f..........................................................":
Ne uničimo se sami! j I..........................................................!
Če je zakon narave tak, da „iz malega raste veliko," morajo veliki dogodki imeti čim večje posledice.
Na zunaj se je dozdevalo med vojno, da deluje pred vsem samo orožje. Po odločitvi taistega bi nastal zopet mir in prejšne razmere.
Sedaj vidimo, da je imela vojna mnoge, nam skoraj vidne sile energije.
Uničevala  jih je — mnogo   uničila.   —
Odškodovala je veselje do dela, uničevala materijal vseh vrst ter skoro uničila prejšno moralo v širjem pomenu besede.
Posledice tega imamo danes čutiti. Ve-rižništvo, tihotapstvo, pomanjkanja blaga vseh
vrst, draginja razkroj človeške družbe v med seboj se bojujoče skupine, komunizem i. t. d.
Naše ptujsko gnezdeče leži bolj ob stranski progi, pozno pluskajo valovi razvijajočega se življenja sem, kmečki značaj prevladuje — a tudi tu se vidi kaos današnje dobe v polni meri.
Zborujejo mnoge skupine vsaki dan.
Producenti sklepajo o zvišanju cen, ker so morali plačati dragi materijal, delavce, plin,  drva i. t. d.
Konzumenti ednakočasno sklepajo o zvišanju  plač.
Štrajk sledi štrajku, delo zaostaja, uničuje se materijal.
Vrtinec teh družabnih bolezni) se veča, požira v podobi dan za dnem naraščajoče bede tisoče ter grozi tudi z uničevanjem vsega, kar imenujemo zasebno imetje, v velikem slogu.
V svojih zadnjih posledicah bi to bil komunizem, t. j. razdelitev zasebne lasti med vse — —
Mi trdimo ; Naš kmetje zdrav in razumen ter tvori 80% prebivalstva v Jugoslaviji.
Na njem se bodo razbili vsi bolehni pojavi današnje dobe.
Kljub temu pa je neobhodno potrebno, da vlada ustvarja sproti moderne dobre zakone, ki obstoječa zla odpravljajo, dobro plačajo vso svoje uslužbence.
Neobhodno potrebna pa je tudi nesebičnost posameznih razredov človeške družbe.
Ne brezmejno izsezavati, temveč brezpogojno podpirati moramo drug druzega.
Vsi stanovi skup moramo tvoriti celoto zdrav in delaven jugoslovanski narod.