevalci temu poročilu še dodali,	kandidat republi-
kansko stranke tako močne živce, da sc ni prebudil iz svojega dremanja, Čeprav so ga delegatjc farmarske delavske stranke sče-«otali skozi tri dni in no<fi.
Po uvodu.-ki pripoveduje, da ima ' kandidat republikanske stranke zelo močne živce, pripovedujejo šmokavzarji, kaj jc kandidat rekel, ko se je prebudil.
NA REKI SO TUDI IZBRUHNI-U KRVAVI IZOREDI; VEČ O. SEB UBITIH.
London, 1«. jul. — Z DunajH poročajo, da so se na Reki spopadli Italijani in Hrvatje in v krvavem boju je bilo ubitih več o-seb. Nemiri so ne začeli, ko je Italijanska drhal napadla hišo nekega Hrvata. Drhal je razdejala mnogo poslopij, med katerimi sta dve banki, več kavarn in jugoslovanski konzulat.
ODERUHI BODO ZDAJ P00RA2ILI KRUH
TERMINSKA KUPČIJA ZA TOENIOO ZOPET UVEDENA
CESTN02ELEZNISKI OBRAT NI NORM
KOMPANIJA DELA. OBLJUBE IN SE POSL STAVKOKAZOV
Delavstvo je pripravljeno vztrajati do zmage.
GOVERNOR JE SUSPENDIRAL DELAVSTVU NAKLONJENE MESTNE URADNIKE
J Aust ve Te
t
Kruh se prav zanesljivo podraži na željo borzij&nov in špekulantov.
Ohicago, 111. — Borza je zopet uvedla terminsko kupčijo za pšenieo. To pomeni ,da bo v prihod^ njosti plačevalo ljudstvo kruh po eeni, ki ga določijo borzni špe-kulantje in uiešetarji, kateri niao nikdar v svojem življenju pridelali enega pšeničnega zrna, niao zmleli enega pšeničnega zrna v moko iu do danes niao spekli enega hleba kruha. Pšenične pene bo-lo odslej odvisne od teh gospodov, katerim služapšenica zs igro kot drugim profesijonalnim igral-em kvarte ali pa koeke. Igra na kvarte koeke in z drugimi igral
nimi sredstvi je seveda prepove-^^"jc^rekel^ds^ ima reiHihli-Jdana,"dovoljeno je pa igrati s pekinška'stranka platform«, ki	k» tvori najvažnejši živež za sliši, da je napredna. To je bil
začetek. Končal je pa z besedami, da republikanska stranka zastopa načela nesmrtnega Abraham Itin-<'ol»a, kar |olik o pomeni da je
republikanska stranka zo vlado ljudstva po »ljudstvu v dobro vsega ljudstva.
Ko je kandidat izrekel tele besede,'je ngmreč. pozabil, da ima republikanska stranka večino v sedanjem kongresu in da ni pokazala, da razume, da mora vladati po Lincolnovih principih.
Kandidatu seveda ne more nihče zameriti zaradi njegove pozabljivosti, kajti pozabljivost jc člo-vcSka ftlabost. ki s«' lahko prime
ljudsko prehranitev
Poročila, ki so prišla v javnost od atraui borzijsnov, se glase, da jc bila v četrtek uvedena termin-
tiT ^vKčalfujejo; ^ Im sTaTnJuserj
riccembcrske pšenice po $2.69 marčne pa po i|t2.70.
Po treh letih je terminska kupčija z pšenieo zopet tukaj in odpravljena je vladna kontrola. Vsakemu špekulantu je,zdaj dana prilika, da goni cene navzgor. Svoječasno iu pred leti je znani borzni špekulant Patten nagnal pšenične cene tako visoko, tla so bile nrave .vojne cene, Čeprav smo živeli v globokem miru. In to, kar
•■ i	. . . • 1M „ 1.... I je nekoč izvršil Patten, lahko sto-
tudi takega človeka k «"i« v dru-	Špekulant, če vidi.
gih ozirih izredno trdne živce.	y
fz Columbusa poročajo, tla se kandidat demokratične stranke
pripravlja za odbod v Washlng-lon, kjer sprejnpe osem članic narodne žcn«kc stranke, tla se z njimi pogovori zaradi pritiska na lc-uislnturo v Tenneaseeju, da stircf »ne ustavni amendment za žensko volilno pravico. Kandidat je tmli namignil, da bo popol,,oinH
eal o prohibieiji.
Tako se torej pripravljata stari stran,v1 za volilna kampanjo. V programu obeh strank ni jasno-sti, za delavec in ' farmarje še drobtin ni v njih, nejasno se pa i/ražata tudi kandidata, le oba nI a prepričana, da zmagata. Kako se bo to zgodilo, je uganka, kakor jo uganka program obeh stari^ strank, kadar kandidata govorita o prineipih demokraeije. o ljudski vladi po ljudstvu za dobro vsega ljudstva.
Uiharenje v kalnem, kakršnega smo doživeli pred štirtni leti. V kampanji t agitatorjev starih strank bo uajveeja moč v frazah, i/ njih govorov bo zijala tirava duševna revščina, ki ne bodo na pametne ljudi napravili nobenega \ tisa, ampak bodo učinkovali k večjem na ljudi, ki *o preleni. In bi mislili s svojimi možgsni.
Primarne volitve v Neverni Da-koti io Minnesoti »o pa pokazale. «'« ljudje ne *pe povsod in da «0 tudi farmarji pričeli misliti » svojimi možgani in da ne dajo r»«čencga groša za nezabeljcni dnevni ričet, ki jim ga ponujajo agitatorji starih atrank v preba
da je prilika ugodna za tako špe-kulšeijn.
V borzijanskih krogih govore, da prve dni ne pričakuje veliko kupčije s pšenico, dokler trg ne dobi stabilnosti, ker bodo velike tvrdke hotele imeti pri .bušlju pšeniee od |wtdeset centov do e-nega tlolarja profita. Torej ljudje. ki niso genili z mezineem,.da je pšenica zrastla, bila omla^ena iu sprsvljeaa v žitniee, bodo zahtevali otl petdeset eeptov th) e-nega dolarja čistega dobička pri bušlju pšenice. Kaj pa farmar, ki je oral, sejal, mlatil ln sprsvil pšenieo v žitnieef Kaj bo pa on prejel za svoje delo in trud? Najbrž bit marsikateri farmar zlezel fc« v večje dolgove, kot jih .ima zdaj iti ti dolgovi ImmIo naraščali, dokler mu ne bodo prodrfli farme tisi i ljudje, ki ne orjyn, se je jo, žanjejo in mlatijo, ampak se preživljajo s tem in nakuplčujejo k nagromndenim miljonom dolarjev nove miljone na ta način, da ode-rejo farmarja in konzumenta
Gospodarski sistem. ki ustvarja take procese razlaščevsnjs, sc ne more vzdržati, kajti končno spre-gleda tudi farmar, da se mors r delavcem bojevati ramo ob rami za odpravo takega goepodarskr-Ka sistema. ki nima za prodne««-te drugega kot gorje.
Chicago, IU. — Bcfedolomna
estmifelezniška družba tolaži ljudstvo s pomočjo velebizuiške-ga čaaopisja. da bo eeatnoželeziii-ški obrat kmalu normalen. Vele.-hizniško časopisje, ta gad. ki si ga je ljudstvo vzgojilo na svojih prsih, podpira kompauijo moralno, mesto da bi opominjalo družbo, da je bila voznina povišana nu osem centov, da družba plača svojim uslužbencem tako meado, kakršno je obljubila. Kljub aVoji obljubi hoče družba obratovati svoje električne eentrale z neorganiziranimi delavci,, kar pomeni, da ti delavci ne dobo mezde, ki gre organiziranim delavcem. Ta besedolomnoat od strani kompa-nije je povzročila stavko in odgovornosti za stavko ne zbrišejo s kompanijc tudi najlepše bcaodc iu fraze veleblzniških šmokuvzar-jev.	. ,
Poslovniški odbornik Michael Boyle Od strokovne organizacije električarjev štev. 134, je rekel: "Kompanija so prosila driavno komisijo sa javna potrebščina, da se povite voznina, kar morajo plačati višjo meado. Komisija je pri-stala na povišanje vosnine v U namen, da dobe delavoi unijgko meado. Naši člani so npravtisni do poriiane mezde."
V tj»h besdah je tako jasno po-vedana praviea tlelaveev, da je vsaka nadaljna lieseda odveč sa vtemeljevanje njih pravice.
Kontpaniji se je prvi dan šele okoli poldneva posrečilo spraviti nekaj vos v prometno sluibo, da-siravno so jutrauji listi poročali, da bo okoli poldnevs že petdeset odstotkov voz v proipetni slulbi, zvečer, ko bodo dele vel odhsjali od dela domov, bo pa obratovanj«' normalno. Napočil je drugi dan stavke, toda prometna služba je še daleč od tega, kar ae razume pod besedo "normalna" in služba najbrž tudi- ne postane normalna, dokler nc bo stavka f končana.
I Delavci trpe najbolj zaradi stavke, kujti podjetniki se ne poslužujejo eestne železnice, ampak Imajo avtomobile. • da gredo po avojih opravkih. Družba pobira od delavcev po osem centov vaz-nine, toda delavci morajo napraviti veliko pota peš, vstali morajo zgodaj, če hočejo priti pravočasno na delo.
Stavka ne bo tako hitro končana, kot prerokuje vclebizniško čsaopiaje, kajti" električarje vodi M. Boyle, ki od leta 1WW, od kar mu je bilo poverjeno prvo vod-stvo stavke, do današnjega dne ni izgubil ne ene atavke, Kot vodja strokovno organiziranega delavstva ob času stavk, pripada med najbolj preudarne delavake voditelje, čeprav je glede njegovega političnega prepričanja na-zadnjak, ker ineni, naj delavci volijo delavake prijatelje, ki jih postavijo profeaijonalni političar-ji stsrih strank kandidatom. O hitrem končanju stavke ni govo-ra, čc kompanija ne prizna delavskih zahtev.
Kompanija seveda rsČiini, da ji
vn
Chieago in okolica: V nedelji, jasno. Lahki aevemovzhodni ve-t rovi Temperatura v zadnjih 24. urah: najvišja , najnišja
Kolnee izide ob 6:26, saide ob
____*
BEROER IMENOVAN K ANDI DATOM
Te*. — Governor drža je suspendiral mestno komisijo, mestnega pravilnika in BČfa policije v Oalvestonu, češ <kt "ne vrše avojih dolžnosti,' Ker niso hoteli zapirati štrajkar jfv v ječe in zatveti atavke prista uiščnih delavcev v omenjenem mc-m u. Governor je ob Čaau stavke l^eko mestnih oblasti uvedel voj-ri) stanje v (»alvestonu iu poslal \itjsŠke Čete.
2AKAJ SO BILI i IZGREDI V SPLETU
IT' '	v
Praznovanje rojstnega dne kralja Pfrtra ja issvalo spopade 1 Italijani
DVA POROČILA.
Zadnje dni ao sporočili časopisi, da so bili 11. julija krvavi boji med Jugoslovani in Italijani v Spletu. Podrobnost ni bilo, toda razumeti je bilo, da jc konflikt posledica šovinističnih prenapetosti. Tukaj pa sledita dva poročila direktno iz Spleta, eno iz jugoslovanskega in drugo* italijanskega vira, poalsno po ameriški Aaso-cifted Preaa, ki nekoliko pojaa-njujeta stvar. Is prvega poročila, ki uain ga pošilja uradni jugoalo-vSnski in formacijah biro v Wa-shingtonu, je posneti, da je nepo-trehuo praznovanje rojstnega dne srbskega kralja Petra izzvalo konflikt x Jtalljani:
Hplet, n. jul. — (Po Jugoalov. luform. biroju HH8 v Washingto-UU), — Povodom roja^nega dne njegovega veličanatva kralja Pe-tra, ki ae jc obhajal tukaj dne 11. julija, sta dva italljsnsks pod-čsstnika snela narodno zastavo z neke hiše v mestu in jo odnesla na bojno ladjo "Pulj.f' Ta dogodek jc izzval veliko nezadovoljnost med Jugoslovani, ki so v veliki mnašini odkorakali k pristanišču in tam ho prepevali narodne pesmi in demonstrirali za našo drŽavo. Medtem je priplul k obali čoln bojne ladje "Pulj," v katerem so bili oboroženi Italijan-ski vojaki in častniki, ftcf policije je prosil Italijanskega kapitana, da sc naj Čuva spopada, toda lla-lijsnl so oddali nekoliko strelov in ranili nekaj oseb. Nsša žandar-merija jc odgovorila s streli iz pušk in ranjeni so bili: kapitan bojne ladje "Pulj," kapitan fre-gatc "Djuli," dva častnika in ne-koliko marinarjev. Kapitan fre-gate " Djull" je pozneje uinrl med operacijo. Neto je žandarmrrtj* zasedla vse pristanišče in okrog polnoči je bil mir in red povsod. - Bojna ladja "Polj" jc zaprla pot našim ladjsm r priatanišče. V mestu je veliko ogorčenje proti Italijanom. Jutri »>o pogreb žrtev itslijsnskega izzivanja.
Hplet, Dalmacija,, IS. jul — (Associated Press). — Vsled hr-vaških Izgredov v tem mestu zadnjo nedeljo so mrtvi kspitan ita-lijanske križarke "Puglla", neki drugi italijanski častnik, trije pomorščaki in neki deček, H let atsr.
Hrvstje so imeli narodno prsz-nova nje.. V neki kavarni, kjer je bilo več italijanskih oficirjev, |e skupina Hrvatov obkolila Italijane s klici 1 Doli z italijanskim imperializmom! Nato ao Hrvatje razbili pohištvo v kavarni in ok
odgovorila na ponudbo za premirje
Ofsniivi sovjetske armade se nadaljuj« in ia Londona ter Parisa poročajo, da je Rusija savrgla premirje in da namerava dodobra atreti poljaki imperialisem. Vilna je padla. Varšava je polna begunov.
■■■■ITALIJANSKI KRA1J
PRIPRAVLJEN ZA BE6
Kompanija seveda računi, da jI t poflr|jni|, Oiuli je videl z Inij-bo mogoče » pomočjo stsvkokszev ^ prHep ln je stopil v čoln, oltdržati normalen promet, ker ne '	*........---1.—
"iki je odrinil k bregu, da privede rečeni s sjriftdarnoatjo delavcev. |/>||ftt|lk# nl|WlJ nM i.^j« Ko se k
... i čoln približal, so sc oglasili streli vclehizniškcrn	r	......' "'
Milwaukee. Wia. — HocialU" ao imenovali Victor Hergerja kongresniškim kandidatom. I^r-je bil dvakrat izvoljen kandi datom. toda kongresna zlK»rniea mu dvakrat ni dovoHla »asestl .vojega m-deža. ker je bil obtoš« n zaradi prestopka kršenja proli-spijonažnega zakona, keaneje znan krivim in obojen. Bcrg^r j« proli talbi vložil priziv, kt pa š^
^^^^^^ l. * ix l 1 častnike nszaj Med tem ko kompsnija prtpove. ,ft|n prih|iXjB|
duje javnosti v v*W>itnllkeai |§	^ kap|Ufl OMl y Wl
časopisju, kaj namerava atoritl, ^^ y pfl|j ,)niM kro€|a ^ rM. ds zlomi ntsvko. ae pa pripravljs- ^ Jf| t|bi,J| r,l0|0n,ika. potem ao jo prožni delavci «a stavko iz	tr^ |H»moršČaki in častnik
litla rtu »sti do električarjev.
ODERUŠKE MANIPULACIJE
in ubit Je bil tudi štirinajstletni deček, ki je stal na bregu.
Npa, Belgija, Hi. jul. — Lloyd (Jeorge je dejal sinoči, tla zave*, niki še niso prejeli odgovora iz M tisk ve na ponudbo za premirje s Poljaki.	,
London, Iti, jul. — Depeša iz Berlina se glasi, tla piše "Pravda" v Moskvi, glasilo ruske komunistične stranke, da sovjetska Rusija odkloni vae ponudbe xa premirje s Poljsko in tla ne odloži orožja, dokler ne bo moč poljskega imperializma popolnoma strta.
Pariš, ld. jul. — Is Moskve je prišla dolga brezžična brzojavka, ki uazuanja svetu, tla boljšcviki tod o aklepali hir le s poljskim proletarijatom, s katerim ruski prnletarijat popolnoma aiiupatizi-rs, nikdar ae pa ne bodo pogajali za mir a sedanjo belo, reakelonat 110 in. grnjščinsko vlado v Varšavi.	j v.
Tako poroča "Matin," nikjer pa ni uradno potrjeno, da je o-inenjeua brzojavka res prišla. )ruga vest se glasi, da je sovjetska vlada sklenila pogajati se za mir le a poljskimi komunisti.
Iz H|iaja poročajo, da ondoiui poljski delegatjc pričakujejo sledeče mirovne pogoje od sovjet. ske Rusije: Poljska se mora odreči promocijam Vilni, Kovou, loln.u iu PoiezijL rasoroliti mora svojo armado ln plačati Rusiji odškodnino ,za katero mora zastaviti aolne jame, njene setlanje meje se morajo aknčitl v etnografske meje j sedanja poljska vlada mora odstopiti in nadou^-stlti s popularnejšo vladtt, ki bo naklonjena ruskim sovjetom.
V očigled vestem, da Rusija zavrže pttgojc za premirje, so Poljaki pričeli ponovno apelirati na entento /41 vojaško poiuoč. Poljaki smatrajo, dn je veranlska pogodba ustvarila Poljsko lu vse dr-lave, ki so podpisale pogodbo, ao dolžne braniti ekaiateneo (»oljske države.
(Vai* gornje vesti, ki izvirajo iz Londona in Pariza, niao potrjene, I/, M o«k ve še ni uradnega porinila ,da je Rusija zavrgla |x»go je za premirje, niti da jih Jo sprejela).
London, Ifl. jul. — "Times" so prejele depešo iz Kovna, tla so tioljšcviki okupirali Vllim radii sredo. Ravno ta list je prejel poročilo. tla je general Vrangcl na Krimu zavrgel ponudbo Anglije za premirje r. boljše vi ki Padce VIIne pomeni, da imajo sovjetske Čete zdaj direktno železniško svežo z.vzhodno Pruaijo.
(Včeraj je bilo poročano, tla so lit vinske čete zasedle Vilrin, ko so Ja izpraznili Poljaki),
Iz Varšave javljajo, tla "žen. ski bataljoni" branijo osem milj fronte v okoliei Vllne. Vse len« ske ns fronti so opremljene z s-meriškimi škoniji lu hrano jim dobavlja V W. C A. (Mlsdošen-ska krščanska dmžba
Varšava ji lu- vedno prihajajo nove množi ee, V zadnjih treh tednih a«- je prebivalstvo Varšave potrojilo in oblasti nimsjo stanovanj lic lira ne aa ogromno maao ljudi Nam«* iz Vlloe je pobegnilo ekrog flfO,. IVIO (Hieb. Vse ceate z vzhoda in nevera so r.abaaane z beguni.
Druga brzojavka iz Varšave sporoma, da so Poljaki reokupirali Dubno v Voliniji, dan ravno še nt bilo uradno naznanjeno, da je ta trdnjava v posttti novjetukih čet
V LETALU IZ NEW TORKA
______ DL—Opna korori, rži |	V AUUIKO
ln ječmenu pada Tako ae glase I I —— borzna poročila. Za kaj f fcetev se flrte, Pa — Iz Ne«r Vorka ao talila in r nižati je treba zdaj eene, poletela štiri letala proti Somu da lahko kupujejo špekulant je po * Alaakl. Tri letala ao dospela sem nizkih eenah. Kadar bo žito podleb h 3&. ki eo se dvignila v srak	----- .
kontrolo špekolantnv,' pojdejoiv New Vorku ob '1 M fvtrlo le doatn|e. če izjavijo, da ao stare In druge ec»e šepet navzgor. '	'telo še pogrešajo.	I več kot eden In dvajset
Monarhija visi na zadnjem lasa in edino papei jo morda le reši.
WILSON SE TUDI TJtUDI, DA PREPREČI UVOLUttJč V ITALUI
London, 16. jul. — Zanesljive vesti, ki uidejo censurl, sllKsjo položaj v Italiji kot obupen s stališča vladajočih slojev. Gospodarske razmere so take, da je velika krisa neizogibna še pred letošnjo zimo. jtivil in kuriva man j« kn na vaeh straneh in denarja ni, da bi se potrebščinr nabavile l*' Inosemstvs.
Socialist ično.republičansko re-volueionarno gibanje raste nepri*-nehotna in padec monarhije je še tako hllzo, da je kralj Viktor K-utanuel s svojo družino pripravljen za beg vaa k trenutek. Kralj sploh ne atanuje več v Kvlrinalu (kraljevaka palača), temveč v ne-kl vili sunsj Rims, kjer ima vse stvari zabite v kovčekih, tako da lahko vaa k čaa zasede vlak sli avtomobil — kakor bo bolje kazalo - lu zapusti Italijo, kadar uvidi, . tla je več tupotrebrni, , " > »dUm mošna rešitev italijanske Utnnuibije ip uce»wšanjs revoln., rije leži v katoliški stranki, ki jc postala še močna In katera Je v boju s socialisti zs premoč. Is tega razloga ae je kralj prNfcl približevati VlH'*u. Ako Vatikan 11 ose že koncesije, da se obnovi papežova država, tedaj je nekoliko upanja sa kralja, ds klerikalci podpro njegov prestol ln ssdr. Že revolucijo Ampak to ao še le špekulacije.
(iiolltti je po|mliioiiia >. /.avrgel taktiko svojega prednika Nltlljn ln je pričel delati kompromise na vseh straneh. NJegovs stinsnja politiks je, ds uinskne Italijan ake Čete iz vaeh ncitslljsnskth krajev in prepuatl Albanijo Albancem, Dodekanešks otoke Grkom ln jadransko vprašanje se l-m a po njegovem mnenju rešiti tako, tla se dobi prijsteljatvn t Jugoslavijo; obenem hoče (Iiolltti skleniti prijatelja! vo s NemČi-jo iu Avstrijo. Ksko bo Ololltti nasitil volka lu obdržal ovco to Je zadovoljil itslijsnske impe-ri al iste in tuje narode, jc še ne-pojasnjeno
Washingtoti, D. ('., 1« jul. — Ameriški vladni krogi ao še več mcaecev v velikih skrbeh r.a italijansko monarhijo. Državni de-pa rt mi rit prejema redne Informacije o veliki nevarnosti« ki preti državnemu ln ekonomskemu sistemu Italije vsled vedno naraščajočega soclsllstlčno-boljševlškegs gibanja, fttrajki, brezposelnost, draginja, pomanjkanje premoga in surovin, večni l/gredi In krva-resnici veliko
(vi konflikti -o v polna begunov in'večji kol pa je dovoljeno čaao.
pisju, ds poroča o njih.
Italijanski poslanik je posvetil vso svojo službo v Washlngotnu moledovanju pri ameriški vlsdl In privatnih finančnikih, da po magsjo s posojili in pošiljanjem živil rešiti sedanjo Italijo Knkrat je šel {NMlsnik osebno k predsedniku WUsmili in imsledlca sestanka je MIs, ia je Wilson dovolil* več parnikov zveznega plovliene-ga odbora za prevažanje premogu iz Aimrikr v Italijo
Italijanska propaganda v Združenih državah, kl Ja prej sagovsr-isla tmvajanjc tujih * teritorijev, je zasukala smer iu sdaj krčevito t trn- notranji položaj v Italiji. Propagandiati kriče, da je Ailolaj "vedno boljši", da ao veatl o re vtdaelottarnlh icbrakih "tlaga-ne," ds ljudstvo "ljubi" kralja take al vari, ki pa a« lat	morejo zs streti resnične situaeije,
ŽENSKE ZAHTEVAJO IZ JEMO
lepaka. Kana — Voditelji**
fenakih klubov nssprotujejo, da bi ienske pri registriranju v volilni imenik morale (mvedati svojo starost genske pravim, da ra
R R O SVETA
[GLASILO »LOVllim HAEOPHR POLOMI« JZPMOT1
LASTNINA S LOVEN 8101 HARODN« PODPORNI JEDMO^T"
92 00
leta,
Evgenija — IU railjon*riPL I
NareAHiie: MHi^M^« (Ut.h sariea Evgenija Napoleon, ki j » aa pol u»u toi M.oo ao tri »mm«; CMeego Mi« IS.7S S« tu nmHa, je zapustila posestva tu $1.40 m tri meseef, 1» a« lno*»t»o flOO._ .	dragot
degovoru. Rokopisi mm vračaji
Naatov aa vso, kar Ism *ftfk • Hanii "PROSVETA" 20a? 8«. LmwmšmU AVNN, Cfckaa* IWwfc. ___		
	. THE ENLiCHTENMENTf ^ Orgaa *f tke Slovool« N*ti*a*l BmmIIi So**.	■4<; '
		
.—►	AdverUaiag ratas on agreeaent	
Chi trgi	tovMIen! Vniud Sutea (aaeapt Cklcag»> ami CaaeSa U nUS. aad fereign istmlrisa fT.oo par jamr. •» _	psaramtt
		
	Dam« vf	m
0 »		
ŠOVINIZEM Iff IMPERIALIZEM ROKA V ROKI Z VANDALIZMOM.
TESAJMUU DELAVCI HA TAJSKEM STAVKAJO
Robana IngersoU.
razne dragocenosti v vredno«!V 10 miljonov dolarjev. Njeno truplo kt odpeljano nt Angleško.
BtrmoKlavljeni
vlit ja deportlinn. i
Washington, D. C. Ameriški poslanik v La Paau poroda, da Je nova vlade v Boliviji dbporti-rala bivšega predsednika Ouerro in nekaj njegovih ministrov in drugih u rajnikov.
Brzojavka iz Trsta poroda o veiikih Šovinističnih izgredih v Trstu. Italijanski šovinisti, podžgani in oman ljeni od imperijalizma, so požigali hiše Jugoslovanov. Metali so bombe, vmes so pa pokale puške. Tri osebe so bite ubile pri teh izgredih. Brzojavka pravi, da so italijanski šovinisti napadali vse, kar je bilo poznati, da je lastnina kakfinega Jugoslovana. Porufcne so bile banke, trgovine, hoteli, gostilne itd.
O Italiji pravijo, da ima organizirano vlado in da spada med civilizirane dežele. Trst*je zdaj pod upravo Italije, torej organizirane vlade in civilizirane države. Ali če je le deseti del tega res, kar je sporočil brzojav, se nehote človek vpraia, ali ima Italija res organizirano vlado, ali je res civilizirana država vpričo takih vandalskih aktov?
Ce ima Italija organizirano vlado in je civilizirana država, kje pa je bila ta organizirana vlada, ko so se pojavila prva znamenja vandalizma? Kje je bila moč te organizirane vlade, ali beseda civilizacija danes pomeni nered, nemir, požig, metanje bomb?
Italijanska "organizirana0 vlada ima v Trstu veliko vojaško posadko. Vlada zagovarja, da je taka militari stična sila v Trstu potrebna, ker se je bati vstaje od strani Jugoslovanov. Kaj pa je delala ta vojaška sila za vzdrža-vanje reda in miru v zasednem ozemlju, ko so italijanski Šovinisti pričeli poligati in metati bombe? Ali je lepo dremala in spala po kasarnah, ali je pa varovala italijanske šoviniste, da so lož j« uganjali vandalske čine?
Iz brzojavke je jasno razumeti, da je bila vandalska orgija od strani italijanskih šovinistov organizirana reč. In ds je bila organizirana reč, je morala zanjo vedeti tud) dobro "organizirana" italijanska vlada. Kajti, če sa organizira taka vandalska orgija, je nemogoče, da bi ostala prikrita vladi, ki je organizirana. In če je Italija civilizi rana država, so taki vandalski akti nemogoči, ker civilizirani ljudje niso požigalci, pa tudi bomb ne mečejo na lju di, ki govore drug jezik ali pa pripadajo drogi narodnosti.
Taki vandalski akti so mogoči le tam, kjer stoji organizirana vlada na zelo slabih nogah, ali pa tako imenova na organizirana vlada sploh ni organizirana vlada, ampak nosi lo ime organisirane vlade. Ce bi v Trstu veljala avtoriteta italijanske organizirane vlade, tedaj bi bili taki van-dalaki akti nemogoči.
Kaj iz tega sledi?
Italijanska vlada se je izkazala, da je tako šibka reč da ne more vzdržati reda v mestu, ki ima mogoče okoli dvesto tisoč prebivalcev. In če je italijanska vlada doka zala, da ni zmožna vzdržati reda in miru v Trstu, teda. ga mora vzdržati kdo drugi.
Mestni svet t županom vred v Trstu je del te "organi zirane" italijanske vlade. Torej je tudi za ta del "organizirane" italijanske vlade dokazana nezmožnost kot za centralno vlado v Rimu in njeno podružnico ali desno roko t- vojaško upravo v zasedenih provincah. V prv vrati bi torej moral odstopiti mestni svet s županom vred in raapiaati bi ae morale nove volitve na podlagi splošne enake in direktne volilne pravice. Da se pa volitve'izvrše brez pritiska in nasilja, je treba, da italijanska vojaška sila nemudoma zapusti zasedeno ozemlje, na njeno mesto pa pridejo zavezniške čete. To bi bila šs najboljša ga rancija, da izgine anarhizem Iz Trsta. Kadar bo tržaško ljudstvo samo in z glasovnico in brez tujega vpliva določilo o svoji usodi, bo imelo tudi moč, da prepreči vandal ske izgrede v Trst priromanih in nalašč tje naseljenih ita lijanskih šovinističnih kričačfv in Vandalov. Tržaško ljudstvo lahko aamo vzdržuje red in mir, če as mu da pri lika, da izbere zastopnike iz svoje srede, katerim poveri oblast, da vodijo usodo mesta.
tttrtUd mirovni deiegatje obaoj* ni aa amrt.
Carigrad, 16. jul. — Hodile turških nacionalistov v Angori, Ana folija, je obsodilo velikega vezirja Damad Farid pašo in dryc mirovne delegate sultanove vla-d*, ki ae nahajajo v Parizu, jg smrt zaradi veleizdajetva.
Poročilo Kemalove vlade o gr ških operacijah v^Mali Aziji se glasi, da je grška armada okupirala le toliko ozemlja od morske obale kakor daleč nesejo topovi
angleških ladij, pod zašito rih operirajo Grki. JR;
kate
Nemci ao iprejeli zavezniške pogoja a tremi pridTHd.
■ Spa, Belgija, 18. jul. — Nemci ao sprejeli zavezniške pogoje glede izvažanja premoga s tremi večjimi iu raznimi manjšimi pri. držki. 'Trije glavni pridržki sO: Nemčija obdrfl kontrolo nad distribucijo premoga v $lezijl>r nem-iko-zaveznlška komisija nad « pr*-šče žlvcžne razmere v p»jtf*ogev-nih okoliših Nemčije; »vpzniki naj posodijo denar za uva^nje vil v Nemčijo. .
Kot ae poroča, zahtevajo,zavetniki, da Nemci sprejmejo t^remo govne pogoje brez pridržki dtt-gače še velja njihov sklep za oku-jaeljo Ruhra. Francozi zahtevajo Še posebej, da Nemčija W P*-meme garancije, da bo res poSi-jala dva miljona ton j^moga jtesečno čez mejo.
-- jeh tj
Bovjetaki aaatopnik aretiran vf 1*0001». j t1 iJondon, 16. jul. — Santeri Nu-orteva, tajnik L. Martenaa, sov-jetakega zaatopnika v Združenih državah, ki je pred par tedni do-spel v London, je bil danes aretl-ran in angleška vlada ga namerava deponirati v Ruaijo. Tako po-roča delavaki "Daily Herald."
C« kdo dobro opazuje, dala tudi zaključka. — Kdor
jc opazoval zadnje tedne dogodke v Evropi, je lahko pri H4*I do zaključkov, da L)oyd Geonre potrebuje vprav zda, Nemčijo in boljševike. Seveda vsakega po svoje. In Zd se, da je Millerand tole že tudi opazil in da so prič«H v njem vstajati razni dvomi, katsrih preje ni imel.
GJedam.
V mračnih votlinah vidim svete kače v zvitkih, ki čakajo na avoj irtveni plen. Vidim odprte kačjo čeljuati in nernhme jezike, njihove blitteče oči in krute zo he. Vidim, kako ka&> pohlastajo m sdrobe r mnoMh groznih gu-|bak slabotne otročičk*, ki ao jib polotile mašere ua Žrtvenik, da [potolažijo iu^jega boga. . Zopet gledam.
Vidim temple ia kamna in okra Išene z barbarskim zlatom; vidim
Seattle, Wa#h. - Ivan B. Nord ham iz New Torka je dospel sem kaj i« Kitaja. On pravi, da ao ra stavkali lesarski delavci v Kit a ju, <ls pdvišajo svojo mezdo. Stanko je še trajala, ko ja odrinil pa mik
-T<*arski delavci v Kitaj u delajo* po dvanajst u* na dan in ptf-jemali so t^lgset centov rnebi-jke veljave kot dnevno mezdo. Zdaj zahf&ajo pet centov poti Kanja na dan.
Ameriškifn podjetnikom se karl^tgrje. po«Mane a Človeško krv-
OpU načina življenja, jezika ia kilture predkgodovinakega v Evropi hi
AtiJL tF"
sline cede po takih delavOih, kaj-|j0. . . Vidim svala^e duhovnike, ti po poročilu Nordbama se nilkidrše noŠ v rokah in ga zadere delavska mezda v Kitaju poviša-Ijo v bele prsi deklet. . .
la zadnjih dvajset let.
Gledam dalje. | Vidim druge temple in druge
(Proato prevel P. B.)

VINA JE DOSTI PRAV DOSTI, loitnrjo na katerih šviga požrešni AMPAK UKO ZA BOOATUrE! |Pla™eri požira meno in kri o-
|fOW York, I. Y
vrši tekma med jahtami na jadra.
in druge katerih
kaplja kri volov, jagnet in golo-
trok.-.-. Vidi« temple | — Tukaj se I duhovnike in oltarje, s
Radovedneži, katerim ni treba H>«v; vidim druge temple, druge delati v potu svojega obraza za tokovne in druge oltarje na kate
Poljaki glasovali ga HemttJo v < plebiscitu? *
Berlin. — Tukajšnje čjaopinj piše, da je nemška vlaitfiaoltfl podatke, da ao pri plfemlMtu vzhodni in zapadni Pruaiji t«4i mnogi Poljaki glasovali ,za Nemčijo. Obe deželi sta ae izrekli z p-gromno večino za Nemčijo.
rih je žrtvovana avoboda človeka. Gledam in vidi« katedrale Boga, koče kmeta, škrlatne plašče kra ljev in cunje poštenih ljudi . . .
Vidim svetovno vojno; ljuhim-ci Boga so sAvrašniki ljudstva, rte. ijinlj«- so sprva"mi-1 Vidim ječe, ki ao polne najboljših iKlajajo le neopojne In najplemenitejših ljudi; vidim kmalu se je raznesel glas I izgnance, nbežr^ke — miljone
vsakdanji kruh, ao se vkrcali na paraik "Orizaba," da bolje opa » tek/o«),
se je pa'rnik nahajal tri mi lja od obrežja, so prišli natakarji »uf|ičfli klieatl, df ao točajske mlJIodprte. Ljudje a ^lili, da se prodajajo le neopojne
rniku, da točijo ŽgaVije, pl-vino. Ljudje so sa drenjali točajskih miz, da točaji ni-mogli polniti čaš in kozarcev. To je tudi sad prohibicije! v, J , i............
TATINSKI KROŽEK PRIJET.
Okioago, 01. — Policija naznanja, da je odkrila tatinski kro* že k, ki je kradel avtomobile in je bU organiziran kot pravi ceh ta» tov; Gospodje tatovi so stanovali i<ujb n^4jilieah in v hišah, v katerih I ^^
mučeuikov, udov in airot. Vidim satanske stroje za mučenje in sii-fiim krik , jok in vzdihovanje mi Ijonov umirajočih. . . Vidim pla menečo grmado. &vet je pod nogami duhovnikov, svoboda je v verigah, resniea je zločiiMn zločin je čednost. . . V belo čelo časti in poštenja je vžgano sramotilno znamenje, razum je^ zaničevan, neuilnost je ovita v svetniško glorijo ' in hraavščina nosi krono. . . Nad revno zemljo se raz penja versko nebo brez solnea in
prelrwajo navadno miljonarji, «WWer jih niso polovili policaji | ifci(¥Aved1i v zapor. Ker je tatin-skooflružba dolgočasna, če k nji nnipripadajo tudi ženske, so bife ] članice eeha tatov tudi žene in <i(^|fta. Seveda niso bile razcapa-iyykot ciganke, ampak bile so ob-lcfAe elegantno in znale ao tudi tako ljubeznjivo iu nedolžno po-gtadeti, <\> jf na njih obvisele atrogo policijsko oko, da se je itajRolj trdosrčnemu policaju takoj omebfalo srce. |
^fatovi niso bili izbirčni. Ukra-! (ili so vsak avtomobil, ki so ga do-se^ njih tatinski prsti. Zameta-tfti niso tudi avtomobilov Fordovega sistema. Ukradene avtomobile so pošiljali tudi izven Chi-
Oonaalea, vodja nove rovohieija v Makiki, aretiran. \
Mežico Citjr, Mekika, 16. jul — General Pablo Oonzalea, ki je pred par meaeci pomagal {ftregf-nu strmoglaviti Oarranzo, je da-nea v zaporu kot upornik preti i-sli vladi, katero je pomagal or-ionizirati. Gonaales ja obtožen, da je organiziral novo revolucij«) proti provizorlčni vladi. "Bxcel-4or" piše, da bo Gonaaleak sodilo posebno vojno sodišče, obstoječo iz treh generalov, kl so Že Imenovani v ta namen.
Ko je bil pred nekaj dnevi are* tiran general Oareia, tlonzalesov prijatelj in 14šef generalnega šta» ha" nove vetaške armade, ao na» Ni pri njemu načrt za revolucijo in U načrt je izdal Gojizaleaa, kl je bil doslej le na sumu. Po izdelanem načrtu ao imeli biti ndstnv. ljeni val sedanji zvezni In državni uradniki v Mehiki, katere^ imf .lomesUM ^ jI?5-
'liberalni revtfi4u>naf
Potrolejski kralji v Makiki aa-huvajo vo jaatvo proti boljše- 4
To je bilo. Zopet gledam.
Na vzhodu Upanja se prikaže prva bleda svetloba zvezde-glas-niče* ki oznanja1 zarjo. Iz pepela krvi in solz nstaja nebroj juua kov, ki bodo blagoslovili bodočnost in osvetili prošlost. . . Vi (fya drugo svetovno vojno^ V viharja in kaoau anartnega konflikta padajo preatnli, rušijo aa oltar Ji, verige aa trgajo in vara aa spre minjajo. Sveta lač reanioe in apo
vrhov.....Zarja ja vzcvetela. Dan
Jt. ^ ^ |
Gledam.
Vidim junitke-raziakovalce, ki plovejo po misterijoznih morjih-Vidim iznajditelje, ki spretno za caga. V 5lt. Paulu so našli okoli Isifšnjujejo slepe sUe sveta. Zida dvajset ukradenih avtomobilov.!jo ae šole m učitelji polagoma Tatvini so dali popolnoma bizni- jemljejo meato duhovnikov. Filo ški zrtičaj. Na Rooseveltovi cesti Jtofi vstajajo. Mialeci dajejo svetu
ao imeli svojo goražo, nad katero ae je klestil napis "Chicago Used Atito lCzehange." To je bilo ibie firme, pod katerim je tatinski ceh posloval, flkoda, da ne pove poli-eijsko poročilo, če so gospodje tatovi dali tudi svoj hiznis inkor-pmlr.it i
(jlavar tatinskega krožka je bil neki profesijonalni političar sta-rihMatrank na xapadUi strani me-stav ki nliši na ime John Shnpiro.
DOPISI.
Olenaoe, 0. — Ker aem še ved-no holehrn in sposoben samo za Čitanje, zelo pogrešam "Oas", ker ga še nisem videl *tlri mesece. 4elo aem rodaveden. k« j se mir je pripetilo? Ali ga je mogoče 'Gaj-Šla pl. Kiorolaač" kam udpeljai na kako mirovno zlmrovanjef Ali ga je mogoče odpeljal kam po gradivo? Mogoče je pa aa-štrajkal f Je že |ako: a" ni VaAne^čas bn-y. vsake druge brl-«e Ignac Žlamberger
Mežico Hty. Mekika. — "Kl Iferaldo" porota, da je tfKneraV Pelaea, vojaški goveruor države Tamaulipes. rasglasil vojno stan/e Tampleu na zahtevo petrolej* ftktk družb, ki ao ae pritožile, da ' bolj*eviki hujskajo ondotae de-lavee> k nemirom.** Vojaške čete patruljirajo ulice v Tampieu. -V omenjenem sseatu trdja Stavka Že par tednov in petrolejsk! mag-aatje ao klasificirali vse alavkai4 je za boljševike. Med Kban« in Chilom je bil a dinamitom rag»tre-I jen vlak a petrolejskinu Uakie4is
Pa.,— Kojak John Resnic je vložil prošnjo ra zakonsko ločitev, od avoje 'M let stare ženo Ivank* V prošnji m I0*i*v zakona je navedel, da je Ivanka pobegnila a John Oblakom. — Joka Remie.
(Opornim ured. — Prvega vašega poročile nismo prejeli.)
bogastvo možganov in ustnice bo gatljo z besedami resnice.
To je.
Gledam dalje.
Papežev, dvihovnov in kraljev ni več. Tr9ni in oltarji so se zmešali s prahom. Aristokracija na zetnlji in v oblakih je izginila s sveta in Iz zraka. Bogovi so mrtvi. Nova vera je oblila človeštvo s svojo glorfto: evangelij aveta, vera te lesa zdravja in radoati. . . Vidim sv< tovni mir. Vidim svet, na katerem delavstvo žanje sadove avo jega dela. Vidim svet brez'ječ, u božnic in sirotiŠč — svet, ki ni več zaaenčen z vislicami; a vet, v katerem deklica, ki suče šivanko za avoj vsakdanji kruh — šivanko, ki se je imenovala 'pik ose v prsih reveža" — ni več primora-ita, da izbira med Zločinom ali smrtjo, med samomorom ali sramoto .. . Vidim svet brez odprte dlani berača in brez skopuha s srcem iz kamna; svet, v katerem ui več lakote,' upalega obraza zločinov* sinjih ustnic lal.i in krutih oči zaničevanja. . . Vidim avet Urez bolezni na mesu in'duhu — pošteno ljudstvo, ki složno list va rja in uživa. ''
In ko gledam, »e podaljšuje življenje, veselje se poglobi ja, ljubezen je intezivnejša In strah umira. . . Svoboda ' je ' končno Rog ia Nebeaa ao tukaj.
To bo.
(Oudno auš6miija). Hamuki /Id wp je poročil s svojo staro deklo. Prijatelj g* je Začudeno vprašal: "Kako ni be mogel odločit f za ta. da ai ja vnel. ko si se vendar neprestano pritoževal f*z njo?" rtenin: "^eei ao re«ni! Le na ta natln sem prišel aopet do svojih stvari, ki mi jih Je kot dekla de-k«a let {okradla. "
(Nadaljevanja.) la tudi gizdav je bil jamaki človek ; ait.t drugimi (»tanki njegovega bivanja v jami oo našli velike školjk,
katere je rabil za lišpanje svojih las. Pečal se je tudi n trgovino oziroma zamenjal ene vrsto blago za drugo; to sklepajo iz tega, da so v nekaterih jamah našli obdelano kamenje, katerega ni v dotiČnl o-koliei in ga je moral človek pri-neati iz drugega kraja in torej »e je jamski človek tudi že najbrž«' selil iz enega kraja v drugega. Da je ljubil jamski človek lepotičje se sklepa iz tega, ker ao našli med drugimi ostanki tudi raznovrstno epo obdelano razno pisano kamenje, zobove raznih divjih šiva-ij, izdelovali ao okraske iz slonovc tosti in školjk. Glavno orožje jamskega človeka, j« bila sulica in lok ter pšica, na katere konee je pritrdil kos ostrega kamenja, kremenja k a in večkrat tudi koničast konci; ribje kosti. Poleg tega jo rabil tudi aekire iz kamena in iz kamena izbrušene nože. — Večinbma je bival v skalnatih duplinah, katere je narava sama izdolbla. V krajih, kjer jc primanjkovalo naravnih duplin, je človek aam izdol-bel duplino, ker v ledeni dobi je potreboval atanovanje, ki ga je branilo pred mrazom. Uredil je stanovanje, kolikor je pač znal in mogel v danih razmerah. V Evropi, v zmernem in mrzlem pasu, so imele te dupline odprtine proti južni strani, dočim jc bil vhod v te dupline v gorkem paau od severne strani. Da je bil človek vareu pred divjimi zvermi ponori, ko je počival, je zaprl vhod s kako veliko skalo, ki jo je zavalil pred vhod. '
Ko je po prvi ledeni dobi nastopila zopet gorkejaa klima, je človek zapustil dupline in ae zopet naselil v prosti naravi. V tem času ni tako, napredoval, kot jc v prvi ledeni ^obju Narava mu je zopet nudila vse, kar je potreboval in preživel ae je z lahkoto. V svojem napredku je zopet zaostal za nekaj tisoč let .
Kmalo je pa naatopilo druga ledena doba, in človek ae je moral zopet naseliti \ dupline. Pričol se je zopet boj za obstanek. In v tej dobi je zopet napredoval, kajti misliti je pr\čel, kako bi ae lažje preživel, kako bi imel udobnejše življenje, kako bi si uredil življenje, ki bi bilo količkaj podobno prejšnjemu. Izboljševati je pričol orodje, mislil je, kako bi se branil pred hudemu mrazu in Izboljševati je pričel kroj obleke, Da je poznal ogenj, to je jasno. Najdbe raznega kamenenega orodja v duplinah v duplinah v Franciji in Belgiji nam dokazujejo, da je človek v drugi ledeni dobi zelo napredoval, ker je orodje že izboljšano od orodja, ki izhaja iz prve ledene dobe'.
Omenjeno je že -bilo, da se je diluvijalni ali jamaki človek največ pečal z lovom na razne divje živali. Med temi mu je bil najbolj priljubljen lov na severne jelene, od katerega je vse lahko porabil: meso aa živež, kožo za obleko, čre-va in žile za tetivo pri loku, iz kosti je narejal orodje in zobe je pa imeltaa okraske. In poleg tega t)i-d4 severni jeden ni Idi tako plahn žival, kot druga divjačina. Ker pa severni jelen ne mara za gorko klimo, se je takoj preselil z nastopom gorkejše klime v kraih, kjer je prej bival ,v mrzlejše kraje. Za nim se je selil tudi jamski človfk in se nastanil tam, kjer se je severni jelen. Prebivalci severnih arktičnih krajev, ao zadnji potomci jamskega človeka, ki so se preselili ia srednje Evrope na ae-ver in kjer so tudi ostali. Njih sedanje življenje jc v marsičem popolnoma enako življenju nekdanjega jamskega človeka. |IU ae je pračlovek enkrat za stalno naaelii v duplini kot v nekakem utrjenem grada, ee je pričeta tudi zelo razvijati induatrija seveda v takratnem smislu l-in ne v današnjem. Prav lahko se primerja takratna doba a dobo. ko je bila vsa umetnoet v prvV njem veku v splotaem omejena samo na samoRtane. V duplini so bi-vsli skoro vedno Žene s otrri »« st srčki ter bolehni, dočim so krap ko tratfoai moški kodIM ns lov. fcenake ao doma pripravljale bran* in obleko, motu i m prinašali plea.

Ti**™! odfcot. Združitveni odbor.
Najceneje In najhitreje
" t^ErUtT*1** v Mi ie oberije petem
VfB um$ n pnf iip jb rot
».rar atfj? AMhtt
<fo najbllfnjs Vanllslee, 1*1*0 la Um dcMdeaar četo l*<iij.mo pa »aa valje banka v Jsgoelavljl.
New York, N« Y,
stanovekž v. teh dnpttoeh niao hi,
li v nikaki uc varnosti prad sovražnimi nepjadi in rad^e^ lo imeli (,ovolj. »ifdelnaa*ih
koristnih predmetov. Izboljševali ko tudi stanovanje dupline - pyve-ravaH in delalt udobnejše. V nekaterih duplinah, ki ao služile pradavnemu človeku x* stanovanja, ho naiii velik« predmetov, ki jasno kažejo na že zelo razvito obrt. Vsepovsod so našli mecj drugimi o-stanki, kot obŽganimi kostmi, veliko raznovrstnega orodje, ki je zelo dobro izgotovljeno, kot n. pr. nože, žage, pfice, auliee, kladiva, igle, harpuno* pripekva za ribolov,7 (Midala in razne iadelke iz kamena m koali ter ropov. Mod najdenim orodjem pa ae najdejo izdelkov iz Kline ne priprave »a tkapje in ne ostankov rastlin, iz katerih bi iz-obleko, ker vae so starinoalovci med o Stanki, ki mhftjajo iz mlajše ali druge Icaipenene dobe. Pradavni Ho vek ,kj je $vej v frvi kamene ni dobi, je bil na skoro isti stopnji kulture, tot d*n**uji prebivalci Ognjenih otokov in avstralski < rnei
Iz rasnih kamenenih odpadkov k«tfi!X 10 našli v teh duplinah, sklepajo, da se je oblikovanje ka
delovali
našit razn
riosvit
rosnega ofo mi tn da |to
lo v duplini sa inoma izdelovali
orodjf iz kajneua ^nake in starci ker ho morali *dravi in močni moški hoditj na lev. Večinoma vsi iz-delkj, katere so našli v raznih duplinah, so si popolnoma enaki. Vpž je imel obliko današnje sekire s primernim ročajem in je bil zelo ostro'izbrušen. Ostro izbru-šene jelenove ^oeti in tudi rog* so pritrdili rta palice, katere so potem rabili za sulice ah pšice Ostrine teh pšic in aulic so imele malo zarezo, v kgtero »i vlili strup. Igle, Katere »o rabili pri izdelovanju'obleke iz živalskih kož, so bile tako fino izdelane kot današnje; izdelovali so jih iz kosti, katere ao obdelali s kamenjem. Posebno lepe stvari so izdelovali iz kresilnega kamenja in še sedaj se čudijo starinoslovci nekaterim tem izdelkom, tako fino so izdelani. Sploh pričajo vae najdbe o velikem napeedfcu tedanjega človeka. Nekateri izdplki so prave u-metuine. Sploh je čut umetnosti zelo razvit pri naravnem človeku. O tem so ae prepričali raziskovalci Nove Gvineje, ko so prišli do nekega njim popolnoma neznanega človeškega plemena. Dali ho jim kos papirja in svinčnik stvari, katere ti ljudje prej nikdar niso videli. Nekaj časa so strahom ogledovali te čudne priprave in nato čaaa ao nariaali na papir ribo ali ptiča in aicer tako izrazito, da so ae ti razlakovalci čudili. Sploh imajo naravni ljudje, t. j. oni, ki še niso prišli v dotiko z evropsko kulturo, zelo razvit čut do umetnoati, nekateri do slikanja, drugi do kiparske umetnoati. kar tudi lahko opazimo pri poznejših narodih, n. pr. isza časa ata-rs grške in atarorimske ter egiptovske zgodovine.
Tudi jamski človek ae je pečal že s slikanjem in rezbarijo. V več duplinah ao n*žli kake ostanke slik na kakem predmetu, ki izhaja iz te dobe. Foaebno na kakem predmetu ,ki ja služil tedanjemu človeku v bogoalužne nsmene, kot n. pr. kske pslice, kipom podobne predmete, itd. Večinoma vse slike in rezbarije predstav-Ijajo kako žival; človeških podob se ne najde veliko in ravno t aH o tudi ne iz rastlinstva .
Ta slikeraka in rezbaraka umet-11 ost v Kvrepi ae je nusvtle brez vpliva južnih ia vshodnih krsjev M v rope in Azije. Dokaz temu je io, ker ae selo razlikuje od un»ei-nosti v zadnje omenjenih krajih. Ha zvijala ae je popolnoma nama /a se. Posebno zelo se jc razvijala rezbaraka umetnost in najdejo se •»Htanki, ki so zelo umetno izrezljani, m se marsikateri učenjsk in sedanji umetnik čudi, kako je Idlo mogoče naprtiti k»J takega h tako prbnitivnlm orodjem, ko •lovek še ni poznal ne jekla aH že leza in sploh nobene kovine, am-pek vae orodje je bilo Iz kamenja in koati.
O bivanju prsdobuegs človeka v Kvropi nam pričajo velepomcm-bne najdbe v duplinah pri Krspi-ni na llrvaftkem. Nikjfr v Kvrnpi "iao nažH toliko sanimivMi orfan-kov pradabnegs človeka, kot r*v oo v ek*li*t Krepine Profesor Krametbeoer e Zesrebu * til raziskovanju okolice pri Kra-P mi vae avoje pežnjo in pri svojem delu je bil zelo vapežen
V ksapintki eb®M j» * izkapineh že aelo dobra ostanke < loveških bivališč, že popolnoma "hranjene ognjišče, dobre ehre
n>ene čiavežkc koati, razno o rod. j*, ki ie bito iz#ed vsega drimega orodja najbolje izdelano. \ celi Evropi d ose daj niso našli člo-Žkih kosti tako dobro ohranjenih, iz katerih bi lahko spoznali, kateremu človeškemu plemenu jo pri-padal takratni Človek, iz katerih kosti bi spoznali, od kje je izhajal človek, iz katerega živega hitja <c je človek razvil, kot pri Krapini. Po dr. Hagetiovi izjavi je človek, katerega okostje so naAli v izko-pinah pri Krapini živel pred o-krog 20 tiaoč leti, v paleolitični dobi — prvi deli tereijarne dobe Lobanja tega človeka je bila niz-ka, ploščata, podolgovata iu širo ka, ki je bila zelo sorodua loba "ji m&e; nos je bil širok in udrt. Čeljusti močne ia ravno tako tudi zobovje. Imeli so že tudi svoj ob-čevalni jezik, Otrva je bila zelo majhna in vse ko*U mx UUe zelo močne in je bila nasajena na kmt-kem toda močnem vratu. Truplo je bilo močno zraščeno iu miaiča-sto. Nadočne koati tega pradob-nega človeka so ua prvi pogled zelo podobne kosttin nedsujega človeka, toda po natančnejšem o-pazovanju se opazi, da so m šele pričele razvijati, bile so šele v razvoju. Roke in noge so bile Že lepo zraačene in kosti ravne, kar pri okostnjakih, ki so jih nažli v drugih krajih iu ki izvirajo iz iste dohe, ni opaziti. Iz tega se sklepa, da jc pradobui človek, ki je živel v tej okolici, bil že zelo razvit. V okolici Krapine so našli nad dvesto okostnjakov ki so vsi Se dobro ohranjeni.
Bivališče ali duplina, ki so služile temu človeku, se tudi razliku jejo od drugih bivališč pradavne* ara človeka, ki je bival v Evropi. V duplinah, ki so služile kot bivališče pradobnemu človeku v Ifranciji in Belgiji ter tudi v Nemčiji, so našli ootftnke ognja na tleli dupline, doČim je krapinski podobni človek imel že ognjišče uarejeyo iz kamenja, in na enem teh ogujišč so našli celo še ostau-ke živalskih kosti in tudi še Človeške, iz česar se sklepa, da je bil ta človek kanibal ali ljudožre. Lončenih izdelkov niso našli, rz če-sar se sklepa, da ta človek še hi poznal^ pripravljanja hrane potom kuhanja, ampak da je samo pekel meso divjačine. Okrog ognjišča so našli raztresene iri oblegane kosti jelena, severne lisice, planinskega zajca iu raznih ptičev. Tedanja klima je bila enaka sedauji klimi v zapadni Urenlan-di ji. / ,
Industrija jc bila že zelo razvi-ta, kot smo že omenili, in razni izdelki iz kamenja, kosti in rogov, so v nekaterih ozirih nadkriljevali izdelke, najdene v dmgih krajih. Sploh je pradobni Človek, naseljen v teh krajih v marsikaterem oziru uadkriljeval svoje sodobnike živeče l>olj aevemo-zapedno od njega. Orodje, ki ga je izdeloval iz kamenja, je bilo že v marsičem podobno sedanjemu orodju iz železa in jekla. Posebno dobro je bilo iz lano kladivo, ki je imelo obliko današnjega kladiva, v sredini luknja, katero je izdoHnl s pomočjo tršega kamna, najbrže kremenca Bt ena stran podolgovata in koničasta, doeim je liila druga stran topa. Da jc ravno v izdelovanju kladiva človek tako napredoval, ae moramo ozirati na to, da je bilo kladivo njegovo prvo orodje, katero je splošno rabil in vsled vedne raba ga je izboljševal. Isto opazimo tudi pri sulici in pšieah. Človek navadno ono vedno bolj Izboljšuje, kar najbolj rabi.
(Dalje.)
AiPutfca vite Kur lužic?
Ne kar agvtife vašemu aietemu.
prebavite, je blafotfcf^
Dober, zdrav tek ia pravilno delovanje prebavnih qrg%-nov bo rezultat če vzamete
Severov Esorka
Dobro sa ljudt, ki se ne morejo gibati Zelo priporočljivo aa slabotne in nedkse osebe. Pravilno tonik«. 1» ostarele ljudi.
Cene 7Jc in Sc <Md, aUH.*in*d*H >
Pri lekarjih alf piaies na
SUttaika Ntrodai


glavni *tan. laaf-as aa lawnoalk avl. chicago. illinoi^. Isttžovolni odbor.
MM*** MMi JTTi1 OD3t
ssr/tstr	^ —■-—
S H, ,
■•csaf, pnii

nmlaonuodhm
«WWCMIK. FM *W. MM
Oaa%
Velika skupina se bode vrntta v ped pokrevMcIJstvom v spremstvu posebnega vodje.
-jrarsasairaaarui
J**"*LT"' 1 »"OAJNltelMI POSLI M
•um«. m. p. j. mh« w i«»■«■!I ta, —,!„ [. Vw t«**, M^nmt, . »
eseaanw§a aOMf«, Mfar aaalaa la
-	w asi »majaj« aa aslsn JSka
■»aai, ^rafiaa m.
a. n. p.

mbfc asa kar Ja" v sval
Asoi
lugoslovanake hanke. «nnry C. Z^ra bode )8lal v domovino veliko nkupino naših rOr bodo potovali v spremstvu in zaščiti poaeh*
Lastnik j kratkem po jakov, kateri
1it New
Njegova dolžnoet bod*eP da akijbi tekom vanja za njihovo prtljago in da vse potnike banke
en
OANKA EMIL KISS
ntannvljena lW8.-državno nadzorovana) MUJa denar hitro, unesljiTo in pod jnmitvom nn m kraji po najnižji dUsvni kursni ceni in Je ena prvih bnnk, M je doisgls UplažUo vseh Važlh požUjatev v nad
C Zaro zavaruje glede n< djo ameriško obalo t Vsakdor, ki želi potova takoj piše jugoslovanskemu
SPREMLJANJE POTNIJCOV IZ STAREGA KRAJA
V AMERIKO.
Posebni zastopnik naše banke je ie odpotoval y Evropo, kjer bode storil vse potrebno, da dovede Vaje sorodnike in znance v Ameriko. Ves denar, katerega ete Vašim ljudem v stari kraij* bode on isplačeval.
domovin ni iflja hranil
— Isdaja bančna
§ nakaanios, (Drafts) in po-sanssljlve denarna asvod« ?
hranilna vlofe ns dnm^ni_
Imtom hranilne vloge, pladnje i% obreatl ter lipla.
čuje vloge bres odpovedi._
Kupuje, predaja ln menjujs denar po najnižji dnevni MBH^H bor»i oeni.
Isvvftnja točno, vestno in najoenejt ne pravna notarHke zadeve.

Prottoja "iifkarte" za m parobrodns družbe po livirnlh oensb ln Vam samon uredHl m potrebna, do dobite
adt tega naj vsi oni, kateri žele. da pridejo njihovi svojci Ameriko in ki žele njim poslati denar tako, da alednjega sigurno in v najkrajšem fesu dpbe;Haj se zaupno obrnejo do našega državno pooblaščenega bankirja Henry C. Zaro.
■jj| POSIU AN JE DENARJA V STARI KRAJ.
, Državno pooblaščeni bankir Hemy C. Zaro pošilm ] denar v staro domovino po brzojavu in po posti po najnižjem dnevnem kurzu in pod jamstvom.
menjanje denarja.
V naši banki je vedno v zalogi velika
vrstnega denarja v zlatu, srebru in dobiti po najnižjej ceni.
_ivojoe U »tare domovine ? Ameriko.
Mar M potovati v stari krtj, «V*t najbolje, ds H TAKOJ aaasa prostor, kar • tem si prihrani nega čakanj^ ln itroškov. Sa aedaj samorste dal ftore na itidtfih ladjah:
1. NSW VOSK DUSaOVNUt-TSlZST, "aaOIMA V ITAI.IS" iT. ...........
nspotrsb-lobiti pro-
MUa JaMa ..
vsako-
ka
ga
imaš aiaa
Sa<".
i as«« sies aies i sesa iss.ee
UBERTV BONDL
Ti bondi se pri nas h tt
kupujeja in prejemamo, 1
boljše cene. Mi jin tudi spre,
PREDUJMI
aa nje m dobi naj-kakor plačilo za par«
ROJAKI I Karožits ss aa knjige Književne Matice a V. P. J- M* Ocaiadapet knjig, kalser hitro M oglaai dvatisač naročnikov. Va-ročnina s pristopnino vred m prvih pel knjig ja trt dolarje Ako ni sestopal ke Matice v važi naselbini, pošljite naročnino tajnika Katke: Frank Alož. 1124 South Orawford Ave. Chicago, 01
Državno pooblaščeni bankir Hanry C. Zaro pomaf»i tudi našim rojakom pri izplačevanju njihovih terjatev, | kakor tudi pri iztirjanju njihove plače.
potne jlfstine.
Pri nas je nastavljen poseben uradnik, nost je pomagati vsem v stari kraj se vrat ;om pri nabavi potrebnih potnih listin Še izvrši hitro in brezplačno.
Pridite ali pišite za vse, kar potrebuj«**.
HENRY C ZARO, bankir
N Ceoper Sjsare, Srž Ave., Cerser Mb Sir
MSmr VARIT 4'|'l't
aan aspziia vsa a*
"""	pVMHipiVMIlViVRi
f• •vaaalB .«..,.......,..........,,.#«»..,.t..
ASSVZZr IS. av«u*u ...........................
sa jI. avfMla ........ ■..............,,.,,,,,,,.
i*ii«a •. i M i......•••).....,..(...,.1,11,1,,
..... ...............
a, new yosk - mavasi *
"aOCHAMaCAU" If. Mlja ...............................
-MrAVsno" se- j^ja ...... .............................
|SM a, a«aaa«a ....................................
OAINS- 14. avtuala ...............................
ISAU* 81. avfiMia	.................
MVOfE*' *	' "j ' ' " v ...........
»■Tvip m	,,.«•« .....................
frl mv*4mIIi ua«a V Sriaval SavaS vila«.
EMIL KISS
133 Second Ava.v vogal I. SL, NEW YORKf N. Y.
Popularno denar v staro domovin*«
Sedaj lahko pefljems daaor v voe kroja ae
llinaadin. Ilililifci, Dnlnsocijo h Istro. Nadalje pošiljamo denar todi v Srbijo, Bolprnlro t* l^aipii,
Jamčimo so vae poalanl denar, enako kot pcodjrojno, de Ml
hitro In totap JspMac. * ...
KA9PAR STATE «ANK
1100 Bluo lalomd Ave., fhimjg OL
PKOSVSTA
POTOP.	— ■ ■ ■ "j Zgodovinski ,''fOBSS'«.
	
SO...........................
(Nadaljevanje.) "On je kakor volk", ao dejali častniki. "Po honti pridrvi, a po voirje popade. od je izkušen vojak."
Oskcraka, kateri, kakor amo Že dejali, je vedel za to tajnost, je dejal Sapiehi:	«
' llovanski ni zaman razpiaat ceno na njegovo glavo Bog aieer da ziuago, komur hoče, toliko pa je gotovo, da bo presedala Itogoslavu vojna z nami kmalu."
"Skoda aam o, da je Jiebinič kakor bi bil v vodo padel," ml vrne hetman.
Žare« so pretekli trije dnevi brez vsakih novic. Glavne Sapiehove moči ao de dospele k Drogi činu, prekoračile Bug. toda sovražnika niso našle, B^r gonlavova vojska, kakor ate pravita Petigorea, je dospela že f Drogičin ter aa očivedno umalyiila nazaj.
Kaj je to pomenilo f Nemara ae je Bogoslav bal meriti svoje moči s Sapiebovimi ter je hotel zagnati bet mana proti severu, da bi bilo Švedskemu kralju lažje mogoče napasti ('erneekega in k rs Ijevc bet ms ne. Babinič bi bil moral že dobiti p v reči I ter jih prineati hctmann, zlasti kar se tiče števil« Bogoalavove vojake. Med tem je preteklo znovič pet dnij, a od BabiniČa ni bilo še nikakih unovie. Bližala se je pomlad. Dnevi so postajali čitndalje toplejši, sneg se je tajal. Okolice se jc pokrila z vodo, pod katero ae je skrivalo semtertje močvirje, ki jc zelo oviralo pohod. Večji del topov in voz je moral hetman pustiti v Dmgičinu. V (Iranski so natcli na takšno povodonj. da niso mogli pešci naprej. Pptoma je jjetman kupoval konje od kmetov. o«i plemstva, posadil na nje streljec ter sc neprestano pomikal naprej.
Bogoslav se je med tem neprestano umikal. To je I lilo razvidno iz aledu, ki ga je puščal za s±-boj. Povsod so namref naleteli ua požgane vasi in ua trupla, viseča po dfevju. Manjše plemstvo je sicer prihajalo z novicami, toda bile so si tako oaaprot ne, da jih ni bilo moči verjeti.
Plemstvo je tndi pripovedovalo, da je videlo Tatarje, toda poročila o njih so bila še msnj verjetna Trdilo je ,da jih ni videlo zailaj, marveč spredaj pred knezovo vojrito. Sapieha je kar so-pihsl od jeze, kadar ga je kdo spomnil BabiniČa, ter dejal Oskerku:
•Vse preveč Nte ga hvalili. O nepravem času k* m * »d posla I Volodijevskega, kajti to je le nekak • vetmjak, ali pa še kaj slabšega. . . Kdo ve, nemara je prestopil v resnici k Bo«oslavu ter tvori sedaj njegovo prednjo straiot
<Hker*ka aam ni vedel, Vaj si ima mialiti. JMed tem je znovič minil teden; vojaki s hetioa noin •»«» doNpeli opoldno v Belostok."
Dve uri pozne j je prednja atreža dala znamenj«*, da *e bliža nekak oddeleke.
Nemara je Babinlč!" zekllčc hetman. "Nepravim mu pridigo. . ."
To«la to nt bil sam Babinlč. V taboru je vsled priho;ia tegs oddelka nastalo takšno gibanje, da je eelo Hapieha pHšel pogledati, kaj se godi.
Med tem so tovariši izpod raznih praporov prileteli skupaj ter kričali:
".letniki! Od BabiniČa! Cela tolpa!. . . Koliko j*' uadrl skupaj ljudi!"
Kcsuiea, to ao bili jetniki, okoli tri sto Iju-<|1, ki so imeli roke zvezsne iu katere je spremljalo nekoliko jezdecev, sedečih na shujšanih konjih Mroža jih je bilo pogledati, kajti to niso bili več ljudje, marveč le nekake sence. Capasti. ua pol nagi in toliko abujšani, da ao jim kar koati Štrlele izpod kože. Vai ao bili krvavi ter malomarni eelo na žvižganje bičev, a katerimi so jih otepli Tat« rji.
"Kdo so ti ljudje T" vpraša lietmau. MTo so Bogoalavovi vojaki," odvrne jeden h-med Kmiticevlh prostovoljcev, ki je apremljal s Tata rji vred jetnike.
'A kje Ste jih toliko nabrali?'
S«j to nis«i vsi; še polovica jih je popadals na poti."
'V tem hipu stopi k Sapiehi stari Talar, ve globoko prikloni ter mu iaroči Kniltieevo pismo. Hetman ga odpečati ter jame glaann čitati: " •lasnovelmolni gospod hetmau! 1 >u vam doslej nisem poslal kakih poročil, je bilo krivo to, ker nisem šel zadaj, marveč pred Bogo*!«vovo vojsko ter hotel nabrati čim največ ljudi . ."
I let men neha Čitati.-
'Vrag vedi,, kaj to pomeni", rele, "da se je spravil pred kneza, mesto. «la bi mu sledil!"
"Saj gs kroffije bijejo!". , . doda pologln-sno Onkerska.
"I»ssi je bilo to ksj nevarno podjetje," či»a dni je Sapieha. "kajti vojaka je zavrela široko prostranstvo, a«* mi je vendarle pmrCčilo ugonobiti dva prapor« ter nikomur ne prizanašajoč <|o. speti naprej, kar je kneza napolnilo z velikih strahom. ker si je domišljeval. da je Še obkoljen od vojak iu da nam pade v ranjko, , ,
" K v o. kaj je povzročilo to nepričakovano n-mika o le*" /« kliče hetman. "Vr«g, pravcati vrag!
"Kne* m raaumel, kaj ae je tgmlNo, In je po« stal \e» rl»eg«n; poailjal je ogledne čete drugo pa drugo, katere amo mdi isitMioma pobijali, da ac •kom i milstlen izmed njih ni vrnil. Ker aem hodil pred knezom. »eni grabil *ku|mj livcž, delal naai p* ter tardiral mostove, da je kne* le s fežavo prodi'nI naprej; njegovi vojnki ao bili aladoi ter niao »pali, ker so ae bali na|»ada Vojaki ao se b« II pomoli glavo i* tabora knjtl Tatarji »o lovili eepr« % iducAe; ki ao utrujeni »nkoliko indremali ao so jeli Tnlarji v goičavi grn/no tuliti in oni so %i UStstm .1« ae jim bHfat v«4»ka vojaka, ia ao si ali pripravljeni vso noč S taktnim poatopanjem <rm spravil kneza » obup. da aedaj niti ne ve. kaj mu ie p*..rii. kaia <+ obrniti; radi tega prosim, udarile oitnj t»re< odlofe IVi njem je bilo Aeat tlatČ koajiee. i oda od teb mu jih je apoknelo le sa je deti tisnl pod mojo roko. Konji mu padejo; ko-
njiča je cfabra. takšno tu«li peš«-i, toda ako Bog da, jih užugamo.i Knežje ko&je, nekaj pobištjs ter dva topa sem zaplenil v Belostoku. toda poslednja aem moral vreči v vodo, ker ata mi delala na po t -je. Knez izdajiea je redi neprestane jeze nevarno zbolel; mrzlice ga trene po dnevi in p<» noči, komaj še aedi n« konju. Gospodična Brzobogata je ujeta; ker pa je knez bolan, je ne more pripraviti ob pošteuje. Te noviee imam o«i jetnikov, katere ao moji Tatarji pripravili k temu da ao jih izblekni-li. Ako jih vzamete na poakušnjo, so pripravljeni še enkrat ponoviti vso resnico. Priporočajoč fe vaši milosti, proaim oproščen ja. ako aeiu kaj zakrivil proti vam. Tatarji so vrli vojaki in a4užijo, ko so videli zal plen, izborno."
"Jasno velmžni gspd!!" reče Oskersko." Se-daj gotovo ne obžalujete, da nimate tukaj Volodijevskega, kajt\ niti on se ne more s tem vragom kosati."
"ftidno, prečudno!" reče Sapieha ter m* prime za glavo. "Samo. če se ne lažet"	. . ' "0 ne! On ni takšen človek! On je eelo knezu vojvodi povedal resnico v oči, ne zmeueč «e za to, ali mu je prijetno jo slišati, ali ne. On postopa tako, kakor jc postopal a Jiovanskim, samo, da je imel llovanski petnajstkrat več vojakov *
V Ako je to rea, je treba »aatopiti čiin urneje," reče Sapieha.
"Da, dokler se knez ne slrozne." "Odriuimo torej! Miedtem, ko mu oni razdira pot, ga mi lahko dobitimo."
Ko so jetniki zagledali pred seboj hetmana, so začeli atokati, jokati ter proaiti usmiljenja. Med njimi so bili ftvedje, Nemci ter Bogoslavovi {Iv0«*-niki ftkotje. Sapieha jih ja odvzel Tatarjem, ukazal jim je dati jeati ter izprašal brez muk. nt
Jetniki so potrdili Kmiticeve besede ty/adi tege je urno odrinile Sepiehove vojska napr^
XX.	a "
Naslednje poročilo Kmiticevo je dospelo iz Sokol k c ter bilo zelo kratko:
"Knez je hotel prekaniti našo vojsko s tem, da je naravnal avoj pohod k Sčučimi, kamor je Še odposlal prednjo stražo. Sam pa je odšel z glavno močjo v Janov in tam dobil nekoliko pešcev, katere mu je pripeljal kapitan Kiritz, osemsto mož po številu. V Jenovu nameravajo ostati eden teden. Jetniki govore, da je pripravljen na boj Mrzlica ga trese neprestano."
Po prejemu tega pisma je Sapieha pustil vozove in topove in odrinil k Sokolki, kjer sts stala sovražnika drug proti drugemu. Bitk« je bila ne-izogibna.	,	«
Ko je hetman zagledal Kmitiea, ga je prijel z« roko ter rekel: * *.
"Zelo sem se srdil na te radi tvojega dolgego molčanja, toda sedej vidim, da si ti bolje opravil nego s^m se mogel nadejati. Ako nam Bog de «nia-go. bo ta zmaga tvoja, kajti ti si šel kot entffl varuh povsod za Boguslavom!"
Kmiticeve oči se zlokobno zalesketajo.»< >1 "Ako sem njegov angel varuh, pa moram biti navzoč tudi pri njegovi amrti."	i"'
"1*og ti bo pomagal!" reče reano hetman. "Toda ako hočeš, da bi te Bog pri tem podjetju blagoslovil, ne preganjaj ga kot lastnega sovraž nika, marveč^kot sovražnika domovine."
. Kmitie se je molče priklonil, toda ni bilo videti, de bi bile ffrapravile hetmanove besed«' nanj kak vtis.
Shujšano njegovo lice jc javljalo sanuvmeiz-proano sovraštvo, medtem ko se je poprej zrcalila ne njem arčnost in lshkomisetjnost. Lahk«i jč bflo razumeti, da se ga je moral vsak, komur je prisegel maščevanje, čuvati, naj si je bil tudi Radzlvil.
Njegovo maščevanje se je bilo Že pričelo, a katerim je učinil ogromne usluge domovini. Prehitel je Bogoslava, pogasil mu je sled, zmešal nje-gov račun, prekanil njegove nadejc ter mu vsilil prepričanje, da jc obkoljen od vseh strani o^ sovražnikov ter da mora odstopiti. On je Sel noč in dan pred njim, ugonehljal prednje straže ter kaj neusmiljeno ravnal z jetniki. V Semjaticah, v Bo. kah, v Orli in blizu Belske je napadel Kmitie v temni noči celo tabor.
V	Vojškah, nedaleč od Zabludva, je kakor viher naletel na samega kneza, da bi bil Bogoslav, ki je uprav sedel k obedu, akoro živ prišel v nje-gove roke. l,e edinemu Sakoviču, ošmauHlfemu zakladniku, se je moral zahvaliti, da je še strčuo ušel. Blizo Beloatoka mu je pobral Kmitic kočijo in kuhinjo, povzročil med njegovimi vojaki nered ter jih izmučil z gladom. Divje tuljenje Taterjev se je oglašalo od vseh štreni In komaj je zatlsnil utrujen vojak nekoliko oči, le je bil znovič primo: ran. da je pograbil za orolje. ln tsko je šlo čim daljo tem hujše.
Vae manjše plemstvo se je pridružilo Kinitice-vemu oddelku, vsleil česar so naraščale njegove moči vsako minuto, medtem ko so Bogoalavove kopnele neprestano.
Vrhu tega je bil Bogoslav istinito bolan in, dasi ao mu zvezdarji napovedali, da se mu ne pripeti nič slabegN na tem poh<tdn, je vemlar njegovo aamoljuhje kot poveljnika pri tem zelo trpelo, ker je bil dan za dnevom amaeovau ml nevidneg« aovrainika, brez bitke.
V	tem preganjanju se je opazila tudi tska ne pogaaljiva zloba, de ai je jel Bogoalav domišlja tj. kdo je oni, ki ga preganja. Toda Ime ltabiniča. katero ao ponavljala usta. mu je bilo p«ipolnoma neznano. Radi t««ga bi bil še tem reje apozn«l teg« junaka ter mu je potoma <lelal vsakovrstna ovire, toda vse je bilo aaman IHabinič ae mu je vsakokrat spretno umaknil ter mu prizadeval udarer tam/ kjer jih niao niti pričakovali.
Vapoaled so se aešli nasprotniki v Okolici So kolke. Bogoalav je našel tam pomoč, kojo mu je pripeljal Kiritz, kateri ni ve«le| poprej, kje a« na baje kne*. in je krenil k Janovu, kjer bi ae imela rešiti Bogoalavove unoda Kmitie je akrbno zasede! rae jmHJftjirfte k Janova v igkolko, KdHčlu. Su hovoljo in Kuzmioo. tioede, paAmk. in gožčave po okolici so za vseli Tatarji Niti piamo, niti živel ni mogel pro«irai i akoei in radi tega ae je Bognahv polurll spnatiti ae v glavno bitko, predno ne poje do Bjkfpvi vojaki poslednjega grilljeje janovake ga kuharja.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
RU2ENA KJLISTANOVA
Dne 11. junija je v leonišču v Ljubljani po dolgotrajni Imlezni umrla soproga sodruga Antona Kristana — sodružica Kužena Kristanova. Zop<;t je izgubila ne« a« delavsku stranka zvestega člena. marljivo sodelovko iu vneto •»odružico. Pred 17. leti je prišla iz <r,'*ske v Slovenijo, lonalu se je uaučiia do dobra našega jezika iu1 začele delovati v delavskem gibanju. V Idriji jf vodila od leta 1905 do i«0#. tamosuju "Prvo Idrijsko čipkarsko zadrugo, r. z. iz. o. z." ter bila ves čas svojega >bivanja v Idriji o<ibomica ženskega društva "Veda". Več let je j poučevala Idrijske sodruge pet ja !t<r ustvarila prvi delavski moški j In mešani zbor tamošnjim našim orgauizacijam. Tudi v Ljubljani je sodelovala v našrh organizacijah. — Bil« je sotrudnica 'Zarje' 'in 'Nnpreja". Iz slovenščine je ji< več povesti in po vel prevcla v češčino. Nekaj čas« je bila tudi odgovorna urednica • idrijskega 'Napreja". —r Pogreb pokojne sod rutice jr vriiil dne 12. junija it Lcouišča ob 6. uri na ljubljansko evangclsko pokopališče.
deželne vlade med klerikab-i iu
demokrati so se pričela. D«>mo-krati zahtevajo za««' polovico po-verjeniških mest, med temi tudi poverjeništvo za not ran j«* zadeve, čemur pa se klerikalci upirajo.
Oeljrica polidja je aretirala v
Celju dobro poznenega Dergau-ca, aina bivšega mestnega ekonomu, zaradi uinora. Ustrelil je baje v Petrovčah nastavljenea neke srlstke tvrdke, ki je kupoval les za dotično tvrdko in ga oropal za 70.000 kron.
Podstrešni vlom. Neznani vlomilci so odnesli iz )>odstrešja pro/. dr. fcarabon« na Čopovi u-lici št. 19 za 40.000 K razneg« dobrega blag« in perila.
Ameriške vesti.
FONE8REČE1T ROPARSKI NAPAD
MALI OGLASI
POTRBBUJKMO DELAVCE
za stalno ali začasno delo v naši tovarni. Oglasite sc pripravljen za delo.
ALBAUCH DOVER CO. 2100 Marshall Blvd. Vzemito Dougla« Park "L" ali 21» karo.
foliet, m.
so banditje
Acetaoija v porotni dvorani. V
'porotni dvorani med scnzaeijonal-nim-^procesom proti Jožetu (lor-jaium je bil brez vsakega brupa
po detektivih aretiran lHletni Blaž Jugovef. iz Akofje Loke. V nedeljo ponoči jc smrtno nevarno znklal svojega nasprotnika Jože-ia Ravtiiharje. N« to je pobegnil ter se skriv«l okrog. Priš<'l je v Ljubljano poslušat porotne razprave'.
Volilni red za državnozborske volitve. Parlamentarni odbor za določitev volilnega red« /.a dr-ževu^zborske volitve je izdelal svoj načrt za volilni red. Volilni red? se j«1 ihpremenil v teku zad njih. dni v marsikaterih točkah. N a vsakih 35000 prebivalcev pri de en poslance. Za podlago dolo čit v'(*j i števila prebivalcev se V za me atelje iz 1. J900, s čimer bodo j>okrajine, kjer je od I. 1010 (b danes prebivalstvo naraslo, oškodovane glede mandatov, posebno na/Hrvatskem, pa tudi pri nas v Sloveniji. Krivično je tudi to, da bi bil« .volilu« okrožja nn ZHp«du in semeni držav večja, na juftb, v (Vni gori Srbiji pa manjša iu vs<> baje vsled po vojni zmanjšanega številu prebivalstva n« Jugu! S tem bi se srbske stranke bogatile na mandatih, ml ps uaj hi gledali vso to innhinucijo mimo. Celil.* 14 muudatov bi potemtakem dobil« (Irbija s Orno goro več. kakor pa tako! Ženske po tem osnutku ne dobe volilne pravice. (Naši klerlkalei k temu v svojem časopisju kar molčijo). Kaj bodo napravili, ko bo volilni red predložen parlamentu, pa še nc vemo, tipamo pa, da se bodo najmanj tako Mveto zavzeli za Žensko volilno •pravdo. Parlament bo imel poleg itM$fd"ili tksv, kvalificirane poslanec t,, j. poslance, ki morajo inietj višješolsko Izobrazbo. Na I40.()00 prebivalcev pride en tak 'kvalifieiran" poslanec (od vsakih 4 mandatov eden.) Novoizvoljeni parlament, naj bi trajal kot ustavotvornA skupščin« dve leti, tiskar bi se rsžpisale zopet volitve /.o redni parlament. — Ves načrt vodiluega reda je skrpucalo, ki v parlamentu v.adelo na hude pd|H»re glede poiyiniezniti točk. Modernčg« ne ho v njeni nhVsar. če obvelja kot tak. ,
Črnomelj. (Klerikalna morala.) Tukaj iiuumo mizarskega mojstre Franeeta Kumbič, ki je |>« tako zagrizen klerikalec, da je svojega vaje ara .Miroslava Strži nar, kateri se je bil proti njegovi (Kambičevi) vKlji — z dovo-Ijeujcm atraaev— .vpisal v sokol-ski uaraš«'aj in nastopil dvakral pri javni telovadbi* odpustil od vajeniškega pouka, pokazal atem avoj klerikalni značaj ter se napravil aeln priporočljivega. — Nek dopisnik ' Slovencan iz 0r-l opisuje v "Slovencu" z j
POTREBUJEMO MOŽE IN MLADEHIČE ZA DELO V NAŠI MESNICI HETZEL A COKPA|TY 1748 LARRAB1B ST.
— Blizo Corwitha položili železniške prage na železniški tir, na kar ho maakiranimi obrazi mirno čakali, kedaj pridrvi vlak In se usta-	POTREBUJEM £ - »
ni jo, . »trojevoda jo »Rlfd.1 {" M*nJ«	^rce.
prHr. ii h J,l,/.,uSk,h tirih /K.lzurenV,n	w »prej-
M, -o znvorp, K.rojevndj. j, ^»j spustil paro od nasprotne strani v cilindre in vlak je obstal, kakor
nekaj podobnega kot pri izdelovanju papirnatih boks. Lahko in čisto delo. Primerna plača in pri jazno delovno stanje. Oglasite s« osebno ali pa pišite na:
KNICKERBOOKER ČASE 00.
226 N. Clinton 6t., Chieago, m.
da je treščilo vanj. Iz voz so po-skakali železniški uslužbenci in tudi passžirji, da vidijo, kaj se je zgodilo, da je flak tako hitro izstavil. To jc bilo preveč za maski ! rane tolovaje, ki <so čakali, daj skočijo na vlak. Zbežali so in tekli, kar so jih nesle noge.	.. _____
Na vlaku ni bil nihče poškodo-1MJKARTA IZJTR8TA V HEW van, čeprav so že prva kolesa, ki YORK STAI« SAMO $30.00 bo zadela v kup. pragov, zapusti- .	"
la železniški tir.	Najmanjša svota, kar računajo
. , ....... | agent je za karto is Trsta do New
Hladnokrvnost in pnčujoenoit]yorka ^ ^8 Q0 čc hočete ^
duha strojevodje . nista le rešrt. m 8yojo rodWmQ ^ ppijatelje jz denarja ekspresni družbi, smpskl tMW krajft y Ainerik()f obrnlte sta tudi preprečil, večjo nezgodo,^ /a	in potrebne JiHtine
ker so bili pragi naloženi nn takem mestu, da jih je strojevodja zagledal Se le v zadnjem trenot-ku.
GOVERNER NA STRANI JETNIKOV.
POD
Chieago, 111. ~ T/ Austina, Tp-xas, jc doftla vest, da je govemor W. Ti. Hobby suspendiral mestne komisarje, mestnega provdnika in pcvlicijski department v (Jalve-stonu zaradi stavke pristanionih in drugih delavcev. To je menda storil na nasvet državnega pro-kuratorju C. M. Curctona. V svojem proglasu pravi governer, da mestne oblasti niso ničesar pod-vzele zo pot lačen je nemirov v ( J a4 vest on u.
}z OaJvestopn pa prihajajo po ils, da tam sploli ni bilo nemirov, ampak du so skušali povzročiti nemire najemniki v službi privatnih podjetnikov. Lokalnim oblastim gre hvala, da ni posrečil peklenski načrt privatnih podjetnikov, • ki so mislili streti stavko z vprizoritvijo nemirov.
na	•	>
MATIJA SKENDER
javni notar za Ameriko in stari 0 krsj.	7
5227 Butler St., PitUburgb, Ps.
Prihranil vam bo denar. — Ou jc za narod, narod je za njega —
Na prodaj je Sfiri nadstropna hiša
kopališče, klet, kakor tudi 15,-000 kvadratnih Čevljev zemlje v Butler CoimUv, Pn. Tu je 7 različnih tovurn v neposredni bližini te hiše, so cerkve, in šole. Takoj je treba plačali le $1,500 ostalo pu na lahke obroke po vaši volji. To je izredna prilika in kdor sc zanima za tako kupčijo naj se hitro zglasi pri Mr. P. V. Ale£amler, 20.1 Mc Cance Block, Pittaburgh, Pa.
MODERN DOM NA PRODAJ
Štirisobnino stanovanje, narejeno iz trdega lesa a podstrešjem; dve široki sfnvhišči (loti) in garaž«, na štev. 5241 So. Kolmau avc.,«pri Archer iu Clecro kari. Cena je le $2300. ' '
ROJAKI!
Kdor te li dobiti iz starega kraja svoje ljudi v Ameriko naj se obrne ta-koi na nae. ker Mr. Stru-kel, ki potuje aedf j po Ju-koslaviji nam sporoča, da bo vzel vse tiste seboj in jih osebno vodil do New, Yorka ter jim kolikor mogoče olajšal potovanje.
Jeko ugodne prilika se tudi nudi, kdor hoče poslati kaj svojcem naj si je denar ali bakae, ker naša podružnica, ki smo jo tedaj ustanovili v Ljubljani izplečuje potom Kreditne Benke in dostavi je poslano blego.
NAZNANILO NAROČNIKOM IN ROJAKOM!
POZOR NAR06N/CI
V CLEVELANDU IN BLIŽNJI OKOLICI
bo obiskal vse mtše naročnike nas zastopnik ANTON JANKOVlO,
kateri jc pooblaščen pobirati np ročnino od starih in novih naroč-
nikov, torej želimo, da mu gredo rojaki na roke in se naj vsak ns-roči na list "PRO&VBTO", enako naj tudi stari naročniki vsi poravnajo svojo naročnino, ako pa kdo
• ne mara več lista naj to sporoči, da se ne bo lista pošiljalo brez ' p lačno.
Na« zastopnik Vinoeuc Pugelj
je na potovanju po južnem lllinoi-su in pozneje bodo šel v državo Indiano, kjer bode nabiral naročnike za liat Proaveta. Pooblaščen je nabirati NOVE naročnike in enako tudi po kolektati naročnino od vseh starih naročnikov, želimo, da se rojaki zavedajo tega in ae nnj vsak naroči na list "Proaveta". Tako priporoča upravništvo "Prosvete".
itomija
dne 5. junija 1W0. kako vrlo je uspel ua hinkoštni pondeljrk izlet orlovskega .naraščaja na Ho
žane in pran: ■ Zanimiv« jc bi!« y toxjul pojasnila dnie *■»• fco,»kih P°*itni« P1™*1 W tekma za .VSi,Kake wd pn Te-	.t ^ta^ ..b-__!lail AKi.ka
kil kmetje 'lastniki češenj, sa
V državi Pcnnajlvenije ae na luija naš zaatopnik MATT ONUB — slov enaki dijek, ki je aedaj f*
naše centrala:
atopništvo "ProeTete** bo ohiakal c-rr»iivpi m	vw* rojeke in je pooblaščen nebi-
M KUKF.L dk HORAK, rati NOVB naročnike, ter kolek-
Kuropean Trading it Export Uri ml V1*h ntMh "tarfh
r___T. ^ kov naročnino. Toplo ga prip°
u . A	ročam vsem Slveneem v rfrlavi
M nm*h	N#w York C»ty. IVnna, de mu pomagajo in ae na
P^nja is »eatavo ilovanaka	^	F
j Orlov;m iiaraščajmi, pri katerem je bil tudi sin irospodn Ksmbiče. 'tega ar veda dopisnik m« p«»ve. T-pamo. tla In> g. Kambič plačal pn»-ti volji lastnikov obrane črtnjc jtrr povzročeno ikodn na drevju