VESTNIK 'J* Etmmnmmnmtimtmttt"ttnmnmtuuumumuttittmttuttttt'= Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenturt E = = E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt = — = Posamezni izvod 3 šiiinge = E mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 iiiingov E P. b. b. TitttmtttmtmtttmumtuittmtttmtmtumHmtmttttummttmhE LETNiK XXXii). CELOVEC, PETEK, 15. DECEMBER 1978 ŠTEV. 50 (1896) OBRAČUN OB DNEVU ČLOVEKOViH PRAViC: Človeštvo je še daleč od dejanskega spoštovanja čtoveka in njegovega dostojanstva Minuto nedeijo — 10. decembra — smo po vsem svetu obhajati Dan čtovekovih pravic, v spomin na 10. december 1948, ko je Organizacija združenih narodov sprejeta spiošno dektaracijo o čtovekovih pravicah. Tako je bit ta dan tetos že posebej v znamenju tridesettetnice prejetja dokumenta, ki naj bi po strahotah fašizma in druge svetovne vojne čtoveštvu spet vrnii vero v enakopravnost narodov in ras, spoštovanje takega ati drugačnega svetovnega nazora ati vere, v dostojanstvo in vrednost čioveške osebnosti. Prav zato pa je bit tetoinji Dan čtovekovih pravic tudi priiožnost, da se napravi obračun o tem, kako se spoštujejo načeta, progtašena pred tridesetimi teti. tujih nadvlad, okupacije in agresije. Toda prav tako upravičeno vzbujajo zaskrbljenost tudi pojavi, kot so asimilacijske težnje in omejevanje narodnostnih pravic. Na največjo nevarnost za najbolj množično kršitev človekovih pravic je od Dnevu človekovih pravic opozoril predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič — to je oboroževalna! tekma, ki grozi z uničevanjem življenj, medtem ko je propagiranje nevtronske bombe, ki prizanaša materialnim dobrinam in uni- KOMiSiJA SKUPŠČiNE SLOVENiJE: Manjšinsko vprašanje ostaja prisotno v vseh odnosih z Avstrijo Komisija skupščine SR Stovenije za mednarodne odnose je prejšnji teden na seji, ki jo je vodit predsednik Bojan Lubej, posebno temetjito razpravtjata o odnosih z Avstrijo in posebej o stovenskem detežu pri obtikovanju in pospeševanju teh odnosov. Na seji so ugotoviti, da ktjub odprtim vprašanjem stiki z Avstrijo nikoti niso zastati, da se sodetovanje razvija botj ati manj uspešno in da so biti v zadnjem obdobju doseženi tudi nekateri konkretni rezuttati: med drugim dokončna ureditev restitu-cije dobrin (ob še zmeraj nerazrešenem arhivskem kompteksu, vsaj kar zadeva štajerski dežetni arhiv), sporazum o karavanškem predoru, sogiasje za TV-pretvornik na Peči, tranzit za ptin iz Sovjetske zveze, medsebojno priznanje univerzitetnih diptom, varstvo spomenikov iz NOB, začenja pa se (ob dotočenih odporih) tudi diatog o obmejnem gospodarskem sodetovanju. Pri vsem tem ima Stovenija precejšen detež, je dejat repu-btiški sekretar za mednarodno sodetovanje Marjan Osotnik, ki pa je posebej opozorit tudi na manjšinsko vprašanje ter poudarit, da te to še vedno ni zadovotjivo rešeno in ..ostane štej ko prej prisotno v steherni obravnavi naših odnosov z Avstrijo", predvsem na vseh ravneh bitateratnih stikov. „Jugosiavija nima nobenega raztoga, da bi kakorkoti revidirata svoja dosedanja sta-tišča, raztožena v vrsti dokumentov," je nagtasit Osotnik. Kajti: ..tzpotnitev državne pogodbe, ki je mednarodnopravna obveznost Avstrije v cetoti in v vsakem čtenu posebej, je zdaj tako kot dostej in v prihodnje temetjno izhodišče za cetovito zaščito manjšine." Po vseh državah so bile za to priložnost najrazličnejše prireditve, na katerih so visoki in najvišji predstavniki držav, vlad, ustanov in organizacij govorili o človekovih pravicah. In ugotoviti je treba, da ^obračuni", ki so jih napravili o dosedanjem uveljavljanju pred tridesetimi leti sprejete deklaracije, prav nič niso razveseljivi, še manj zadovoljivi. Kajti vse preveč je danes po svetu in v vsaki državi posebej pojavov, ki so v nasprotju z dejanskim spoštovanjem človekovega dostojanstva; vse preveč je očitnega kršenja tistih človekovih pravic, ki jih je OZN pred tremi deset-!etji prvič v zgodovini človeštva! zapisala med moralne in mednarodne pravne pridobitve svetovne družine narodov. Nekdanje nacistično taborišče Mauthausen je bilo prizorišče ene 'zmed prireditev ob Dnevu človekovih pravic. Brez dvoma zelo smiselno izbran kraj, kjer spomin na preteklost prerašča v opomin za sedanjost in bodočnost: da moramo biti budni, da se takšno teptanje človeka in njegovega dostojanstva ne bi moglo ponoviti, nikdar in nikjer. Vendar pa pri tem pogled ne sme biti uprt samo drugam in zvezni predsednik dr. Kirchschlager je ob Dnevu človekovih pravic dovolj iosno povedal, da se ne smemo Zadovoljiti s tem, da opozarjamo na druge države: ob potrebnem Pogledu na dogodke v vseh drugih državah sveta moramo pač videti tudi lastno družbo, moramo videti to, kar se dogaja pri nas. S tem je opozoril, da tudi pri nas ^ Avstriji še ni vse tako, kot bi mo-*a!o biti; da tudi tukaj človekove Pravice še niso dosledno priznane 'n upoštevane. In predstavnik Av- strije v komisiji OZN za človekove pravice prof. dr. Felix Ermacora je to opozorilo konkretiziral, ko je ob Dnevu človekovih pravic ponovno kot primere nezadovoljivega spoštovanja teh pravic v Avstriji navedel manjšinsko vprašanje ter problem tujih delavcev. V številnih drugih govorih in izjavah ob Dnevu človekovih pravic tako v Avstriji kot v drugih državah je bilo predvsem opozorjeno na najbolj kričeče primere zatiranja človeka in njegovega dostojanstva, kot se dogaja v raznih latinskoameriških deželah ali pod rasističnimi režimi v Afriki. Tu gre za primere množičnega kršenja pravic, tu gre za posledice apartheida in rasne diskriminacije, čuje .samo" živa človeška bitja, največji cinizem in razničenje temeljne listine OZN. Ribičič pa je zlesti poudaril tudi izvirni jugoslovanski prispevek vsebini in pomenu človekovih pravic: .Bili smo tisti, ki smo ustvarjalno prispevali našo vizijo in perspektivo. Odprli smo najobčutljivejše področje človekovih pravic — preobrazbo človeka iz objekta, iz pasivnega volilnega glasu in sredstva politične manipulacije v subjekt, v gospodarja, delegata, samoupravljalca, v odločujočega dejavnika svojega družbenega napredka." Pri tem je opozoril, da temeljni dokumenti jugoslovanske politične ureditve ustvarjajo pogoje, da postane človek soustvarjalec perspektive jutrišnjega dne. Velenemški cilji gospodarske politike na Koroškem .Macht mir das Land deutsch!" — Tako je svoječasno zaukazal „Fuh-rer" Adolf Hitler in vse kaže, da njegovo povelje še vedno velja. Saj določeni krogi na Koroškem zelo marljivo izpolnjujejo to povelje, kakor da bi še vedno živeli v časih, ko so Koroško imenovali najjužnejši gau velikonemškega rajha. Danes teh ve-lenemških ciljev seveda ne uresničujejo s fizičnim nasiljem: z izseljevanjem slovenskih družin, s pobijanjem in obešanjem zavednih Slovencev ter požiganjem njihovih domov. Toda cilji so ostali isti — le oblike uresničevanja so se spremenile. Ena teh oblik je koroška gospodarska politika, ki vedno bolj kaže svo- Slovenci v Italiji si prizadevajo za globalno zaščito Včeraj je sprejel predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti enotno slovensko delegacijo. Razgovor je tekel o zakonu za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Zajel naj bi celoten kompleks problemov manjšinske zaščite od jezikovnih, šolskih, gospodarskih, socialnih in drugih. Enako veljavo naj bi imel za celo slovensko zamejsko skupnost in zajemal tržaško, goriško in videmsko pokrajino. V zadnjem času je bila ista delegacija v isti zadevi že pri predsedniku italijanske republike Pertiniju in pri predsedniku senata Fanfaniju. Predvideni pa so tudi razgovori z generalnimi tajniki vseh strank ustavnega loka, med njimi z Berlinguerjem, Craxijem in Zaccagninijem. Delegacija se trudi za pospešeno obravnavo globalnega zakona. Prvi skromen korak v to smer je začetek obravnave zakonskega osnutka v senatu, ki sta ga vložila komunistična in socialistična stranka. Vendar prevladuje med Slovenci v Italiji določena bojazen, da stvari ne bodo potekale, kakor bi bilo potrebno, saj skušajo nasprotniki globalne zaščite ustvarjati splošno nerazpoložene proti takšni rešitvi. Videmska federacija krščanske demokracije se je izrekla proti globalni rešitvi, in seveda se je znana „Lista za Trst" v tej zadevi povezala z različnimi neofašističnimi skupinami, npr. z .lego nazionale". Velikega pomena je zato pobuda slovenske mladine v Gorici, ki je izvedla od srede 6. do srede 12. decembra „teden mladine za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji". Imeli so bogat program prireditev, delili v Gorici dvojezične letake in se povezovali z mladino večinskega naroda. V letaku poudarjajo: .ZAHTEVAMO, da šo vsi Slovenci v Italiji enako obravnavani in zaščiteni, Slovenci na Tržaškem, na Goriškem, v Benečiji, Rezih in Kanalski dolini.' Primorski dnevnik je zapisal, da je Goriška ponosna, da so mladi izbrali prav to pokrajino od treh za izvedbo .tedna mladine". Goriška je zemljepisno vzeta povezovalni člen med tržaškimi Slovenci in Benečijo. Kar se tiče narodnostnih pravic, pa je daleč za tržaškimi Slovenci, ki jim je londonski sporazum zagotovil določene pravice, a kljub temu na izredno boljšem položaju kot Slovenci v Benečiji, proti katerim se že nad 110 let vodi s strani italijanske države najmočnejša raznarodovalna politika. Mladinska akcija bo sigurno pospešila povezovanje posebno mladine obeh narodnosti, ki je že dosedaj večkrat znala poiskati tudi do drugih problemov italijanske družbe skupen jezik. Nedvomno je vplival na ta ugoden položaj v katerem so se nahajali Slovenci v Gorici po odprtju jugoslovansko-italijanske meje. Mladinska akcija pa bo doprinesla tudi k porazu tistih sil, ki hočejo zreducirati problem zaščite na zaščito posameznika in še to ozemeljsko omejeno na periferiji mest Trsta in Gorice in na nekatere izključno slovenske občine v teh dveh pokrajinah. je velenemške cilje. Kar je bilo v povojnih letih narejenega pod geslom takoimenovanega pospeševanja industrializacije južne Koroške, gre v pretežni meri na račun nemškega kapitala v obliki naselitve zahodnonem-ških podjetij. V isto smer pa kažejo tudi tozadevni načrti za bodočnost, saj je med 20 primeri le en sam primer z večinsko udeležbo jugoslovanskega kapitala, medtem ko v vseh ostalih primerih gre za zahodnoevropska podjetja, predvsem iz Zvezne republike Nemčije. To niso ugotovitve kakšne slovenske organizacije ali jugoslovanske ustanove — to so podatki, s katerimi je celo koroška FPO (o kateri gotovo nihče ne bo trdil, da je Slovencem naklonjena oziroma nemškim nacionalistom sovražna) razkrinkala hujskaško gonjo, ki jo v zadnjem času vodi KHD proti ..razprodaji" Koroške in proti ..vdiranju" jugoslovanskega kapitala v deželo. Da pri takšni usmeritvi koroške gospodarske politike ne gre za koristi domačega prebivalstva, marveč za velenemške cilje, najbolj zgovorno kaže primer tovarne na Reberci. Namesto da bi zgrabili ponudbo dosedanjih partnerjev, jugoslovanskih podjetij, ki bi za dolga leta garantirali odkup proizvodnje, raje tvegajo propad tovarne in s tem ogrožajo usodo več sto družin. In ne samo to: še preden so opravili „pogrebščino" na Reberci, se že pogajajo z nemškim kapitalom, da bi namesto — vsiljuje se vtis, da načrtno likvidirane — tovarne celuloze v teh krajih naselili kako zahodnonemško podjetje. Ni težko uganiti, kam je usmerjena taka politika. „AHes in deutscher Hand , smo slišali prejšnji teden v TV-oddaji. Pri tem pa krivda ni samo pri nacionalističnih hujskačih — odgovornost nosi predvsem uradna Koroška. Vsi prisrčno vabijeni na Iradicionaini 28. Slovenski pies Tokrat bosta za ples igrata' znana in priljubljena # Veiiki piesni orkester RTV Ljubijana pod vodstvom Jožeta Privška s pevci soiisti 3 Narodno zabavni ansambei ..Toneta Kmetca" Vstopnice po 50 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga", v pisarni Siovenske prosvetne zveze in pri večerni blagajni. ki bo v soboto 13. januarja 1979 s pričetkom ob V kulturnem delu bo nastopil vokalni ansambel 20. uri v Deiavski zbornici v Ceiovcu # .SLOVENSKi OKTET" SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Strah pred resnico je zgovoren dokaz siabe vesti S televizijsko oddajo „Teieobjektiv" je prof. Ciaus Gatterer prejš- nji teden spet enkrat podrega! v sršenovo gnezdo: prikaza! je razmere na južnem Koroškem, in to ne toiiko z narodno-poiitične piati, marveč predvsem z gospodarske strani. Razkri! je žatostna dejstva, ki go- vorijo o tem, da je brezposeinost na južnem Koroškem še dosti večja kot v dežeinem povprečju, čeprav je že to povprečje nad avstrijskim, da pa je giede subvencij ta „vrstni red" ravno obraten, to se pravi, da je južna Koroška v tem oziru najboij zapostavijena. Pri razkrivanju pa je prišia na dan tudi resnica o vzrokih in ozadju te kričeče zapostav- tjenosti južne Koroške, saj je bi!o dovoij jasno prikazano, kako daieč sega na Koroškem naciona!istični strup tudi na področje „uradne" poiitike. Stvari, ki jih je oddaja: razkrila, so naravnost sramotne ter kažejo, da na Koroškem še vedno vlada brezupno zagamana, v zlagano .domovinsko zvestobo" zatelebana miselnost. Ta z brezmejnim šovinizmom zastrupljeni lokalni patriotizem, ki ga že skozi dolga desetletja pridigajo rjavo uniformirani krivi preroki, že v kali zaduši vsako napredno, moderno in v bodočnost usmerjeno pobudo. Zastopnike take miselnosti ne skrbi, kako bodo juž-nokcrcške družine (na primer v Reberci in okolici) obhajale bližnje božične praznike; ne dela jim preglavic, koliko delavcev bo moralo trepetati za delovno mesto, če bo šel razvoj v tej smeri naprej; deseta briga jim je, če se domača podjetja ne morejo razvijati, ker na Koroškem niso deležna enake javne podpore, kot bi je bila v drugih zveznih deželah; ne zmenijo se za vse tiste stotine in tisoče ljudi iz južnokorcških krajev, ki morajo za delom v tujino, ker doma ne najdejo zaposlitve; in še posebno neprizadeti so tedaj, če so žrtve take politike — Slovenci (za katere pa, kot je dejal Gatterer v oddaji, vse to ni le gospodarski problem, marveč nevarnost tudi v narodnostnem pogledu). Take posledice .pristno koroške" politike v oddaji niso bile le verbalno nanizane, marveč demonstri-rane na konkretnih primerih, tako da jih ne gre kar tako proglasiti za; .propagandno demagogijo" in .enostransko manipulacijo". Če jih nekateri oblikovalci javnega mnenja skušajo zdaj naseliti na tako področje, potem le dokazujejo, da jim primanjkuje stvairnih argumentov. Njihovo naštevanje vseh .pridobitev" povojnega razveja na južnem Koroškem je namreč le malo preveč otročje: saj v oddaji nikjer ni bilo rečeno, da na Koroškem ničesar ni bilo narejenega; opozorjeno je bilo samo na tisto, kar še ni storjeno, na tisto, kar pač predstavlja očitno in nesporno zapostavljenost tega dela dežele. Dejstva zapostavljenosti pa: seveda ni mogoče zanikati, kakor tudi ni mogoče prikriti posledic, ki jih rodi ta zapostavljenost. Reberca je le eden izmed primerov, trenutno morda najbolj pereč, ker ga zdaj že mesece .rešujejo", pa je ob tem pristnem koroškem reševanju le vedno bolj oddaljen od rešitve. Neposredno prizadeti delavci, ki še za oktober niso dobili svoje plače (da sploh ne govorimo c božični dokladi, s katero bi lahko razveseliti svoje družine za) praznike!), so spregovorili v oddaji: ne .razumejo" Heimatdiensta, ki ničesar ne prispeva k odpravi težkoč, marveč samo hujska in vnaša nacionalistično nestrpnost. Pa to gotovo niso sami Slovenci, ki tako sodijo o dejavnosti nacionalistov. Kljub temu so si — vključno predsednika obratnega sveta in župana Lubasa — edini, ko pravijo, da jim je vseeno, kdo se bo' vključil v reševanje — tudi proti udeležbi jugoslovanskih podjetij nimajo ničesar, temo da bo zagotovljen obstoj njihovega podjetja. Med reberškimi delavci vsekakor nimajo razumevanja za takšno .domovinsko službo", kot jo uganja KHD, ki si je s svojim .reševanjem" prvič nakopal celo nemilost .uradne" Koroške. Sicer pa seveda tudi uradna Koroška! ni brez krivde, marveč nasprotno nosi glavno krivdo za vse tiste nedostatke, ki jih je razkrila omenjena) oddaja. In tega se na) merodajnih mestih tudi zavedajo, saj je značilno, da so vsi tisti predstavniki dežele, pri katerih so se avtorji oddaje hoteli oglasiti, .nenadoma zboleli". Tako je povsem neutemeljen tudi očitek koroškega; tiska, da pri oddaji niso bila upoštevana stališča uradnih predstavnikov. In niti tega ne morejo očitati avtorjem, da: ne bi bili pustili do' besede tako imenovanih .domovinskih krogov": čeprav bi bilo za te kroge gotovo boljše, če jih javnost ne bi slišala. Kajti hvalisanje, da' je še „das mei-ste in deutscher Hand", ter nasprotovanje subvencioniranju, če to ne služi .echten Karntnern", kar pa so menda samo Nemci (Gatterer: tudi Slovenci so pravi Avstrijci!) — take izjave morajo namreč tudi zadnjemu koroškemu patriotu odpreti oči, da bo videl velikansko razliko med takšno nacionalistično ožino ter stvarno oceno, ki jo' je dal predstavnik slovenske organizacije, ko je dejal, da; gospodarske težave enako prizadenejo slovensko in nemško govoreče ljudi, zato morajo tudi rešitve biti v korist vsemu prebivalstvu. Ravno reakcija na oddajo pa kaže, da: so .pristni Korošci" očitno nepoučljivi. Kakor pes zacvili, če mu kdo stopi na: rep, tako je završalo tudi v koroških krogih zaradi oddaje, ki jim je porinila ogledalo pred obraz, da so< se videli (in so jih videli tudi drugi širom Avstrije) takšne, kakršni v resnici so. Ta njihov strah pred resnico pa je zgovoren dokaz njihove slabe vesti. Zato ogorčenje, zato protesti, zato strupeni napadi na: avtorje oddaje in zlasti na prot. Gaftererja, na istega Gattererja, ki so gai isti krogi slavili kot junaka, ko je svoječasno z enako neprizanesljivostjo odkrival vzroke in kritiziral posledice protimanj-šinskih ukrepov na; Južnem Tirolskem. Sedaj je ta; nekdanji junak na Koroškem nezažeijen, kakor je bila pred leti nezaželjena njegova kolegica dr. Brandstaller zaradi oddaje .Tujci v domovini"; v teku je spet kot takrat organizirana kampanja in pri ORF baje spet dežuje protestnih pisem, v katerih .kulturni" Korošci zelo nekulturno izražajo svojo nekulturnost. Vse to samo zato, ker je njegova! oddaja vsaj malo odstrla zaveso, za katero se pod krinko namišljenega patriotizma skriva ogabna spaka nepomirljivega: šovinizma, katerega žrtev je južna' Koroška z vsemi svojimi težavami in problemi. Vendar jih problemi in težave ne skrbijo, ne razmišljajo o tem, kako bi prizadetim pomagali, marveč si delajo skrbi samo glede tega, kako bi dovolj .koroško-enotno" protestirati proti oddaji, ki je nekoliko omajala njihovo nedotakljivost. V njihovem užaljenem protestiranju jih niti usoda Reberce ne gane, čeprav je bil 15. december svoječasno določen za rok, do katerega mora pasti odločitev, in čeprav je bilo še te dni slišati, da je bodočnost tovarne bolj negotova kot kdaj poprej. (Ali pa; pričakujejo .čudežno" rešitev od koroškega Heimatdiensta, katerega podpredsednik je hkrati pravni svetovalec lastnice re-berške tovarne?) Gradiščanski Hrvati se nočejo zadovoljiti z drobtinicami Kakor znano, se gradiščanski Hrvati v zadnjih ietih v okviru svojih prizadevanj za dosiedno izpoinitev čiena 7 državne pogodbe posebej borijo tudi za tastne oddaje v radiu in teieviziji. Medtem ko imamo koroški Siovenci v ceiovškem radiu vsaj nekaj .prostora" [čeprav oddaje tako po obtiki kot še posebej po vsebini dostikrat „zas!u-žijo" kritiko), za Hrvate na Gradiščanskem spioh ni posebnih oddaj. Pred nedavnim pa so gradiščanski Hrvati z dokaj mešanimi občutki sprejeii zagotoviio odgovornih v gradiščanskem studiu ORF v Žeieznem, da bodo takoj po novem ietu začeti z oddajami v hrvaščini. Te oddaje naj bi biie tedensko enkrat, in sicer vsak ponedeijek po pot ure. Tozadevno zagotovite je dat tudi gradiščanski dežetni gtavar Kery. Po eni strani je vest o statnih, pa čeprav še tako skromnih oddajah za gradiščanske Hrvate brez dvoma razvesetjiva, saj gre pri tem za eno od njihovih upravičenih zahtev, hkrati pa za eno od osnovnih obveznosti, ki jih ima Avstrija do manjšin. Toda po drugi strani se gradiščanski Hrvati upravičeno bojijo, da gre pri tem te za poskus, s katerim bi merodajni činitetji Hrvatom izpodbiti argumente za botj odtočne in dostedne zahteve po ustreznih oddajah v materinščini. Gtasito gradiščanskih Hrvatov — .Hrvatske novine" — namreč opozarja na značitno in hkrati sumtjivo dejstvo, da se pristojni dejavniki na Gradiščanskem pred odtočitvijo o uvedbi hrvaških oddaj sptoh niso povezati z neposredno prizadetimi, niti se niso posvetovati s hrvaškimi organizacijami, ki že vsa teta vodijo boj za take oddaje; gradiščanske Hrvate hočejo torej .osrečiti" mimo njih in to je brez dvoma sumtjivo. Zato predstavniki Hrvatov poudarjajo, da je povsem nesprejemtjivo, da bi jih odpraviti s poturnimi radijskimi oddajami na teden, o katerih poteg tega ne vedo, kako so zasnovane in kakšne naj bi bite. S takšnimi .drobtinicami" se gradiščanski Hrvati vsekakor nočejo zadovotjiti, marveč štej ko prej zahtevajo podobno kot koroški Sto-venci odgovarjajoče upoštevanje v radiu in teteviziji, kar pomeni primerno kvaiiteto in kvantiteto oddaj in predvsem tudi ustrezno so-odtočanje pri teh oddajah. Nov rekordni obisk v jubilejnem letu Postojnske jame Postojnska, jama, ena največjih turističnih privlačnosti ne le v Sloveniji, ampak tudi v širšem merilu, je letos obhajala — kakor smo obširno poročali tudi v našem listu — 160-letnico odkritja njenega pravljičnega podzemnega sveta. Proslave te pomembne obletnice 90 bile zaključene s svečanostjo, ki je bila prejšnji teden v kongresni dvorani Postojnske jame in katere so se udeležili tudi številni vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije. Posebne pozornosti pa so bili ob tej priložnosti deležni bivši partizanski borci, ki so aprila 1944 izvedli tvegano akcijo, ko so se mimo straž pritihotapili v jamo in tam uničili nemško skladišče goriva. Prav v jubilejnem letu so v Postojnski jami zabeležili tudi nov rekorden obisk: v prvih enajstih mesecih tega leta je jamo obiskalo 882.815 oseb (med njimi je bilo 652.762 tujcev), tako da so presegli dosedanji letni rekord, ki je bil zabeležen leta 15. decembra pred petintridesetim! ieti: Bili so na poti na Koroško ko jih je na Pokljuki doletela smrt Bi/o je preti petintrideseti//;; leti — 73. dece/nBrd 7943 — /bo je na Zgornjem Gore/jB% na PoB/j^B; pade/ skoraj t/es tretji Bafd/jo;; Prešernove Brigade. /?ufg/joM je Bi/ namenjen na NorošBo, da Bi tam jormira/ zaBodno-BorošB; odred. No je še/ s CerB/jansBega, je od Primorcev doBi/ zastavo Bot simBo/ svoBode in že/ja m/adini KorošBe. Poda v noči na 73. decemBer se je pot Ba-ta/jona Bonča/a na PoB/jnBi, Bjer danes spomen/B, Bi ga je napravi/ Pone Svetina, spominja na spopad, v Bate-rem je pade/ sBoraj ves Bata/jon. ZVa pvt je Bata/jon odše/ v začetBn decemBra, Bo je Bi/o na CerB/jansBem še B/ago vreme. S/; so čez B/egoš in /e/ovico na PoB/jnBo, Bjer so priš/i v visoB sneg. Prežive/i pripovedujejo, da ga je mošBim Bi/o do vrata. d7ora/; Bi zaBodno od /esenic čez Go/ico in potem v do/ino Drave in Z:7je. S T^oprivniBa so na Gore/jeB Breni/i v noči na 73. decemBer. Z njimi je Bi/o tadi neBaj Bmetov, Bi so jim pe/ja/i Brano. Zadnji v vrsti je Bi/ sedemnajst/etni OBadov jant, Bi je nosi/ vrečo rdeče so/;; niBče v Bv/oni n; s/ati/, da ta rdeča so/ na njiBov; gazi Baze pot do njiBove Brvi. No se je OBadov vrača/ domov, se je namreč zg/asi/ na žandarmeriji, Bjer je Borce izda/ Nemcem. Dtrajeni in premočeni Borci so Bi/i vese/i, Bo so naš/i zavetje v Lovčevem Bote/a na Gore/jBa. Ker je Bi/o v njem prema/o prostora, je še/ štaB v stavBo na greBena nad Bote/om. No so Bi/i na sestaneB v štaB odš/i tadi četni Bomandirji, so Borci osta/i Brez pravega vodstva. Prav taBo tadi Brez patra/j in zased. Pe dva Borca sta B;7a v B/ižnjem B/eva. No so ja Nemci naš/i, sta spa/a. Neovirano so se B/iža/i Bote/a. NjiBov c;7j je Bi/, da Bi Bata/jon zaje/; in nato v do/ini javno stre/ja/i. Po je Bi/ namreč BadrovsBi Bata/jon, zBran iz vse /Nešernove Brigade, da Bi p-revze/ janBcije v Bodočem odreda na NorošBem. Nemci pa so napravi/i napaBo, da niso jariša/i na speči Bata/jon, marveč so ga oBBo/jeva/i, medtem pa so se Borci zdrami/i. No so Nemci vide/i, da Besede B vdaji ne vžgejo, so š/i v prvi jariš. Z ve/iBimi izgaBami so se mora/i amaBniti. Napada/; so spet in spet, vendar Brez aspeBa. Zato so žače/i dragače. Nemične mine so zažga/e streBo,- Bote/ je gore/, ostrešje se je raš;7o. Medtem so tisti, Bi so Bi/; v Bomandi štaBa, posBaša/i s protinapadom izv/eč; Borce, oBBo/jene v Bote/a, vendar jiB je nemšBa rezerva razB;7a. V Bote/a sta Bi/i dve sBapini,- Prva je Bi/a za to, da Bi zBra/i ves eBsp/oziv v prit/ičja in vse sBapaj z Nemci, Bi Bi priš/i, pogna/i v zraB. Načrt so opasti/i, Ber so se Ba/i, da B; vrvica a/i detonatorji odpoveda/i. 3tevi/nejša sBapina je B;7a za to, da Bi se B;7i do noči, potem pa se posBaša/i preBiti. Piste, Bi so se sBaša/i preBiti že prej, so poBosi/i stre/;. Pe tisti, Bi so Bot Brti ri/i pod snegom in pog/eda/i na dan še/e onstran oBroča, so se reši/; iz pasti. V p/amena in dima ajete Borce so Nemci poziva/i, naj se vdajo. Poda iz Bote/a je zadone/a /nternaciona/a in ranjeni Borci so se postre/;7i med seBoj. V Bote/a je Bi/o oBo/i sto Borcev. Pravijo da se jiB je vsega sBapaj reši/a /e peščica. Po odBoda Nemcev so priš/i jantje s KoprivniBa, da Bi poBopa/i pad/e. GroBiščc pad/iB Borcev izdanega Bata/jona je /e neBaj metrov od poti, nad spomeniBom, Bi ga je napravi/ Pone Svetina (Bi je v svojem ve/iBem romana „B7Bana" oBširno opisa/ tadi zadnji Boj Bata/jona na 7-*oB/jaBi). Petos po/eti so vojaB; iz vse /agos/av;je zgradi/;' cesto sBozi visoBe poB/jašBe smrcBe, očisti/; so groBišče, napravi/i ograjo in postavi/i B/opi. Spom/adi pa Bodo zasadi/; Breze in jercB/Bc, taBo da Bo nasta/ spominsB; parB — v spomin na tretji Bata/jon /Prešernove Brigade, Bi je izBrvave/ na PoB/jaBi, Bo je Bi/ namenjen na No-rošBo, da B; tadi oB Dravi in Z;7j; prižga/ isBro apora in razširi/ Boj za svoBodo. 1973 z 868.579 obiskovalci. Poleg tega pa so letos dosegli tudi okroglo številko 15 milijonov obiskovalcev od leta 1819, ko je bila jama odprta za ljudi. Na te uspehe je opozoril tudi glavni direktor Miran Fajdiga, ki je orisal dosežke, katere je zabeležilo podjetje na vseh področjih svoje dejavnosti. Pri tem je opozoril, da je Postojna danes opremljena s sodobnimi gostinskimi obrati, na razpolago ima tisoč ležišč, odločili pa so se še za nove investicije, pri čemer so se tudi uslužbenci posebej izkazali ter so se prostovoljno odpovedali višjim dohodkom — v korist podjetja. O uspešnem razvoju Postojne in sploh tamkajšnjih krajev po osvoboditvi pa je spregovoril tudi podpredsednik Zveze sindikatov Slovenije Miran Potrč, ki je v slavnostnem govoru poudaril pomen odločitve pred 35 leti o priključitvi Primorske matični domovini. Dejal je, da je bila tudi Postojna vse dotlej ločena od Slovenije, toda po osvoboditvi je doživela velik razmah, o čemer priča tudi dejstvo, da obišče Postojnsko jamo sedaj v enem samen letu več turistov kot prej v vsem več kot stoletnem obdobju od odkritja pa do konca druge svetovne vojne. V svojem govoru je Potrč zavzel stališče tudi k aktualnim zunanjepolitičnim vprašanjem. Pri tem je zlasti pozitivno ocenil politiko neuvrščenosti in iskrene težnje socialistične in samoupravne Jugoslavije za prijateljske odnose z vsemi državami, še posebej pa s sosedami. Jugoslovanske meje so danes med najbolj odprtimi na svetu — je dejal Potrč —-„in to velja še zlasti za meje s ttstimi državami, v katerih živijo naše manjšine. Žal pa, kar zadeva manjšine, položaj v Italiji in Avstriji še ni tak, da bi omogočil tem manjšinam smotrn napredek." Potrč je opozoril, da se zlasti v Italiji demokratične sile zavedajo, da predstavljajo manjšine obogatitev za vse in da je iredentizem nevaren tudi za večinski narod-V zvezi z osimskim sporazumom pa je naglasil, da gre za enega najkon-kretnejših prispevkov k uresničevanju helsinške listine, iz katerega jasno izhaja, da pomeni sodelovanje ob meji tudi ustvarjanje boljših pogoje^ za življenje ljudi na obeh straneh meje. Vendar pa — kot je dejal (j Potrč — Jugoslavija ne more nikoli tj) pristati, da bi kdorkoli ogrozil njeU rj, ' k socialistični samoupravni razvoj, K' ^ ga bodo jugoslovanski narodi in na' rodnosti vneto branili. Delovni kolektiv Postojnske jatTU? *-je ob tej priložnosti prejel visoko *k odlikovanje, M mu ga k podelila predsednik Tito za uspehe pri raz' vijanju turističnega gospodarstva. Varstvo narodnih manjšin eden pogojev miru in sodeiovanja med državami Zanimiv seminar za zamejske študente pravnike Konec novembro je priredita Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Stovenije na Btedu štiridnevni seminar za zamejske študente prava, ki se ga je udetežito 14 stovenskih študentov iz Trsta, Gorice in Koroške. Prvi večer je udetežence v imenu Zveze pozdravit Franc Gerbec, nato pa je kot prvi predavatetj spregovorit dr. Joža Vilfan, ki je govorit o ..Mednarodnem pravnem potožaju stovenskih manjšin in ureditvi manjšinskih vprašanj kot ete-mentu spreminjanja strukture današnje države", pri čemer se je osredotočit na drugi det teme. V svojem referatu je dr. Vitfan izpovedat dosti tudi za splošno pubtiko zanimivih misti, zato tu kratko povzemamo gtavne poteze njegovega referata. V sklopu s helsinško listino je omenil, da je varstvo manjšin eden pogojev miru in sodelovanja med državami ter element celotnega sklopa človekovih pravic. Obstoj naroda samega naj bo vrednota, in sicer iz istega razloga, „iz katerega spoštujemo in varujemo človeka posameznika". Spoštovanje človeške osebnosti pa zahteva spoštovanje njegove narodnosti, kajti brez tega človek kot družbeno bitje z zavestjo in voljo ne more obstajati in se razvijati. Vilfan je tu govoril o narodu kot etnični skupnosti. V določenih zgodovinskih pogojih pa je postal narod tudi državotvoren element. Zato označuje Kardelj ,narod kot zgodovinsko pogojeno sintezo do-točenih socialnoekonomskih dejavnikov in etnične strukture". Kot izhodiščno tezo svojega predavanja je dr. Vil- fan označil prav to, da je omenjena sinteza tisto, „kar dela iz problema varstva manjšin res problem. Zavestno ali podzavestno nam je ideal ,narod enako država". Resničnost pa je drugačna". Za ilustracijo svoje teze je dr. Vilfan omenil razliko med srednje- in vzhodnoevropskim ter zapadnoevropskim pojmovanjem naroda: v zahodnoevropskih jezikih je nacija isto kot država. Vzrok za to je v določenem zgodovinskem razvoju teh držav, .družbeni red je postuliral enačbo .država = narod"; gnal je na dominacijo večinskega ali drugače najpomembnejšega naroda, zanikoval obstoj in pravico do obstoja drugim narodom znotraj meja ene države." V nastajanju prvih kapitalističnih držav na zapadu Evrope je namreč prišlo do AULA SLOVEN!CA CELOVEC, PAUHTSCHGASSE 5 — 7 vabi na razstavo akademskega kiparja in grafika prof. Draga Tršarja Razstava bo odprta do 22. decembra 1978, in sicer od ponedetjka do petka od 13. do 17. ure. Koroški dnevniki v ogledalu znanstvene analize Prejšnji teden v četrtek je celov-* Ski profesor Saxer predstavi! tisku svojo novo knjigo, ki obravnava Zadržanje koroškega tiska do ce-^ lovske univerze; predvsem obravnava: zadržanje Kleine Zeitung in ^olkszeitung. Kakor že pri predsta-''itvi knjige o .zadevi Warasch", se i- tudi ob tej priložnosti niso pokazali ^ Zastopniki treh velikih koroških lile stov. Znano je, da so pri predsta-*e Vitvi prve knjige glavni uredniki ^ jsh treh časopisov prepovedali svo-^ jim novinarjem, da se udeležijo tis-^ kovne konference, ju Takšno zadržanje nam ni tuje, iO Soj tudi v primerih, ko bi lahko po-ab litivno poročali o manjšini, največ-eV krat enostavno molčijo, elj Knjiga .Stritz! & Scrinzi contra jal (JBW (UBW = Universitdt tur Bil- ' nungswissenschaften) pokaže, da se- ^ hozno poročanje v primerjavi z dota' ^^Mrm signali, ki naj ustvarjajo Sovražno vzdušje, nima veliko vpli-mc na mnenje bralca. Knjiga obrav-,ko ^Ova poročanje koroških časopisov et'l ^ plakatu, ki kaže bivšegai pred-aZ' s&dnika nemških industrialcev Schle-^ja s tarčo na prsih in s pozivom, se je treba spraviti proti gcn- spodi. Glavni urednik Kleine Zei-fung Stritzl je poročilo o tem plakatu 18. marca tega leta namestil tako, da je vsak videl določeno zvezo z zadevo Mero, ki je tedaj še bil ugrabljen. S tem je sprožil pravo kampanjo, ki ni v nobenem razmerju s pomenom plakata, ki je visel na razstavi na celovški univerzi. V tej kampanji so uredniki Kleine Zeitung in Volkszeitung, pa tudi pisci pisem bralcev ter FPG-jevski poslanec Scrinzi imenovali skoraj 50 oseb, ustanov in organizacij, ki naj bi bile v posredni oli neposredni zvezi s tem plakatom. Za vse te je obstajala: nevarnost, da jih javnost spravi v zvezo s terorizmom, tn res so se tekem kampanje distancirali in oproščali ljudje, ki sploh niso imeli opravka s to zadevo. Avtor ima namen s publikacij^ napraviti akt osvoboditve, ki naj bi pomagal ustvariti razmere, v katerih bi bila možna razumna argumentacija, namesto posploševanja in podfikavanja, ki računa s predsodki in strahom pred komunizmom. Knjigo je izdal SIC (Slovenski informacijski center), obsega 224 strani, ceno 69,- šilingov. enotnega trga in do hierarhične strukture, do dominacije mesta nad vasjo, centra nad periferijo. Z nastajanjem trga pa so rasle tudi potrebe komunikacije, jezik in izobrazba dobivata vedno večji pomen. Po logiki sistema dominira jezik in tudi kultura centra, druge, periferne etnične skupine pa postanejo žrtve tega razvoja. Primeri za to so Irci, Skoti in Vatižani v Angliji, Okcitanci in Bretonci v Franciji, Flamci v Belgiji ter Katalonci, Baski in drugi v Španiji. V srednji in vzhodni Evropi je bil zgodovinski razvoj drugačen, proces nastajanja kapitalističnih držav, enotnega trga je zakasnet, tako da so se te tendence srečavale že z zbujajočimi se drugimi etničnimi skupinami, center se znajde v čisto drugačnem položaju napram periferiji. Sicer tudi tu deluje logika zanikovanja in asimilacije perifernih etničnih skupin, toda ta logika odpove v resničnosti zaradi odpora prav teh na podrejanje obsojenih etničnih skupin. Pride do nasprotnega postulata. „Ne: država enako en narod, temveč: narod enako država, vsak narod naj ima svojo državo." Obstoj narodnih manjšin je za take sisteme, ki enačijo .država = narod", vnaprej problematičen. .Narodna manjšina, skupina, ki je etnično drugačna kot večina, je nekaj, kar moti, kar naj se ignorira, kar naj izgine. " Posebno problematično je to tedaj, če ima taka manjšina svojo matično državo onstran meje, kajti vsako varstvo manjšin pomeni po tej logiki nevarnost spreminjanja mej. .Manjšinska problematika ima svoje korenine prav v tem nasprotju", ki je nasprotje v resničnosti, .nasprotje med organizacijo države, kakršna se je razvila v kapitalističnem sistemu, ter obstojem osveščajočih se etničnih skupin." 2e po prvi svetovni vojni so bila razmišljanja, kako zagotoviti obstoj narodnih manjšin, ne da bi to imelo za posledico spremenitev državnih meja. Medtem ko je nekaj časa izgleda-lo, da je ideologija, ki je enačila narod z državnim narodom, v zapadni Evropi zmagala, je danes situacija drugačna; pogledati je treba samo težnje po emancipaciji narodnosti v Belgiji, Španiji, Italiji, Veliki Britaniji in Franciji, vedno gre za novo razmerje med državami in narodnom, za spreminjanje centralizirane države v federacijo, iz države z dominantnim narodom v državno skupnost bolj ali manj enakopravnih narodov. V primeru Italije in Španije gre tudi za začetek decentralizacije na pokrajine — Italija že z ustavo 1947, Španija pa s pravkar sprejeto novo ustavo. V srednji in vzhodni Evropi opažamo bolj malo sprememb. Sovjetska zveza je še naprej federacija, izvaja pa teorijo sovjetskega naroda, ki je v praksi v veliki meri rusifikacija neruskih narodov in narodnosti. Sprememba ČSSR v federacijo je korak naprej. V tej situaciji toliko bolj izstopa Jugoslavija. .Ona je s svojo federalno ureditvijo z načelom soglasja članic in samoupravljanjem revolucionirala razmerje naroef-država." S svojo ureditvijo .izključuje dominacijo enega naroda nad drugim". Dr. Vilfan je zaključil svoj referat z ugotovitvijo, da je pravilno urejanje narodnega vprašanja, posebej varstva narodnih manjšin eden elementov pre-obraževanja današnje družbe. Toda spremembe še niso utrjene, in tudi ne dosledne. Uvodnemu večeru sta sledila dva dneva intenzivnih referatov in diskusij. Prvi dan je bil posvečen družbenoekonomski in ustavni ureditvi Jugoslavije, referirala sta dr. Kristan (pravna fakulteta v Ljubljani) o .temeljih ustavne ureditve SFRJ in SRS" in dr. Sime Ivanjko (višja pravna šola Maribor) o .samoupravljanju in združenem delu". Materija je bila za večino precej nova in v diskusiji je bilo možno razjasniti še mnogo stvari. Drugi dan je predaval dr. Stojan Cigoj, profesor pravne fakultete v Ljubljani, o .obligacijah in značilnostih novega jugoslovanskega zakona o obligacijah"; predavanje je bilo na strokovno zelo visoki ravni, tako da se je diskusija malo težje razvila. Popoldne pa sta predavala Janez Urbas in Andrej So-tošek, oba pomočnika predsednika republiškega komiteja za ekonomske odnose s tujino, o .temeljnih pravnih značilnostih nove zakonske ureditve ekonomskih odnosov s tujino". Predavanju je sledila živahna diskusija. Naslednji dan je udeležence sprejel dekan pravne fakultete v Ljubljani, kjer so se srečali s predstavniki študentov pravnikov, ki so jih spremljali tudi na Gospodarsko zbornico, kjer jih je sprejel predsednik odbora za sodelovanje s tujino Rozman. Z njim so prediskutirali vrsto vprašanj, ki se tičejo sodelovanja med matičnim narodom in manjšinami v Italiji in Av- Pred 150 leti se je rodil Anton Janežič „7čes s svojim de/om w/ z