Poštnina plačana v gotovini. Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Št&. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nedeljo.
V. LETO
Tednik zago spodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
Murska Sobota, 13. septembra 1936.
ŠTEV. 37
NaSa moč
Praznik našega mladega kralja je za nami. Poleg svečanosti, ki so se vršile ta dan po vsej naši kraljevini, pa je vzbudila največje zanimanje revija naše vojske na Banjici pri Beogradu. Na ta način je tudi naša vojska na najsveča-nejši aačin proslavila praznik svojega zapovednika, a obenem nam je s svojim nastopom vlila vero in pogum v našo moč. Njihova revija je bila mogočna manifestacija edinstva naroda z njegovo vojsko.
Mogočne edinice, v katerih je bil zbran cvet našega naroda, so korakali strumno in samozavestno mimo prestolniškega prebivalstva. Navdušenje tisočerih je bilo nepopisno. Prvikrat so v večjem obsegu nastopile tudi motorizirane čete, artilerija brez konjske vprege, tanki in oklopni avtomobili. H koncu pa se je na nebu pojavila zračna armada. Okrog sto eroplanov je pelo svojo jekleno pesem, med njimi pa so največjo pozornost zbujali ogromni tri motorni bombarderji. Navzoč je bil tudi bataljon naših planincev, v katerem služijo po večini Slovenci. S svojimi posebnimi uniformami in belimi pelerinami je zbudil izredno pozornost. Oficirji in vojaki tega bataljona so s svojim strumnim nastopom želi burne ovacije mnogoštevilne množice. Slovenci so korakali tako lepo, da jih je bilo užitek gledati. Poleg neštetih tisočih so vojaški slavnosti prisostvovale močne delegacije zavezniške romunske in češkoslovaške vojske, po poslanikih in njih vojnih atašejih pa so bile zastopane skoro vse evropske države. Vsi so se lahko prepričali o naši moči in pripravljenosti, če bi kdorkoli ogražal meje naše domovine.
Naša vojna sila mora navdajati slehernega jugoslovenskega državljana z novo samozavestjo. Časi, v katerih živimo, nam to narekujejo z podvojeno silo. Senca leži nad Evropo in države okrog nas se mrzlično oborožujejo kakor še nikdar poprej. Komu je to namenjeno? Nihče ne ve, ker to je skrivnost jutrišnjega dne Vsak narod se le zaveda, da mora biti pripravljen na obrambo svojih domov in svojega življenja, ter večno na straži ob svojih mejni-
kih, ki jih je postavil za ceno dragocenih življenj. Da bomo lahko mimo živeli ob svojih ognjiščih pa je potrebno še mnogo žrtev. Naša vojska potrebuje v tehničnem oziru še velikih spo-polnitev. V ničemur ne smemo zaostajati za našimi sosedi, verno jim moramo slediti v koraku in dati našim vojakom tako orožje v roke, da bo njih delo za obrambo domovine uspešno in zma-gonosno.
V usodnih trenutkih, imamo zagotovljeno pomoč naših zaveznikov. Sistem medsebojne obrambe preprega danes vso Evropo. V zvezi držav Male antante zavzema naša vojska velepomemben del S samozavestjo pa nas navdaja tudi vojaška moč naših zaveznikov. Mlada češkoslovaška armada nam stoji ob strani. Zadnji veliki vojaški manevri, pri katerih je sodelovalo 120.000 mož, ki so uporabljali vsa sredstva najmodernejše vojne tehnike, so zbujali razumljivo pozornost po vsej Evropi. Ne le zavezniki, temveč tudi vojaški strokovnjaki drugih držav so morali pripoznati velike vrline češkoslovaškega vojaka in njegove tehnične popolnosti. Zavezniška slovanska država bo v kratkem imela 7 armij z 16 divizijami z vsemi modernimi tehničnimi in pomožnimi formacijami ter tri nove polke oklop-
nih avtomobilov in tankov. Češkoslovaška država gradi nove železnice preko Slovaške proti vzhodu in organizira nova vojaška letališča. Sosedni Nemci so mnenja, da se vse to godi kot priprava, da bi se v primeru potrebe ogromna ruska moč (Obrambni sistem Francija—Mala antanta—Rusija!) mogla učinkovito pojaviti na srednjeevropskih bojiščih.
Obrambni sistem, ki sega od Francije preko Češkoslovaške in Poljske, ki se je v zadnjem času tudi že preorijentirala, do Rusije, predstavlja silo, ob kateri se razbije vsak napad. Jedro te sile pa je v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Romuniji, katerih oslabitev bi neposredno ogrožala njihov obstoj. Zato je nemogoče, da bi se katerakoli teh držav oddaljila od zveze, saj bi v istem trenutku postavila svojo eksistenco na kocko.
Velike vojaške vaje češkoslovaške vojske in veličastna revija naših vojnih edinic v prestolnici je dokaz, da se v polni meri zavedamo svojih dolžnosti napram sebi samim, ki samo hočemo očuvati svoje življenje in življenje naroda ter da smo odločni, da se z vsemi silami borimo proti onim, ki bi upal ogrožati našo težko priborjeno svobodo.
polizika
Kraljevi rojstni dan so širom naše domovine proslavljali na najsve-čanejši način. Posebno slovesne so bile proslave v naši prestolnici, kjer se je vršila velika revija naše armade. Vse proslave so dokazale veliko lju bežen vsega našega naroda, do mladega kralja in domovine.
Bolgarski kralj Boris, se je na povratku iz Italije ustavil za en dan pri knezu namestniku Pavlu na Bledu.
Kraljica Marija je [pretekle dni obiskala šmihel in tamošnje šolske sestre, na povratku pa se je ustavila v Mali Loki, kjer si je ogledala gospodinjsko šolo. Pretekli petek je obiskala tudi ljubljanski velesejem. Kraljici so ves čas navdušeni obiskovalci velesejma prirejali prisrčne ovacije, zahvaljujoč se ji s tem za pozornost, ki jo je poklonila slovenskemu gospo-darstvu.
Slednjič so dofotovlli novo palačo Narodne skupščine. Dne 7. t. m.
se je že preselila v dograjeno stavbo, ki je ponos naše prestolnice.
Ob priliki kraljevega rojstnega dne je bilo podeljenih z ukazom kraljevih namestnikov več vispkih odlikovanj. Odlikovan je bil tudi naš ban dr. Marko Natlačen z redom sv. Save 1. stopnje.
Tudi naši amerikanci, ki žive v Clevenlandu, so na najsvečenejši način proslavili rojstni dan našega vladarja. Njih proslave so prenašale amerikan-ske radio postaje.
Dr. Maček je zbolel ter se je moral podvreči operaciji na desnem ušesu. Vse kaže, da bo v nekaj dneh okreval,
»Tribuna«, list ki izhaja v Šibe-niku, je poročal, da se namerava dr. Vlado Maček popolnoma umakniti iz političnega življenja. To senzacijonalno vest pa so zanikali zagrebški časopisi.
V Rim je odpotovala naša delegacija za nova trgovinska pogajanja.
Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra g. Pitja.
»Mlada Hrvatska" je naslov novega tednika, ki je začel izhajati v Zagrebu. V svoji prvi številki piše: ,.Borili se bomo za to, da učvrstimo notranje narodove sile. In kakor bomo neizprosni sovražniki komunižma in stičnih nenarodnih pokretov, tako ne bomo božali kapitalizma, še manj pa podpirali njegove cilje."
O zadnjih občinskih volitvah na Hrvaškem piše glavno glasilo JRZ »Samouprava" sledeče: „V savski banovini so povsod zmagale liste Hrvatske seljačke stranke. Liste drugih strank in političnih grupacij sploh niso bile vložene. Pozornost vzbuja, da je v mnogih krajih prišlo na volišče zelo malo volilcev. Z gotove strani se to tolmači tako, da so dobili volilci navodila, naj pride na volišče samo toliko volilnih upravičencev, kolikor je potrebno". Naknadne občinske volitve so se vršile 38 občinah.
Sporazum z dr. Mačkom ? Minister dr. Jankovič je glede hrvatskega vprašanja izjavil: „Po volitvah bomo lahko dejali našemu političnemu partnerju: Mi hočemo skleniti pošten in bratski sporazum, ki pa ne bo škodoval niti Srbiji niti Hrvatski, nego služil v srečo in napredek Jugoslavije. Mi hočemo pošteno in bratsko sodelovanje. Brat ne sme več brata sovražiti, niti preganjati."
Zaupna konferenca vodstva Ljo-tičevega .Zbora", se je vršila v Beogradu. Navzoči so bili zastopniki vseh pokrajin države. Tudi Bogoljub Jevtič namerava sklicati v Sarajevo večjo konferenco vseh svojih odličnejših pristašev. Na konferenci bodo razpravljali o politični situaciji, zlasti pa o stališču Jevtičevega kluba do poslanskega kluba JNS.
Iz Rusije prihajajo vesti o široko razpredeni zaroti proti Stalinu. Smrtna obsodba 16 boljševiških prvakov je silno razburila vse nezadovolj-neže. Oblastva v velikem številu zapirajo vse pristaše Trockega in vse ječe so že prenapolnjene. O resnosti položaja v Sovjetski Rusiji priča dejstvo, da je vlada odgodila jesenske manevre, ki bi se morale vršiti ob poljski meji. Vojaštvo je v stalni pripravljenosti. Doslej je bilo izvršenih nad 20000 aretacij. Stalin sam pa je težko bolan in nekateri listi vedo poročati, da je v najkrajšem času pričakovati njegove smrti.
Ob zaključku velikih manevrov italjanske vojske je ministrski predsednik Mussohni imel govor, v kate-
| Ob grobu notarja Antona Kodra |
stekel velike zasluge za kulturni in nacionalni podvig Prekmurja.
Naj mu bo žemljica na vznožju zelenih pohorskih vrhov lahka! Vsem težko prizadetim naše sožalje !
Tujci in tuji kapital v Jugoslaviji
V naši državi živi okrog 150.000 tujih državljanov, od katerih se bavi nad 100.000 s trgovino in gospodarskimi podjetji. Trgovina, zlasti izvozna, je po večini v njihovih rokah. Industrija pa je vsa v rokah tujcev. Največji rudniki in metalurgična podjetja v Srbiji, kakor so Bor, Pek, Trepča, Kru-panj in druga, so v rokah tujih državljanov, ki bogate na račun prirodnega bogastva naše zemlje in cenene domače delovne moči. Vsi večji in največji premogokopi so last tujcev, prav tako pa tudi šumska industrija. Največje tekstilne tvornice so last tujega kapitala. Poleg tega pa so še vse uvožene tekstilne sirovine v poslednjih desetih letih plačane s celokupnim izvozom agrarnih proizvodov. Izvoz metalurških in rudarskih proizvodov ni kril še doslej nobeno leto uvoza metalurških fabrikatov: povprečna razlika znaša na leto nad 200 milijonov. Naša država je bogata na železu, vendar pa ne krije potrebe navadnih šivank, ki so jih uvozili lani nad 12 milijonov. Igračk je bilo lani uvoženih iz Nemčije za 54 milijonov. Tuji kapital, ki je vložen za potrebe bankarstva, je precenjen na nad 3 in pol milijarde dinarjev.
Občinske volitve
Na splošno se govori, da bodo v Dravski banovini občinske volitve razpisane dne 25. oktobra 1936. O tem se govori tudi po naših občinah in se ustvarjajo razne kombinacije o bodočih predsednikih občin, pri če mur se seveda marsikje imenujejo kot nosilci list razni strankarski prvaki. Mnenja pa smo, da bi morali priti v poštev za občinske predsednike edino vsestransko spretni in izurjeni gospodarstveniki, nikakor pa ne izraziti strankarski pristaši, ki bi izrabljali svojo funkcijo v strankarske namene.
Predsednik občine je lahko na čelu gotove stranke, vendar je priporočljiv le oni, ki je obenem dober gospodar in od katerega je za pričakovati, da bo v svojem uradnem poslovanju objektiven in da ne bo delal razlike med volilci, ki so volili njegovo listo in nasprotniki. j
Občinske volitve na Hrvatskem.
Zanimiv dopis o političnem položaju na Hrvatskem je priobčila splitska ..Država", glasilo JRZ za Dalmacijo. Dopisnik govori tudi o občinskih volitvah, ki so bile zadnjo avgustovo nedeljo, v savski banovini, in pravi med drugim:
.V Zagrebu je iznenadil rezultat nedeljskih volitev v 38 občinah. Udeležba je bila v 21 občinah izpod 50% v 6 občinah izpod 20%, v eni občini (Klanjec) pa samo 5% Takšnega rezultata volitev ni nihče pričakoval, to tem manj, ker so se volitve vrfcile večinoma v občinah Hrvatskega Zagorja. Glasovanje je zlasti iznenadilo v samem Kupincu, (dr. Maček ima tu svoje posestvo), kjer od 1008 vpisanih volilcev glasovalo samo 380 ali 37%, dasi je bil nosilec liste mož polnega zaupanja dr. Mačka. Ne prikriva se, da tak rezultat volitev predstavlja poraz dosedanje politike bivše HSS in da v znatni meri trpi avtoriteta samega dr. Mačka, saj je dobil na občinskih volitvah v srcu Hrvatske v 38 občinah samo okrog 45% glasov."
List dalje pravi, da je hudo razočaran tudi dr. Maček sam in da bo pozval na odgovornost one, ki so vodili volilno propagando. Vodstvo bivše HSS bo vse ukrenilo, da se tak poraz ne ponovi 13. t. m. in 4. okt., ko bodo zopet volitve v številnih hrvatskih občinah.
Ljubljanski velesejem.
Pred dnevi je bil svečano otvorjen jesenski Ljubljanski velesejem ob navzočnosti odposlanca najvišjega pokrovitelja Ljubljanskega velesejma Nj. Veličanstva kralja Petra II., hkratu odposlanca vsega kraljevskega doma ter Nj. kraljevskega Visočanstva kneza namestnika Pavla, g. pešad. polkovnika Mihajla Bakiča. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki ministrov, poslanstev in konzulatov, predstavniki cerkvenih, vojnih in civilnih oblasti« odposlanci inozemskih in domačih mest ter zastopniki raznih korporacij in organizacij. Letošnji jesenski Ljubljanski velesejem je v glavnem posvečen propagandi „Za naš les", razen tega so pa na njem razstava .Sodoben vrt", razstava živalstva naših gozdov, jubilejna razstava .Živalce" z malimi živalmi, razstava domačih preprog in tradicionalna razstava pohištva, poleg teh pa tudi običajne razstave industrije in obrti. Velesejem traja do 13. sept. Na železnicah in parnikih 50% popust.
Domače \?esz\
rem je dejal, da lahko Italija v tre nutku mobilizira osem milijonov vojakov. To je ogromen uspeh, ki ga je dosegla fašistična vlada v 14 letih svojega obstoja.
Hitlerjeva stranka bo v kratkem imela velik kongres v Nurnbergu. Splošno se sodi, da bo ob tej priliki Hitler pozval V3e evropske narode k zvezi proti boljševistični nevarnosti. Vsa zunanja politika Nemčije se že sedaj trudi, da bi izolirala Rusijo.
Ker je Nemčija podaljšala vo jaSko službo, se pripravljajo tudi v Franciji, da bi sledili temu primeru.
Med Francijo in Poljsko je bil dosežeo zopet sporazum. Francija je celo dala Poljski posojilo, ki znaša 450 milijonov predvojnih ffankov. Ta denar bo Poljska porabila za modernizacijo in mehanizacijo svoje vojske.
Anglija zopet pošilja vojake v Palestino. V kratkem bo odšlo 10.000 mož v sveto deželo z nalogo, da za vsako ceno prisilijo uporne Arabce k pokorščini.
Ko smo zaključili zadnjo Številko našega lista, smo prejeli pretresujočo vest, da je v Mariboru nenadoma preminul g. notar Anton Koder, o čemur smo že na kratko obvestili naše čita-telje. Kljub temu, da že teden dni krije grob blagega pokojnika, še vsa javnost živi pod vtisom njegove nenadne in prerane smrti. Vse bolj nam stopa njegov lik v ospredje, vse bolj se zavedamo izgube, ki smo jo z njim utrpeli, saj je bil pokojni osebnost, ki je zavzemala v vsem našem javnem življenju dominantno pozicijo. Mož izrednih sposobnosti in energije, ki je vtisnil marsikateremu javnemu udejstvovanju, posebno v Murski Soboti, svoj osebni pečat, se je moral komaj 46 let star ukloniti neizprosni usodi. Bil je eden izmed prvih, ki je prihitel v našo osvobojeno pokrajino, kateri je že od vsega početka posvetil vse svoje sile. V Sokolu je videl kulturno in nacionalno poslanstvo, zato je bil tudi med ustanovitelji tega društva. Njemu se ima Sokol zahvaliti, da ima danes svoj dom, ki je postal žarišče prosvete in nacionalnega gibanja v naših krajih. V najtežjih prilikah je bil na čelu društva in svojemu delu si je sam postavil najčastnejši spomenik. Več let je bil tudi župan občine Murska Sobota, skOraj do zadnjega pa je zastopal naš kraj v banovinskem svetu. Vse to je dokaz velikega zaupanja, ki ga je pokojni užival pri vseh slojih prebivalstva. Številna so društva, pri katerih je sodeloval, povsod si ga našel kjer je bilo potrebno kulturnih in nacionalnih delavcev. Dosleden v svojem prepričanju je zbujal spoštovanje tudi pri onih ljudeh, ki
Španske uporniške čete so po
hudih bojih zavzele mesto Irun ter že napredujejo preti San Sebastianu. Pri zadnj'h bitkah je padlo okrog 5000 ljudi. S padcem Iruna so uporniki pre-trgali zvezo vladnih čet s Francijo, od koder so dobivali strelivo in vojni material. Od prejšnjega mesta je ostalo le kup razvalin.
V Burgosu so komunisti pobili 114 redovnikov avguštincev. Pokol je bil izvršen, čeprav jim je predsednik republike Azana obljubil, da se jim ae bo nič zgodilo.
Madridska vlada pripravlja pre bivalstvo na dolgo trajanje bratomornih borb. Poudarja, da bo potrebno še mnogo energije in hrabrosti za pre-maganje upornikov.
Sovjetska vlada je poslala dose-daj španskim vladnim četam okoli pol miljona funtov denarne podpore.
Uporniki so dobili od Italije 24 novih letal, tako da imajo sedaj na razpolago 60 napadalnih in 30 lovskih letal. Španska vlada pa razpolaga s 5 napadalnimi in 4 lovskimi letali.
iz osebnih ali političnih motivov niso hoteli priznati njegovega dela.
Njegova zadnja pot je najbolj pričala o njegovi priljubljenosti. Številni Sokoli v krojih, predstavniki civilnih in vojaških oblasti so poromali k njegovi zadnji poti v Maribor. V cvetje in zelenje odeta kapelica mestnega pokopališča, je bila prizorišče ganljivega slovesa več stoglave množice od pokojnika. Ihtenje osamele žene in vdove, njenih hčera in ostalega sorodstva je padalo v pretre-sujoče petje pevskega zbora »Jadrana". Nato so Sokoli dvignili rakev in razvil se je žalosten sprevod k preranemu grobu. Množica ljudi se je zgrnila za krsto, obkrožila grob, zadnje bivališče moža, ki je vse svoje sposobnosti žrtvoval v prospeh naših krajev.
Od pokojnika se je najprej poslovil notar g. Šorli, nato pa je vidno ganjen spregovoril naš poslanec g. Benko, povdarjajoč velike zasluge, ki jih ima pokojnik na polju političnega razvoja Prekmurja. V imenu murskosoboške občine je govoril g. župan Hartner, za sresko sodišče pa je izrekel zadnji pozdrav dr. Šumenjak. Nepozabne pa ostanejo besede dr. VI. Brezovnika. Bile so biseri ranjene školjke ... Po govoru akademika Ulena iz Tišine, je povzel besedo starosta mursko soboškega Sokola g. nadz. Velnar. Njegove besede so se globoko zarezale v srca vseh prisotnih in ko je stresel na krsto prgišče prekmurske zemlje iz našega sokolskega telovadišča, se je marsikdo zasolzil. Sokolski prapori so se sklonili, žalostinka je vzdr-htela nad grobom, prve grude so padale na krsto moža, ki si je
murska S°kota:
Proslava kraljevega rojstnega dne. Naše mesto je zelo svečano proslavilo rojstni dan Nj/ Vel. kralja. Že v soboto zvečer so raz hiše za vihrale naše trobojnice, v nedeljo zjutraj pa je bila večina poslopij okrašenih
z zastavami. Svečane službe božje so se vršile v rim. kat. ter v ev. cerkvi in v sinagogi, katerih so se udeležili vsi zastopniki tuk. uradov, vsa društva in vojaštvo tuk. garnizije. Ob 11. uri je bila proslava v Sokolskem domu, ki jo je otvoril starosta br. Velnar.
Po odsviranju sokolske koračnice je imel predavanje o mladem kralju br. prof. Hvala. Sledila je državna himna, nato pa čitanje spomenice SKJ in recitacija pesmi narašč. Šebjaniča Zatem je odigral sokolski orkester pod vodstvom br. prof. Justina koncertni komad. Svečanost je bila zaključena s petjem himne „Hej Slovani".
VSE KNJIGE,''šolske'po-trebščine in monopolski zvezki za Drž. realno in samoupravno gimnazijo se dobi v trg. HAHN I. Murska Sobota. — Dobijo se tudi monopolski zvezki za ljudsko šolo.
—	Pregledovanje In žigosanje sodov pri postaji za kontrolo sodov v Murski Soboti se bo vršilo dne 8 in 9. oktobra, 10. novembra in 11. decembra 1936.
—	Nove tipe rsdioaparatov bodo vsak čas prispele. Predvaja Vam jih tedaj brezobvezno prva prekmurska strokovna radiodelavnica Nemec J.
V nedeljo, 13. t. m.
—	Tombola, tombola . . .
Nedelja je pred vratmi l Aii si že žrtvoval 2 Din ter si kupil tom-bolsko karto ? Napravi to še danes, saj jo lahko kupiš v vseh trgovinah našega sreza. Ne pozabi na devet krasnih tombol, ki jih lahko dobiš in sicer: 2000 Din žensko kolo moško kolo gramofon klafter drv moška obleka vreča moke električni likalnik dragocena budilka ter še 500 drugih dobitkov v skupni vrednosti nad 12.000 Din. Kje dobiš vse to? Na sokolski tomboli v Murski Soboti, ki bo v nedeljo, dne 13. septembra ob pol 3. uri popoldne pred Sokol-skim domom!
—	Knjige Vodnikove družbe bodo v kratkem prispele. Opozarjamo vse, ki se hočejo na nje naročiti, da se oglasijo pri g. Fridrichu na tuk. sodišču, ki sprejema tozadevne prijave.
—	Vizltacija. Reformacijski škof dr. Agošton iz Feketiča je pred dnevi obiskal kalvinsko versko občino v Motvarjevcih. Na povratku se je ustavil tudi pri nas, kjer je imel v tuk. evang. cerkvi pridigo.
—	Vse občinske urade opozarjamo, da se dobijo tiskovine za volilne in abecedne imenike, kakor tudi kandidatne liste ter občinski zakon za volitve v trgovini I. HAHN, M. Sobota.
Primerno službo
Išče naobražena gospa, absolventka trgovske
šole za stanovanje in hrano. Informacije. V Prekmurski Tiskarni M, Sobota.
§ Dragica Wetss in Marijan Zamllč 8	poročena.
|	Brez posebnih obvestil.	|
OOOOOOOC OOOCOCOO OOOOCOCO OOOOOOOO DOOOOCOO3COOOOOC OOOOOOOO
Gornja Lendava:
— Kraljev rojstni dan. Kakor vsako leto, tako je tudi ietos naš kraj zelo svečano proslavil rojstni dan našega mladega kralja Nj. Vel Petra II. Že v soboto 5. t. m. so vihrale raz hiše drž. trobojnice. Ta dan so priredile vse šole svoje proslave ter se je učiteljstvo in šol. deca udeležila zahvalne službe božje. Na sam kraljev rojstni dan dne 6. sept. je imela tuk. sokolska Četa po službi božji svečano sejo, katere so se razen članov, članic in naraščaja udeležili tudi vsi predstavniki oblasti in drugo občinstvo-Seja, ki je imela svečan dnevni red, je pričela s sokolskim pozdravom, nato pa je imel br. starosta Koglot lepo zamišljen govor o kralju Petru II Ori sal je kraljevo osebnost ter pozval navzoče, da se oklenejo mladoletnega kralja z vso ljubeznijo in pomagajo tako voditi in čuvati lepo Jugoslavijo do njegove polnoletnosti. Prečital je tudi proglas S. K. J., nakar so sledile deklamacije in narodne pesmi. Drž. himna je zaključila lepo svečanost.
Velika sokolska
TOMBOLA
—	Tombola. V nedeljo 27. sept. ima tuk. gasil, četa svojo prvo tombolo. Ker so dobitki številni in dragoceni, priporočamo, da se tombole udeležite v čim večjem številu. Posamezna tablica stane 2 Din. Pričetek ob 15 uri. Po tomboli velika zabava v gostilni Maršik.
—	Velik shod. Po dolgem razdobju bo pri nas v nedeljo 27. sept. zopet velik javen shod. Vršil se bo po pozni maši pred cerkvijo. Govorili bodo minister v p. g. Ivan Vesenjak, tajnik dr. Korošca g. Marko Kranjcin drugi znani prekmurski govorniki.
GASILSTVO:
— Lončarjeve!. Naša gasilska četa je 8. septembra 1936 proslavila 10 letni jubilej svojega obstoja v zvezi z razvitjem zastave, ki jo je četi daroval njen častni predsednik g. Lah Oto, dentist v Domanjševcih. V ta namen je bila pri nas, po dolgem času, evang. služba božja, ki jo je imel preč. g. Hari Leopold iz Domanjševec in ob koncu katere je blagoslovil gasilski prapor. Praporu je kumovala gospa Gizela Džubanova, soproga šolskega upravitelja iz Križevec, ki je obenem darovala tudi krasen trak. Slavnosti je prisostvovalo, poleg velikega števila naroda, 6 gasilskih čet, med temi četa Šalovci s svojo zastavo. Vodja proslave je bil član župne uprave g. Štefanec Franc iz Salovec, kateremu je pomagal agilni tajnik čete g. Županek Viljem. Gasil, četam je poveljeval g. Županek Štefan. Župo je zastopal častni starešina gospod Džu -ban Josip iz Križevec, ki je četi k ju-
bilejni slavnosti in razvitju zastave v imenu župe, iskreno čestital. Za njim so govorili še g. Šttfanec, g. Županek, g. Lah, g. Koltaj Zoltan, nakar je bila prečitana kronika čete. Lepa slavnost se je končala z prijetno zabavo, ki bo ostala pri ljudstvu v najlepšem spominu.
— Letošnje župne in okrožne gasilske vaje so končane. Slednje so se vrSile dne 6. septembra v Martjancih in Kuzmi. O poteku vsj v Kuzmi nimamo poročila, pač pa v kratkem opišemo vaje v Martjancih. Udeležilo se jih je 9 okoliških čet. Program je član zijednice in pred sednik občine g. Vezer Geza sijajno izdelal, le škoda, da je slabo vreme oviralo, da bi ga popolnoma izpeljal. V kolikor pa je bilo mogoče, je bil izveden odlično. Iz I nadstropja šolskega poslopja so gasilci zelo spretno in hitro po lestvah in vrvi, reševali otroke, dočim so samarjani opremljeni z maskami, nosili nezavestne osebe iz pritličja šolskega poslopja. Demonstrirali so umetno dihanje, obveze raznih ran in prelome kosti. Vse je bilo izvršeno z vso spretnostjo in hitro. Kljub deževnemu vremenu in blatu, so gasilci na vežbaličču vstrajali in budno sledili vsakemu povelju. Videlo se je v gasilskih vrstah, čeravno nekatere ostarele, samo resne in podvzet-ne člane. G. Vezer in g. Kuhar Štefan iz Tešanovec, ki je bil vodja vaj, so lahko ponosni na svojo gasilsko armado.
V Murski Soboti.
— Kaj so nam pokazale gasilske vaje v tekočem letu ? Pokazale so nam praktično postopanje ob po. žarih v zvezi z reševanjem ljudi in javnih dobrin. Za novo taktiko, ki se je letos pri nas uvedla, so se gasilci vneto zanimali in so jo tudi povsod prav dobro izpeljali. Ta taktika, ki je bila na tečajih temeljito obrazložena, je doprinesla na večjih letošnjih požariščih tudi vidne uspehe, kajti gasilske čete, ki so se na požariščih po njej pravilno ravnale, so obvarovale katastrofalnih požarov, morda cele vasi. Vaje so tudi marsikje pokazale pomankanje gasilskega pribora, zlasti cevi. To je tudi dragocena preizkušnja, ki daje upanje, da se bo v bodoče nezadostni gasilski pribor izpopolnilo. Ni le dolžnost gasilskih čet, ampak v prvi vrsti tudi občin, da skrbijo, da bodo gasilski odredi opremljeni z dobrim in popolnim gasilskim priborom. O napredku gasilstva murskosoboške gasilske župe bomo še pisali. Danes le to pripomnimo, da je župna uprava z dovršenimi letošnjimi vajami, izredno zadovoljna.
10\?5T\?0
Zakup. Dne 2. oktobra 1936 ob 9. uri bo sresko načelstvo v Murski Soboti oddalo na ustni javni dražbi v zakup za dobo od 1. aprila 1937 do 31. marca 1949 sledeča občinska lovišča: 1.) Lovišče upravne občine Pertoča, ki meri 2509 ha; izklicna
cena znaša Din 1000 — in varščina prav toliko. 2.) Lovišče upravne občine Prosenjakovci, ki meri 4342 ha, izklicna cena znaša Din 490— in varščina prav toliko. 3.) Lovišče upr. občine Šalovci: a) meri 3784 ha, izklicna cena znaša Din 440 — in varščina prav toliko, b) meri 2145 ha, izklicna cena znaša Din 390— in varščina prav toliko. Potrebni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v M. Soboti med uradnimi urami. Ako dražba 2 oktobra 1936 ne bi uspela, se vrši po 8 dneh t. j. 10. oktobra 1936 brez posebnega oglasa nova dražba ev. tudi pod izklicno ceno. Murska Sobota, dne 25. avg. 1936. Sreski načelnik: Lipovšek 1. r.
Pristopnice. Opozarjamo one osebe, ki prosijo za sprejem v Prekmursko lovsko društvo, da si pristopnico puste podpisati od dveh članov lovcev kot priporočilo.
Prodala. Potrdila o izvozu odnosno prodaji divjačine ima društvo v zalogi in se jih lahko po nabavni ceni v poljubnem številu dodeli.
GOSPODARSTVO
Dviganje našega dinarja.
Narodna banka je izdala obširne ukrepe za dvig našega dinarja, kar pa ne bi bilo v interesu našega izvoza in razvoja gospodarstva, ne samo zaradi tega, ker bo izvoznik pri odkupu kmetijskih proizvodov za izvoz prisiljen znižati odkupne cene, če bo za izvozne devize prejel manj dinarjev, temveč tudi zaradi tega, ker predstavlja nestalnost glede politike Narodne banke nesigurnost za vsako izvozno kupčijo. Glede deviznih tečajev mora vladati stabilnost. Kdo bi še z valuto špekuliral, ko je že itak vsak izvoz tvegan? Poizkusi dvigati dinar in to sredi izvozne sezone, pa ima lahko le
Začetek ob \3. uri.
škodljive posledice. Ce je sedaj radi večjega izvoza, dotok deviz večji, naj Narodna banka pokupi te devize za poznejši čas, ko bo prenehala izvozna sezona in bodo tečaji na svobodnem trgu kazali zopet tendenco dviganja.
Narodna banka je znižala ceno od 51 na 50 Din za gram čistega zlata, kar je imelo za posledico, da se je na deviznem trgu pojavila večja ponudba in so tečaji pričeli popuščati.
Naši izvozniki so radi teh dogodkov vznemirjeni in se boje sklepati izvozne kupčije, ker ne vedo kakšni ukrepi bodo še sledili. Vprašujejo se, kakšna je korist za naše gospodarstvo, če Narodna banka potisne tečaje navzdol, če s tem povzroča v sedanji izvozni sezoni motnje pri izvozu. Kakšno korist pa naj ima od tega zlasti naše kmetijsko prebivalstvo, ko morejo imeti ti ukrepi le posledico, da bodo popuščale cene kmetijskim proizvodom, medtem, ko bi moralo vse naše prizadevanje iti za tem, da se cene našim kmetijskim pridelkom dvignejo, da bo kmet lahko plačeval svoje dolgove.
Jmm
Petletni jubilej Gradjanskega S. K. Čakovec.
Za proslavo svoje petletnice, je klub sestavil zanimiv spored. Nogometni turnir za pokal med nogometnimi moštvi jubilanta, ČŠK, Slavije iz Varaždina in S. K. Mure.
Po toplem pozdravu predsednika prof. g. Jelačiča, so delegati čestitali
jubilantu h petletnici, na kar se je začelo tekmovanje.
S. K. Mura: Gradjanski S. K. 3:1 (2:1).
Tekma je bila vseskozi zanimiva in napeta a obojestransko zelo fair. Muraši 50 pokarali dobro kombinator-no igro v polju in so bili po večini v premoči. Dež je močno kvaril igro med celo tekmo. Priznati je treba, da je bila Mura v vseh vrstah boljši nasprotnik, kar se je videlo zlasti v drugem polčasu. Napad je izdelal lepe situacije, v odločilnih trenotkih pa ni mogel preko nasprotnikove obrambe in sreče. Tudi je napad predvedel tehnično zgrešeno igro, ker je premalo streljal na gol. Razmerje kornerjev 14:2 za Muro. Sodil je zelo dobro ss. g. Lichtenberg.
S. K. Slavija, Varaždin : ČŠK. Čakovec 2:0 (0:0).
Tekma starih rivalov je bila zelo zanimiva. V prvem polčasu so bili Čakovčani v rahli premoči, bili so zelo hitri in požrtvovalni, toda napad je bil premalo povezan in odločen. Zlasti v drugem polčasu se je videla tehnična premoč Slavije. V tem polčasu je prišlo med igralcem ČŠK. in stranskim sodnikom (Varaždin) do dejanskega incidenta, v katerega so se pozneje vmešali še drugi igralci in tudi publika. Vsekakor bi moralo kaj takega na jubilejni prireditvi izostati.
Sodil je ss. g. Petrovič.
Nato sta nastopili kot zmagovalca S. K. Slavija in S. K. Mura.
Muraši niso izpolnili pričakovanj. Njihova usoda je bila sicer že zape-čatana, saj proti tako renomiranemu prvorazrednemu moštvu — ki igra precej vidno vlogo v jugoslovenskem nogometu — niso imeli prav nobenih izgledov na zmago, vendar bi lahko igrali z večjo voljo ter odporom. Zlasti v prvem polčasu se je videlo, da imajo zelo zelo veliko tremo. Dali so se presenetiti po svežem startu nasprotnika in niso utegnili uvodoma preprečiti njegovih zamotanih kombi-nacijskih potez S tem so se spraviii v podrejen položaj, ki ga niso mogli ves čas igre popraviti. Tudi tedaj, ko so sporadično napadali, se niso mogli prav znajti. Tako se je zgodilo v drugem polčasu, da so napadalci iz neposredne bližine gola (1—3 m) streljati mimo ali pa v prečko. Murin golman je bil brez moči napram dobljenim golom, ker jih je dobil iz par meterske daljave, pri 4. golu je dobil povrhu še hud udarec na tilnik.
Rezultat tekme 6:0 (4:0). Koti 4:1 za Muro.
Sodil je ss. g. dr. Brandl dobro ia objektivno.
Končni ptkcement turnirja je :
I.	SK. Slavija, Varaždin
II.	SK. Mura
III.	CŠK. Čakovec
VI. Gradjanski SK. čakovec.
(V zadnji številki našega lista, se nora rezultat tekme, ki se je odigrala dae 20. avgusta 1936 v Murski Soboti glasiti pravilno Mura: Gradjanski 3:1)
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Na znanje!
Dne 17, 18. in 26. t. m. bodo vsled praznikov zaprte vse trgovine trgovcev izraelitske veroizpovedi. Cenjeno občinstvo ter članstvo naj blagovoli gornje upoštevati.
Pozor! Vsemu članstvu!
Združba sporoča vsem onim, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto,. kakor tudi ostanke iz prejšnjih let, da to store nemudoma, najkasneje pa do 15. septembra 1936, ker bodo po tem roku predali vse one, ki to ne store v prisilno izterjavo Sre-skemu načelstvu v Murski Soboti, s čimer si bo članstvo nakopalo samo nepotrebne stroške.
Število vajencev pri obrtnikih.
Kraljevska banska uprava nas je preko Zbornice in Sreskega načelstva obvestila, da ji prihajajo prošnje posameznih obrtnikov, da se jim izjemoma odobri sprejem novih vajencev, četudi že zaposlujejo po uredbi predvideno število vajencev.
Kr. banska uprava vsled tega povdarja, da prosilci napačno pojmujejo določbo § 1, odst. 4. uredbe o ureditvi razmerja vajencev proti številu pomočnikov. S citirano določbo je namreč ban pooblaščen, da zviša število vajencev preko števila, ki je v uredbi predvideno za celo dotično stroko, nikakor pa ne za posameznega obrtnika.
Združba daje prednje pojasnilo Kr. banske uprave svojim članom na znanje, da ne bodo vlagali nepotrebnih prošenj.
Igralni aparati »Polet".
Dodatno k našemu zadnjemu poročilu smo prejeli od Banske uprave preko Sreskega načelstva okrožnico iz katere sledi, da se je tvrdka , Union", tvornica kanditov in čokolade Deutsch & KOnig v Zagrebu pritožila proti odloku kr. banske uprave, v katerem je omenjeni tvornici ista prepovedala uporabljati za prodajo svojih izdelkov aparate »Polet", na upravno sodišče. Obenm naroča kr. banska uprava, da se do nadaljnega ne izvrši nobenih ukrepov radi odstranitve aparatov znamke »Polet".
Gornje p. n. članstvu v vednost s pripombo, da velja to le za aparate .Polet", pač pa ostane prepoved v veljavi za aparate .Tura" in .Dirigent".
Izvoz svežih sliv v Nemčijo.
Združba je prejela od Privilegova-nog akeionarskog društva za izvov zemaljskih proizvoda kraljevine Jugo-
slavije (Prizada), popis onih nemških tvrdk, katere so dobile dovoljenje za uvoz jugoslovenskih svežih sliv v skupni količini 400 vagonov. Bližje informacije prejemajo interesenti v uradu Združbe med uradnimi urami.
KmETIJSTOO
Sadite orehe 1
Sedaj orehi dozorevajo. Treba jih je pustiti na drevesu, da popolnoma dozorijo, drugače se jedro skrči, orehi zgubijo na teži, pa tudi okus trpi. Nabranim orehom odstranite zeleno lupino in jih sušite samo po par ur na dan na zračnem, suhem in soln-čnem prostoru. Šele po nekoliko dneh so toliko osušeni, da jih lahko spravimo pod streho na zračni prostor, kjer se jih razprostre in dnevno premeša. Orehi se tu tako posuše, da ostane jedro polno, lepe barve, okusno in prijetno dišeče. Takšni orehi imajo tudi najbollšo ceno. Drugače ali pa pri preveliki vročini posušeni orehi zgubijo pravo barvo in okus, zgubijo pa tudi na teži.
Sedaj je tudi čas za odbiro orehov za sajenje. Orehov plod za sajenje mora biti popolnoma zdrav. Posušiti se ga mora v senci, da ne zgubi ka-ljivosti. če ni nevarnosti pred miši, se ga lahko posadi že v jeseni kar na mesto. V primerno globoko jamico zakopljemo tri orehe, ko pomladi poženejo, obdržimo le najmočnejši poganjk, slabejša dva, če sta sploh odgnala, pa odstranimo.
Lahko pa sadimo tudi pomladi. V senci primerno posušene orehe spravimo še v jeseni v pesek v kleti, ali na prostoru, kjer ne zmrznejo. Pomladi jih vsadimo na pripravljeno mesto, kjer ostanejo stalno.
Presajevanje orehovih cepik se ne obnese vedno. Najbolj sigurno se jih pač vzgoji, ako se že seme vsadi na stalno mesto, je pa ta način razmnoževanja tudi najcenejši.
Katere vrste oreh najov sadimo in razmnožujemo ?
Izberite domači sad, ki je mehko lupinast, ima polno jedro, ki se lahko loči od lupine; drevo pa mora biti rodovitno in ne sme biti preveč občutljivo za pozebo. Takšnih orehov imamo pri nas dovolj. Izberite te, ki so se že tu dobro obnesli. Za najboljše priporočajo danes (vidi Sadni izbori) narodni okrogli oreh, ki je srednje debel in ima tanko gladko lupino, potem podolgasti oreh, ki je kakor nalito poln jako okusnega jedra ter pariški (francoski) oreh. Pariški oreh
zraste jako velik in je med vsemi najbolj odporen proti mrazu.
Orehovo drevje so med vojno in po vojni silno razredčili. Skoro nobeden pa ne misli na to, da bi orehove nasade obnovili, pa čeravno imamo od njega več koristi, ko od katerega drugega drevesa.
Prave sorte dajo v primerni legi in letini dosti sadu, ki se lahko ved no dobro proda. Ta sad je obstoječ in počaka, torej se ni treba paščiti 3 prodajo«
Oreh je okras domačije in posestva. Lepa, košata orehova drevesa dajo prijetno senco in zavetje pred vetrovi.
Oreh je primeren tudi za obcestne nasade.
Oreh da dragocen in nenadomestljiv les. Tega lesa je že začelo primanjkovati, razen za boljšo pohištvo se ga rabi tudi za izdelavo pušk iu pri eroplanih. Potreba po tem lesu bo vedno večja, starejši oreh bo čez nekaj let že cel zaklad, samo če ga bo še kdo imel.
Zasajajte torej več orehovi Zemlja in lega je pri nas ugodna. Oreh na vsako dvorišče I Imamo še neizrabljenega prostora za tisoče in tisoče orehovih dreves, ki bi prinašali bogate dohodke.
Stanovanje. ESas
sobno stanovanje z vsemi pritikllnami. Po-
izve se v PREKMURSKI TISKARNI.
2 dijaka ali dijakinji
se sprejmeta na hrano in stanovanje po ugodni ceni. Natančneje se poizve: Murska Sobota, Slovenska ul. 4.
Nova
hiša
se proda.
Jos. Gašparova v gotovini 44.000 Din.
Ostali znesek se pa lahko na rate ali na knjigo poravna za daljši termin.
Cena 130*000 Din.
Hiša sestoji iz 4 sob, kuhinje in kuhinje za pranje, instaliran vodovod, kopalna soba in instaliran elektr. posvet, kompletno urejeno gospo darsko poslopje.
INFORMACIJE V TRGOVINI GAŠPAR.
Kdor Seli kupiti AVTO nai kupi voz snantke
jpADLER"
Najboljši NaJelegantnejSi
Najbolj ekonomičen Najsolidnejii