Poitnma ploiana v gotovim. ZADNJE DNI PO SVETU v ITALIJI ZOPET VLADNA KRIZA? V Italiji je bil pred kratkim po za<5lugi pogumnega novinar- ja odkrit in javnosti sporočen (ia^odek, ki ni pokazal samo vse propalosti najvišje italijan- ske družbe, Špekulacij, trgovine z mamili in orgij, ki so se jih udeleževali ljudje kot je sin italijanskega zunanjega mini- stra Piccionija, temveč, ki tudi lahko povzroči pred kratkim skrpucani novi vladi nepričako- vane večje težave. Novinar je namreč objavil resnico o nekem dekletu, ki je na neki orgiji najvišje družbo zaradi prevelike količine zaužitih mamil umrla in ki jo je policija, namesto da bi ugotovila krivca, vrgla v morje, hoteč s tem zabrisati pravo sled za zločinom in vso propa- lost v najvišjih vladnih krogih. Ker je v zadevo vpletenih večje .^teviio vplivnih osebnosti, med njimi, kot že omenjeno, tudi sin zunanjega ministra, je zadeva postala škandal v merilu drža- ve. Piccioni je bil glede na vse to prisiljen podati ostavko, vendar mu ^e kabinet ni sprejel. ČISTKA V MADŽARSKI V naši vzhodni sosedi — na Madžarskem — so pred nekaj dnevi objavili, da je bil bivši madžarski minister za državno varnost Peter Gabor odstavljen, zaprt in obsojen na dosmrtno ječo. Skupaj z njim sta bila obsojena še bivši načelnik mi- nistrstva drž. varnosti in bivši pravosodni minister, prvi na 11, drugi pa na 9 let ječe »zaradi zločinov proti narodu in drža- vi«. Zanimivo je, da ni sporo- čeno, kdaj so Gaborja doletele vse te neprijetnosti, niti kar- koli drugega, kar bi bliže pojas- nilo njegovo usodo. POGAJANJA O POSARJTJ Ob pripravljanju terena za' ustanovitev Evropske obrambne skupnosti je brez dvoma naj- večjega pomena razmerje v od- nosih med Francijo in Nemčijo, ki se očituje v vprašanju Po- .sarja. Zgleda, da poleg notranje političnih komponent za in proti ustanovitvi EOS v obeh drža- vah igra prav to vprašanje od- ločilno vlogo. V Franciji je sicer notranjepolitična komponenta proti ustanovitvi EOS močnejša, do čim je v Nemčiji stanje obratno: Nemci le preko za njih ugodno rešenega posarskega vprašanja pristanejo na usta- novitev EOS, pri čemer lahko računa vlada na zadostno pod- poro v parlamentu kljub močni obstrukciji socialistov v tem vprašanju. i Da bi bil v tem pogledu do- sežen nek sporazum med Fran- cijo in Nemčijo, so v teku p)o- gajanja, njih zaključek pa bi naj bila skupna francosko- nemška načelna izjava o Po- sarju, ki bi naj pomenila uvod v ratifikacijo EOS v obeh drža- vah. GRČIJA ZAHTEVA CIPER V zadnjih letih je Grčija že nekajkrat postavila na cinevni red vprašanje grškega otoka Cipra, ki je od 1. 1925 britan- ska kolonija. Na tem otoku je prebivalstvo večji del grško, otok sam pa je bil v zgodovini sestavni del Grčije, dokler ga ni z diplomatsko igro dobila Velika Britanija najpreje samo v upravo, pozneje pa ga je anektirala. Otok je zanimiv za Britance predvsem v strateškem pogledu. Grčija kot članica Sevemoatlaatskega pakta sicer to upošteva in ji nudi oporišče, zahteva pa povratek otoka v sklop grške države, pa Čeprav šele po plebiscitu. HUDI BOJI V INDOKINI Okrog neke trdnjave v Viet- namu se bijejo v zgodovini in- dokitajske vojne največje bitke, v katere posegajo veliki oddel- ki vietnamskih upornikov ter vse francoske 'ile v Indokini. ALI BO AMERIKA ZMOGLA MCCARTIITJA? Ameriški senator McCarthy 'e je po svojih zadnjih napadih na vodstvo armade zapletel v ?por z lastno Republikansko 5tranko, kateri se že odkrito apira. Dejstvo je, da predstav- lja ta človek za Ameriko grd madež, česar se sicer zaveda [udi večji del Amerikancev. rako se ustvarja vtis, da se več ie postavlja vprašanje: »Ali 3odo svobodoljubni Amerikanci jmogli McCarthyja?«, temveč i'prašanje, kdaj bo pometeno s [o sramoto z obličja svobodo- ljubne Amerike. Štev. 11 — Leto VH. PTUJ, 19. marca 1954 Cena din~ 10. Vzgajajmo delovnega človeka, ne pa gospoda v stari Jugoslaviji je Imel ptujski okraj samo eno gimna- zijo, sedaj pa jih je več tudi po vaseh. Marsikdo je nevoljen na gimnazije, ker se ne more otep- st: mišljenja, da hodi mladina v gimnazijo pač zato, da bi se pogospodila in odtujila delu. Res je, v stari Jugoslaviji so kmečki ljudje upravičeno gle- dali v študentih bodočo duhov- sko ali posvetno gosposko. Bo- gatejši kmet je dal vsaj enega otroka v šole zato, da bi nekoč v domači fari pel novo mašo, da bi izkazal staršem in sorod- nikom čast, obenem pa razbre- menil grunt nasledstva. Najti je bilo tudi kočarja, ki mu je uspelo spraviti v šole otroka, da bi se vsaj enemu od njih malo bolje godilo kot pa njemu, ki mora vse življenje garati in stradati. Težko je bilo najti di- jaka, ki bi nameraval postati umni kmetovalec. Danes se je šolstvo že močno spremenilo in se še nadalje spreminja. Nižja gimnazija je splošno obvezna šola namesto prejšnje višje osnovne šole. Kdor je nadarjen in ima vese- lje do šolanja, lahko nadaljuje višjo gimnazijo ali pa vstopi v kakšno srednjo strokovno šo- lo. To pa nikakor ne pomeni odtujevanje od dela. Smoter šole je vzgojiti delovnega iz- obraženca v dijakih vzbujajo spoštovanje do vsakega dela. Mladina se čim bolj masovno izobražuje zato, da bi lažje dvignila storilnost dela in pro- izvodnje, s tem pa tudi živ- ljenjsko raveo. Kdor hodi v šo'o, da mu ne bo treba delati, se pač hudo moti. Odkar se uveljavlja delavsko samouprav- ljanje. v kolektivih, ne marajo več postopačev in gospode. V podeželskih gimnazijah se mla- dina ne more odtujevati od kmečkega življenja in dela. V šoli sami dobivajo mladi ljudje mnogo pobud za moderno kme- tovanje. Sami se prepričajo, kako se s sodobnim kmetova- njem dvigajo pridelki. Sola iih tudi prepričuje, da kmečko de- lo ni sramotno in da ga je tre- ba posebej ceniti, ker si mora napredni kmetovalec pridobiti dosti znanja, če hoče koristno izvajati razne agrotehnične ukrepe. Gimnazije ne pomeni- 1 jo šole za privilegirance, da bi , tukaj vzgajali kmečkemu delu i sovražno gospodo. Nasprotno v mladincu razvijajo mišljenje, da ne bo nič sramotno, če se bo I odločil za sodobno kmetovanje I in se izšolal v kmetijskih šo- lah. V nižjih kmetijskih šolah, ki jih je več v Sloveniji in v Kmetijski srednji šoli, ki je sa- mo ena v Sloveniji, si čedalje bolj prizadevajo, da vzgojijo delovnega kmetovalca. Kmetje večkrat kritizirajo, da so kme- tijske šole slabe zato, ker se di- jaki naučijo lenariti. S papir- jem hi še de'ali, z rokami pa nič. Res je. da je najti tudi takšne absolvente, ki so šli v šolo pač zato, da jim ne bo tre- ba v poklicu fizično delati. To- da tega ni mogoče posplošiti, ker je sociaMsIični šoli "takšen smoter tuj. Drži pa, da bo tre- ba v reformi šolstva, o kateri se v zadnjem času zelo veliko raz- pravlja. upoštevati marsikakšno pomanjkljivost v zvezi s kme- tijstvom. Skoda jc. da v osno-'/nih šola-h ne poučujejo več praktičnega kmetijstva. Znano je. da so se , kmečki otroci v prejšnjih časih na šolskih parcelah naučili marsikaj koristnega. To pozi- tivno tradicijo stare osno\me šole je potrebno čimbolj utrdi- ti. M'rdi učitelji, ki učijo na vasi. so večkrat neživljenjski zato, ker jim je kmetijstvo tu- ' je. ssj niso poslušali na učite- ljišču predmeta kmetijstvo. Če hočemo hitreje dvigati kmetij- stvo iz zaostalosti, je potrebno, da se na učiteljiščih uveljavi predmet iz kmetijstva. Tako šola postopoma obliku- je v mladem človeku pravilen odnos do dela in družbe. Rudi Ilec VABILO ODBORNIKOM LOMO PTUJ IN VOLIVCEM! V četrtek. 25, marca t. 1. ob 15. uri bo v sejni dvorani LOMO Ptuj redna se.ia LOMO Ptuj z obširnim dnevnim redom, ki je odbornikom sporočen na vabilih za sejo. Predsednik: Vogrinec Janko s. r. Obvestilo delegatom okrajne konference ZKS Obveščamo vse delegate okraj- ne konference ZKS. izvoljene na letnih konferencah osnovnih organizacij ZK da bo okrajia konferenca ZKS za ptujski okraj v ponedeljek, 22. m»rca t. L, s pričetkom ob 7. uri v prostorih Okrajnega komiteja ZKS Ptuj z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev okrajne konference: a) izvolitev delovnega pred- sedstva, b) izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev, c) izvolitev verifikacijske ko- misije, d) izvolitev kandidacijske ko- misije e) izvolitev volilne komisije, f) izvolitev komisije za se.sta- vo zaključkov konference; 2. Politično in organizacijsko po- ročilo, referat ima tov. Jože Tramšek; 3. Poročilo revizijske komisije; 4. Razprava po obeh poročilih; 5. Razrešnica okrajnemu komi- teju ZKS Ptuj; 6. Volitve okrajnega komiteja ZKS Ptuj. revizijske komisije OK ZKS Ptui in delegatov za III. kongres ZK Slovenije; 7. Zaključki konference; B. Razno (objava volilnih rezul- tatov). Smrt fašizmu — svobodo narodu! Za Okrajni komite ZKS sekretar: Jože Tramšek 1. r. Povsod nai bi listell toke svetel Občinski ljudski odbor v Go- rišnici je uvidel, da kot celote ne more reševati številnih go. spodarskih vprsišanj in da b: bilo potrebno ustanoviti v okvi- ru občinskega ljudskega odbors telo, ki bi se bavilo samo s te- mi vprašanji. V ta namen j€ bil ustanovljen občinski svet za gospodarstvo, ki je takoj pc ustanovitvi prijel za delo. Take je na seji pred nekaj dnevi raz- pravljal o škropljenju in čišče- nju sadnega drevja, popravlja- nju občinskih cest in mostov, ki so popravil nujno potrebni ter drugih gospodarskih vpra- šanjih. Svet je ob zaključku obširne razprave o problemih sadjar- stva j^prejel sklep o obveznem čiščenju in škropljenju sadnega drevja na občinskem področju, kar je z ozirom na dejstvo, da nekateri lastniki sadovnjakov svoje nasade zanemarjajo in v njih ne izvršujejo nujnih sad- jarskih del popolnoma umest- no, Škropljenje bo glede na ta sklep izvedeno s pomočjo mo- torne škropilnice in kolikor bi kateri od sadjarjev svojih dre- ves ne poškropil, jih bo poškro- pila ekipa na njegove strožke. Drugo, o čemer je razpravljal svet na tej seji, je vprašanje popravljanja občinskih cest in mostov. Svet je prišel do za- ključka. da so ceste potrebne popravil, prav tako pa tudi mo- , stovi. Vendar bi se naj poprav- ' Ijanje cest izvršilo popolnoma prostovoljno, oziroma bi se naj sklicali zbori volivcev, na ka- ; terih bi naj sprejeli tozadevne sklepe, ki bi potem veljali tu^-^i , za tište, ki se pozivom na pro-' i stovoljno sodelovanje pri sploš- ; no koristnih akcijah navadno ne odzovejo. V razpravi sveta je bila tudi ; cesta Gorisnica—Gajevci, ki je že tako zvožena, da je postala skoraj neprehodna. Glede te ceste 90 sklenili, da bosta vre- zani ob vsaki strani ceste s trak- torskim plugom po dve brazdi, ; da bi cesto ponovno spravili na j potrebno širino. Svet za gospodarstvo in ko- I munalne zadeve naše občine I je torej prijel dobro za delo. i j Z ozirom na dejstvo, da so v ^ sosednjih in drugih krajih po- | dobni problemi, ki čakajo na rešitev, bi bilo tudi tamkaj i ume¥^no poživeti delo odgovar- , jajočih svetov ter z nastopom | pomladi začeti izvrševati vsem | koristna, gospodarsko važna dela. ' ■ V Beogradu je bila 17. marca, seja odbora za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta, na kateri so razpravljali o nekate- rih novih gospodarskih predpi- sih. Med temi je zlasti pomem- ben osnutek uredbe o spre- membah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužben- cev v gospodarskih organizaci- jah, Ta osnutek sicer v bistvu ne spreminja dosedanje uredbe, \Tia§a Pa v njo pomembne do- polnitve, kot n. pr. kategorizaci- jo delovnih mest pri uveljav- ljanju obračunskih plač. Posebno pomemben je tudi osnutek uredbe o dajanju in izrabi potrošniških kreditov za nakup črnega premoga in ligni- j ta. Po tem osnutku bodo lahko delavci in uslužbenci, osebni in družinski upokojenci ter inva- lidi dobili bančni kredit za na- j kup premoga. Kredite bodo da- jali najkasneje do 31. avgusta letos, rok izplačila pa ne more biti daljši od petih mesecev. Pod istimi pogoji bodo lahko kredit dobivali tudi hišni sveti. Di-ugi odlok predvideva obvez- no zagotovitev zalog premega za določene gospodarske orga- nizacije in ustanove, kot so že- leznice, termoelektrarne, zdrav- stvene in prosvetne ustanove. Odbor za gospodarstvo bo predlagal Zveznemu izvršnemu svetu tudi odlok o novih ce- nah zdravil. Splošna raven cen zdravil bo sicer v glavnem iista, vendar f>a bodo v strukturi cen znatne spremembe. Močno se bodo pocenila zdravila za mno- žično potrošnjo, kot so aspirini, tablet« in penicilin. Odbor je sprejel dalje tudi osnutek odloka o izdaji nov^h stodlnarskih bankovcev. Ka] iMifo v Omžu o ustanovitvi m% i&ine MM Nedelja ? V javno diskusijo v zvezi s predlogom volivcev s področja občine Velika Nedelja je pose- gel tudi Ljudski odbor mestne občine Ormož podčrtujoč okoli- ščine, ki govorijo za nadaljnji obstoj velike občine Ormož s področjem bivše občine Velika Nedelja. Ljudski odbor mestne občine Ormož je sprejel zatrjevanje o veliki udeležbi na zborih voliv- cev na velikonedeljsikem pod- ročju z dokajšnjo rezervo, ker teh zborov ni sklical LOMO Ormož niti na njih povsod ni bilo vsaj 50 odst. volivcev, da bi bili sklepčni, zaradi česar večini teh zborov niti ni mogo- če priznati zakonitosti. Ob tem važnean vprašanju, ali naj se ustanovi občina v Veliki Nede- lji ali ne, je že treba obravna- vati na zbom volivcev z zako- nito veljavnostjo. Po mnenju LOMO Ormož združitev velikega dela bivše občine Velika N^elja z občino Ormož ni bila slučajna, temveč politično In gosiKjdansko uteme- ljena. Spomniti se je samo tre- ba na čase, ko so si mesta v občini Velika Nedelja prisva- jali posamezniki, ki niso vpo- števali predlogov organizacij Socialistične zveze in večine vo- livcev ter se nico bavili s pro- blemi delavcev, bajtarjev, vini- čarjev in malih posestaiikov, temveč predvsem s svojimi gospodarskimi problemi, ob ka- terih se je vidno odražalo, da ne zasledujejo ciljev socialistič- ne demokracije. Upoštevati pa je treba tudi gospodarske in ostale faktorje, ki so narekova- li tako združitev. Med temi je treba omeniti skupno zdrav- stveno službo, veterinarsko službo, železniško transportno postajo Ormož, na kateri sena- tovarjajo vsi prkieDd, ki jih na področju Velike Nedelje odku- pijo KZ in druga podjetja. Nič manj važen faktor pa ni po- družnica Narodne banke, lekar- na, umetna osemenjevalna po- staja. nižja gimnazija, žaga, opekama, trgovine itd., česar ni na področju bivše občine občine Velika Nedelja. Napač- no je naziranje posameznikov, da bo s ponovno ustanovitvijo občine Velika Nedelja spreme- njene stopnja njihovih doseda- njih davčnih obveznosti zaradi drugačnih komunalnih potreb kot jih ima Velika Nedelja. To vprašanje ne more biti glavno gibalo vseh volivcev v razpra- vah o novi občini. Težko je verjetno, da so vsi volivci raz- mislili o vseh t^ okoliščinah in pretehtali, da bi bila občina Velika Nedelja edina in naj- boljša rešitev glede na oddalje- nosrt Ormoža in drugo. Po glasovih iz Sardinja. Klju- čsrovc. Luno\'Ca :n Haidla so- dijo v Ormožu, da v teh vaseh ' ni prevelike želje in odločnosti , za odcepitev od občine Ormož in ' priključitev k morebiti na novo ustanovljeni občini Velika Ne- ■■ delja. Ljudski odbor mestne občine I Ormož smatra, da je potrebno . glede na vse to pravilno skli- cati zbore volivcev in na njih ob udeležbi večine volivcev res- no obravnavati predloge voliv- cev glede ustanovitve občine i Velika Nedelja ter ostalih pred- j logov. Prav tako smatra, da je potrebno o vsem tem seznaniti Ljudsko skupščino LRS v zve- j zi s predlogom, ki je že bil po- slan skupščini v razpravo o ustanovitvi. V Ormožu pa tudi ne mo- rejo mimo odl^rov in članstva Socialistične zveze s področja I Velika Nedelja, saj je ravno cd I njih veliko odvisno, kako se bo nadalje razvijala diskusija v ' zvezi z vprašanjem, komu v i bodoče zaupati odbomiška me- : sta v morebitni novi občini, če i bo prišlo do njene ustanovitve. ' da bo delo novega odbora res demokratično in skladno s . principi socializma. Organiza- cije Socialistične zveze s pod- j ročja občine Ormož zanima, kaj so doslej storile v tej smeri or- ' ganizacije Socialist.^čne Tveze s področji Velike Nedelje. Do- I slej namreč ni bilo do\'oli po- udarjeno. da narekuje ustano- vitev nove občine predvsem spcKSObnost organizacij Sociali- stične zveze tega področja za bolj socialistično politiko kot ie v organizacijah rodročja seda- nje občine Ormož. Volivci s področja občine Or- mož in LOMO Ormož pričaku- jejo. da bodo o tem vprašanju javno .spregovorile tudi organi- zacije Socialistične zveze veli- konedeljskega področja in da bo končno prišlo do preudarne, resne in politično ter ekonom- sko utemeljene rešitve Med kmetovalci člani KZ Makole je v^eliko zanimanje za kredite za graditev silosov in gnojnih jam, zato so na zboru 27 februarja predlagali d^ b: jim KZ presk-^hel^ _ vsoto tozadcvn;n krea^tov. Priprave na III. okra no gospodarsko razstavo v Ptu y (Med 4. 5n 11. septembrom 1954) v času razstave bo Zrinsko- Frankopanska uliCa med Mle- karno in Mladiko zaprta za ves promet. Na tem zaprtem pro- storu bodo postavljeni paviljo- ni za trgovska in gostinska podjetja Kmetijski del razstave bo na istem prostoru kot doslej, bo Pa vsekakor razširjen na pro- stor proti fizkultumemu sta- dionu. Notranji prostori Mladi- ke ne bodo služili kmetijskemu delu razstave. DvoriSče Mladike bo pri- pravno za zabavni del razstave t. j. Za koncerte, predstave in druge prireditve in ples. Večina bremen in odgovorno- sti za organizacijo razstave je naložena na pododbore Podod- bor za trgovino tvorijo Dušan Dostal. Hinko Levičnik in Rudi Bratec. Pododbor za gostinstvo: Vili Arbes, Slavko Furman, Franček Zorčič, Rozika Jeli- nek in AniCa Lužnik. Pododbor ' za obrt: Jože Ilec, Ludvik So- loši, Alojz Ner.bpuer, Jurij Za^ I dravec, Jože Vrbnjak, Jože j Kmet. Franc Leber. Jože Mu- ' hič. Pododbor za industrijo: Albert Maučič in Anton Jere. ' Za razstavni prostor bodo razstavljalci plačali primemo najemnino, katere višina bo še določena ' Razen diplom nagrajencem, bo, kot kaže, na tej razstavi priznana tudi denarna nagrada. Društvo inženirjev in tehni- kov je obljubilo odboru za pri- pravo razstave izdatno sodelo- vanje. Tajnik odbora za III. okraj- no gospodarsko razstavo Je tov. Boris Urbančič, ki bo odgovar- jal za sekretariat in delo od- borov na splošno, detajlne stva- ri pa bodo vodili načelniki po- ^sameznih pododborov. Pr, vinarskih podjetjih si bo odbor za razstavo zagotovil naj- boljše kvalitete vin. ki bodo do razstave v kleteh podjetij. Ko- misijo za nabavo vin sestav'ja- jo: Netko Babič, Ivan Vobič, Boris Urbančič. Martin Kle- menčič in Franc Novak. ! ' V času razstave se bodo na razstavišču dobila tudi topla i jedila. Telovadnica Mladike je i predvidena za restavracijo. Na I to je treba misliti zlasti Za slu- čaj slabega vremena, ko je obi- skovalcem neugodno sedeti v šotorih. Da bo postrežba v času ' razstave na višini, bo predhod- , no Za osebje ki bo zaposleno v tem sektorju, primerni tečaj. Zaposleno osebje p>o plačano za svoje delo. j V zvezi z osnutkom za pla- ; kate bo nagradni razpis. Plaka- ti bodo imeli poudarek na kme- tijjTtvu. Izdelane bodo tudi vi- njete, ki jih bodo prejeli raz- stavljalci. ustanove in podjetja. Predvidena je tudi založba raz- glednic. raznih spominčkov itd., kar se bo razprodajalo obisko- valcem. I Za razglašanje je predvidena nova razglasna aparatura, ki bo kupljena po razpisu v dnev- nem časopisju. Glede na uspelo II. okrajno ! gospodarsko razstavo od 2.—16. j septembra 1951 je tudi za to , razstavo veliko zanimanje v okraju kot tudi drugod, od ko- der je nrihaialo dan za dnem na obisk veliko število gostov. Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj "TOVtmo IK UPRAVA rTCJ PREŠERNOVA 7 — TeLEPOH STE* 1» ^KKOVNt RAČUN PRI NARODW 8.\K m P0PRC21I1CA PTUJ. STBV «43-T-20» > » B J C J f 'jUFONISKI OOBOB - OOOOVOlOn OHEOm* VtABL JOŽ* oneverila v času ! od junija 1951 do oktobra 1953 ! 562.382 din. Nadalje Je za na- ; bavo pohištva, ki si ga je naba- vila pri obrtniku N. odpisala temu davek na promet proizvo- dov, katerega obrtnik ni plačal v višini 99.200 din. Ko so ji po- stala tla prevroča, je poskušala 9 oktobra 1953 pobegniti v Av- strijo. Za poneverjene zneske jo Ob- ranova. ki je sicer vsa kazni- va dejanja priznala, nakupovala pohištvo, razne obleke, obutev, kolesa in druge potrošne reči. Svoje dejanje opravičuje s sti- sko, v kateri se je po poroki znašla, da.siravno ob aretaciji ni imela razen polmilijonskega zneska pri sebi ničesar. Za vsa ta dejanja bo z ozi- rom na obtožbo okrožnega Jav- nega tožilstva v Mariboru Ob- ranova polagala račun pred so- diščem, ki bo izreklo tudi svojo dokončno sodbo. O poteku razprave bomo še poročali. IZ ZAVRČA V novem odbom K Z sia iudi dve članici KZ Zavrč je dosegla lani 364.543 din dobička, ki bo letos porabljen za investicije 240.000 din. za rezervni sklad 13.413 din, Za enkratno nagrado čla- nom upravnega in nadzornega odbora 20.000 din ter Zvezi za- družnic 18.222 din. Za kritje ne- pojasnjenega primanjkljaja iz prejšnjih let je odobrenih 30.118 din, ostanek 42.790 din pa se deponira za razširitev električ- nega omrežja na zadružnem področju. V bodoče sc KZ Zavrč ne bo več bavila pretežno s trgovino, temveč bo več skrbi posvečene okrepitvi in razširitvi raznih odsekov, ki doslej niso bili ak- tivni. Sadjarski, živinorejski in vinogradniški odsek se bodo morali v bodoče bolj uveljav- ljati na terenu, če hočemo, da bi dohiteli trgovinski odsek, ki že več let izvršuje svojo nalo- go. V nov' upravni odbor sta prišli med devetimi odborniki tudi dve članici, tov. Marija Mo- žina (146) in Terezija Belšak (134). ki sta po številu glasov na drugem in četrtem mestu. Volilo je 246 člrnov in članic. V nadzorni odbor so bili izvo- ljeni sami moški. V bodoče bo KZ obratovala z 3 milijonskim obratnim kredi- tom. Za elektrifikacijo bo po- rabljenih 1 milijon 500 tisoč di- narjev. za kmetijstvo pa 690 000 din. Zbor je odobril tudi črpa- nje "arnenbnih kreditov Uspel občni zbor, pravilno , razdeljen dobiček, uresničljivi I načrti za letošnje leto ter agi- I len upravni in nadzorni odbor i pomenijo zagotovila, da se bo ' delo KZ razvijalo brez vrača- nja na stare izkušnje po poti naprej ob opori vsega zadruž- nega članstva Končan qospodarsko-kme- tijski tečaj v petek, 5. marca t. 1., je kon- čal v Zavrču kmetijsko-gospo- darski tečaj, ki ga jc obiskova- lo 35 gojencev od 50 prijavlje- nih. Iz besed samih t.eČajnikov se da sklepati, da so bili s preda- vanji učiteljstva, tov. Babiča in tov. Makotra zelo zadovoljni in da so Si sicer v kratkem času trajanja tečaja občutno izpo- polnili teoretično znanje. Dekleta so se na zdrav- stvenih tečaiih marsičesa naučila Ta mesec je končal tudi tečaj zdravstvene ^-zgoje. ki so ffa obiskovala dekl^a 84"'» udelež- ba deklet dokazuje, da je bil pouk :»animiv in orivlačen ter kori.-^ten in da deklet ni zadr- ; že vala oddaljenost niti hud mraz. Zadovoljivi so tudi re- zultati nraktičnih V3.j ■na teča- jju Večina deklet se bo izpo- I polnjevala praktično v orga- nir^cii; RK kjer se bo delo zdravstvene vzgoje nadaljevalo. Gospodarski in LuNutni Droblemi % Destf^^rniko Vroča kri zaradi elektrifikacije Pred tukajšnjim prebival- stvom in občino je vrsta nere- šenih vprašanj in problemov, ki so za dvig splošnega gospo- darskega stanja na tem p^- ročju škodljivi in pereči, a do sedaj nerešeni. Predmet glavne diskusije v zadnjem času je elektrifikacija področja Dester- nik in melioracija Pesnice. V ospredju vsega razpravlja- nja je elektrifikacija. Pri tem se vidi. da bi vsi radi svetili z elektriko. Ze dobra dva mese- ca je od tega ko so se vaščani v velikem žtevilu zbrali na masovnem sestanku, kjer so kot celota izrazili željo po elek- trifikaciji in postavili prve te- melje za uresničenje tega vpra- šanja. Okoliške vasi in občine sc že elektriflcirane, zato tudi destemičani nočemo več za- ostajati za njimi. Zal samo. da sta pri tem delu nastali dve skupini, ki pa sedaj del: ta vs--^- ka zase in se ne moreta zedi- niti. Nn r-ni strani vasi ob nes- niški dolini in destemičani, Edino pravilno in mnogo lažje bo delo, če bo v to delo vklju- čena občina kot celota. Pod ta- kimi pogoji je to edino možno in pravilno, kajti drugače bo- mo skupno eni in drugi še ne- kaj let ostali brez elektrike. Delno je k temu sporu pripo- mogel tudi DES. < ki je že leta 1948 Destemičanom obljubil, da bodo dobili priklop iz trans- formatorja v Janežovcih. za ka- terega so že plačali svoj delež. Tako bo sod^j Desternik moral ponovno plačati prispevek za .gradnjo novega transformator- ja. Upamo pa. da bomo tudi to pot enotni in se skupno bo- rili. da bomo kmalu svetili z elektriko. Pionirji iz Pesternika sc dobili lutkovni oder v prejšnjem mesecu smo na tukajšnji šoli izvedli športni dan. Otroci so ta dan preživeli v veselem razpoloženju m pra- vem doživetju. Dopoldne so nastopili naši smučarji, popoldne pa smo v težkem pričakovanju gledali prvo lutkovno predstavo »Žo- gico Nogico«. Nastopili so naši lutkarji pod vodstvom člana igralske skupine Mirka Hamer- šaka. Za ves trud in uspeh mo- ramo biti hvaležni voditelju, ki je po enoletnem, trudapolnem delu s svojo vztrajnostjo uspel urediti in pripraviti lutkovni oder. Sedaj se prav pridno pri- pravljajo na gostovanje po so- sednjih šolah. To novost v Destemiku so pozdravili tudi starši, ki so si predstavo tudi sami ogledali. Veseli smo pesniške melioracije Zadnje dni so prav mnogo razpravlja tudi o melioraciji Pesnice in ustanovitvi Vodne skupnosti. Pesnica še vedno de- la občutno škodo s poplavami. V celotni pesniški dolini je po poplavah ali včasih tudi po su- ši ogrožanih nad 4500 ha zem- ljišč. Od tega odpade na ob- močje Desternik okrog 570 ha. Prizadete so predvsem vasi: Levajnci, Desenci in Svetinci. Okrog 190 posestnikov ima tam svoje travnike, ki pa trpijo ob- čutno škodo. Da se za vedno izognemo ob- čutni škodi, ki znaša milijone, sta okraja Ptuj in Maribor- okolica pristopila k reševanju tega problema in to clslo tudi denarno podprla. Ustanovila se bo vodna skupnost, katere čla- ni bodo vsi prizadeti posestni- ki Ta bo predvidoma imela nad 3000 članov na celem ob- močju. Oba prizadeta okraja sta akcijo že podprla in dela se bodo kmalu začela, predvidoma v prihodnjem mesecu. Dela bo- do trajala do največ 5 let. Tudi ta novica je naletela -na silno odobravanje med prebi- volstvom. Zato podprimo to ak- cijo in pokažimo svojo p;'iprav- Ijenost. Premalo zanimanja za tečaje Vse premalo pa je zaniman^ i za kulturno-prosvetno delo. N i osnovni šoli sta dva tečaja. Teča.i RK in kmetijski tečaj, vendar se v obeh kaže malo- dušnost in podcenjevanje, da taki tečaji niso potrebni, zlasti ne RK. Mladina nima mladin- ske organizacije, kjer bi se vključevala v koristno dalo, Prepuščena je samemu sebi in čestokrat tudi škodljivim vpli- vom. Zlasti med mladino pa je vrsta nepismenih mladincev. To zaostalost bo treba čimprej popraviti. Delno se to že izvaja. Saj je v kmetijskem tečaju nad 40 mladincev, ki bodo izpopol- nili svoje pomanjkljivo znanie. Prosvetno društvo le s silo prodira na dan. Dvorana sploh ni primerna za kulturne pri- reditve. Nima primerno ureje- nega odra, nit: sedišč, niti gar- derobe. Tudi stavba sama je potrebna popravila. O vsem tem bodo vaščani, množične organizacije, pred- vsem pa občina morali teme- ljito premisliti in ukreniti po- trebno, da se tako stanje čim- prej zboljša. Ob zaključku tečaja za vzgojo ženske mladine v Podlehniku v nedeljo 14. t. m. so pola- gale mladinke iz tečaja RK v Podlehniku zaključni izpit. Bilo je treba mnogo truda in volje vseh predavateljev, da je us- pelo dati naši haloški ženski mladini osnovne pojme o zdra- vem in naprednem življenju. Veliko je bilo nezaupanja in nevolje, ko smo lansko leto za- čeli s poukom. Splošna zaosta- lost in močna klerikalna pro- pagandq sta odvrnili marsika- tero ml?dinko, da se ni udele- žila predavanj ali pa. da je po kratkem času od njih izostala. Vse tiste naj vedo, da so s tem škodovale sami sebi in okolici, v kateri bodo živele. Kljub naštetim oviram pa je dokončalo tečaj 28 mladink, ki so vse uspešno opravile za- ključni izpit in sicer 4 z odlič- nim. 12 s prav dobrim in 12 z dobrim uspehom Ob zaključku tečaja so mla- dinke Dokazale dovolj dobro pripravljen kulturni program s petjem, recitacijami in telovad- nimi točkami. Tako so dokaza- le, da se tudi naša haloška mla- dina hoče udejstvovati v kul- turno-prosvetnem delu ter da bo le nekoč napočil čas. ko po naših lepih haloških gričih ne bo odmevala pijana pesem in kričanje mladincev, ampak bo- do vsi našli pot k lepšemu in koristnejšemu izživljanju. Prve zdravstvene aktivistke- ebsolventke tečaja pomenijo gotovo napredek za naš kraj. Potrebno pa bi bilo še temelji- tejše in širše vzgojno in izo'b'-az- beno delo s pošolsko mladino. Zato naj se čimnrei porejme zakon o obveznem ?olan-u v kmetii=ko-nadalievalnih šoT-h, ki bodo v veliki meri izboliSale in dvignile tudi kulturno raven pc^eželskega prebiv3.1stva. Se dolgo po končanih izpitih so ostala dekleta s številskimi povabljenim' gosti v neDri«;'!!?:- ni, vedeli zabavi ter so doka- zala, d^ sc mlad človek tudi brez alkohola lahko prijet-^o in dostoino zabava. F V. Prireditve DPD-Svobode Ptuj v ponedeljek. 22. marca 03 20. uri priredi DPD Svoboda Ptuj v Mestnem gledališču sve- Cano proslavo najvwjeera pri- morskega pesnika Srečka Ko- sovela. Sodelujejo prof Alič Drof. Bračič. Franc V:"čar. Kari Mar- sel in orkester Svobode Ptuj. Vljudno vabimo FMru^č-ne da se nrr«slave poiTK>^e\rln-^ m^o- ležijo! Odbor Ptuj, 19 marra 10)4 Delavsko prosvetno društvo »S\-uboda« Ptuj nam je pripra- vilo 12. t. m. lepo uspel kon- certni večer. Celovečerni kon- cert je iiivajala godbena sekcija društva, ki jo vodi dirigent tov. Jakob Stud. Popoldne istega dne so pri- pravili naši vrli godbeniki isti koncert za pionirje, ki so rav- notcilco kot odrasli do zadnjega kotička zasedli gledališko dvo- rano. Oba koncerta je otvoril predsednik »Svobode tov. Karel Koren, ki je v kratkem opisal delovanje godbe in požrtvoval- nost posameznih godbenikov ter dirigenta. Pozval je tudi poslu- i šalce, zlasti mladino, naj se jih. čim več vključi v DPD »Svo- bodo«, saj ima le-ta toliko raz- novrstnih sekcij (godbeno, tam- j buraško, orkester, pevski zbor, I lutkovno gledališče, dramsko j sekcijo, folkloro itd.), da najde j vsakdo, ki ima veselje do glas- be, petja ali lepe besede — mnogo možnosti duševnega iz- življanja. Dirigent tov. Jakob Stud, ki razpolaga z 19 godbeniki, nam je pripravil lep in za amaterski orkester (saj je večina godbe- nikov iz vrst delavcev in god- benikov) zelo zahteven pro- gram. Spored je bil sestavljen iz skladb domačih in tujih skladateljev. Vsega je bilo de- vet točk, od tega dve koračnici, tri uverture (predigre), tri pot- puriji (spleti) in ena koncertna polka za dva krilna rogova s spremljavo godbe. Godba je kot celota lepo vigrana. Vsi godbeniki discipli- nirano sledijo svojemu dirigen- tu, prav posebno v dinamičnem smislu. Večkrat je bilo sicer opaziti nekaj intonančnih ne- točnasti, kar pa gre v glavnem na račun instrumentov, ki so iz različnih tovarn. Odlični in složni v igranju sta obe krilov- ki (Rojko in Skok), baritoni so zanesljivi, enako prvi klarine- tist, ki pa v nekaterih tonih, posebno v višjih legah, into- nančno diferira s prvo krilov- ko (napaka v instrumentu). Spremljavo je dirigent izdelal solidno, prav posebno pohvalo pa zaslužijo tokrat basi; *naj omenim samo ostinatni bas v Rossinijevi uverturi »Tankret«! Pri godbah na pihala redko sli- šimo tako enakomerno dina- mično naraščanje od p do f. Zelo zanesljiva je bila prva tromba in celotna tolkala. Razumljivo, da je za tak ob- sežen program 19 godbenikov premalo, posebno za one sklad- be, ki so bogato instrumentira- ne. Tako zahteva na primer Jaki »Slovenski biseri« vsaj 4 klarinete in 1 flavto. Zato je razumljivo, da zveni takšna skladba, če jo izvajamo samo z dvema klarinetoma, precej prazno, morda celo medlo, pa čeprav je izvedba še tako do- bra. Zato naj bi bilo eno prvih vprašanj, kje in kako zastavili sile, da se zainteresira mladina, ki bo morala prej ko slej izpol- niti vrzeli, ki so z vsakim letom vidnejše, saj je večina godbe- nikov že precej v letih. Vsekakor je letošnji koncert lep napredek od lanskega tako po izvedbi kakor po izbiri spo- reda. Ta napredek pa vidim tudi pri dirigentu samem, ki je v tem svojstvu še sorazmerno mlad, njegove kretnje so jasne in precizne, zato mu orkester lepo sledi. V nedeljo, 14. t. m., je godba ponovila svoj koncert v Rogoz- nici. Godbeni sekciji želim pri nji- hovem požrtvovalnem delu še mnogo nadaljnjih uspehov, ki naj bodo v spodbudo godbeni- kom, dirigentu in predsedniku godbe tov. Franju Zorčiču. Jože Gregorc IZ MAKOL v petek 12. t. m. je bilo v kino dvorani že drugo kmetij- sko predavanje inž. tov. Greifa in inž. tov. SuhadoLnika ob šte- vilni udeležbi kmetov in gojen- cev kmetijske gospodarske šo- le. Predavanje je bilo toliko učinkovitejše in zanimivejše, ker je nad 200 udeležencev gle- dalo strokovni film o živino- reji, sadjarstvu io kmetijstvu. ★ V nedeljo 14. t. m. je bil v šoli roditeljski sestanek z ob- ravnavo o problematiki prvega polletja in o učni perspektivi drugega polletja. Kaže, da bodo starši doumeli škodo, ki na- staja j.')ihovim šolarjem z zanemarj^n.fpTi šolskega ob- iska zaradi -Joinačih del ka- kor tudi prizadevnost učitelj- stva. da bi v teh nekaj mese- cih do konca šole otrokom po- sredovali čim več koristnega in potrebnega znanja. Med šolo in pošto so gasilci porušili staro gospodarsko po- slopje, čigar material bodo de- loma porabili za graditev no- vega gasilskega doma pod gra- dom Ob Dra\inji. S tem se spreminja tudi lice središča Makol. Novoustanovljeni šolski od- bor Makole je prevzel bodočo skrb Z3 povezavo med starši in učiteljstvom. Pred ustanovitvi- jo Pa je tudi Društvo prijate- ljev mladine, ki se bo bavilo. s problemi mladine od predšol- ske do pošolske dobe. V novi upravni odbor KZ, ki šteje 11 članov, je izvoljena tudi tov. Terezija Kovačič, ki je poslanec republiškega zbora proizvajalcev. Kandidatov je bilo 28 za celotni odbor. Tudi 5-čIanski nadzorni odbor tvo- rijo sami agilni zadružniki. Ce bo KZ Makole uspelo do- biti 7.,500.000 din kredita, bo re- šeno vprašn.nje dograditve za- družnega doma (3 000.000 din) in nabave mlatilnice, škropilnic in drugih ročnih naprav in strojev za izbolj.ševanie kmetij- stva. Nekaj kredita bi bilo po- rabljenega za nabavo pleme- ni^l^ov. bikov, merjascev in telic. Delež v.sakega č'ana KZ Ma- kole znaša sedaj 600 din. Kljub temu je Drl,«;topilo več novih članov. Vsak zadružnik jrmči s 15-kratnim deležem Skunno iamstvo znaša 3,000.000 din. V?o kaže. dg bodo bodočo r>n- trebe narekovalo še nadaljnje novečanje deležev in jamstva, kar bn skladno z razvojem in •moredkom zadruge. Druga opereta v Maišperku Člani kulturnega društva ►Anton Ingolič«, ki so lansko- letno sezono postavili na oder Gobčevo opereto »Planinska roža«, so nas letos presenetili z novo opereto »Pri belem ko- njičku«. Opereta, ki je zahtevala ogromne priprave, saj sodeluje blizu 50 ljudi (orkester, zbor, solisti, balet in tehnično osebje), je dobro uspela. Vloge so bile v glavnem do- bro podane. Zal nimam spore- da, da bi posameznike lahko podrobneje analiziral. Režijsko je bila opereta vestno priprav- ljena. Tudi glavne vloge so bile ustrezno razdeljene. Prav po- sebno so se izkazali: advokat, veleindustrialec s kombinežo (ki se »zapenja spredaj«), pla- čilni, pikolo in njihove partne- rice. Dovolj razigran je bil tudi Stanislav, manj pa minister in profesor Balet je sicer ljubek, vendar premalo razgiban. Or- kester je pod vodstvom tov. Ko- sija, ki je imel glasbeno vod- stvo, rešil svojo nalogo dosti dobro, čeprav je bilo večkrat nekaj Intonančnih in ritmičnih spodrsljajev. Skladnost med pevci in orkestrom pa je bila zelo dobra. Tudi zbor in solisti so bili dobro naštudirani. Scena je bila lepa in okusna. Dejanje je nekoliko režijsko predelano in prenešeno ob Bohinjsko je- zero. Predstavo štejem v celoti za zelo uspelo, čeprav je bil tempo igre (za opereto) prepoča.sen, pravtako bi morali biti glasbeni vložki mnogo bolj razigrani — hitrejši. Obisk občinstva je bil zelo dober, čeprav je bila to žo tretia predstava. Razveseljivo je tudi, da so vsi gledalci zelo discipli- nirano sledili dogajanju na odru. Te skromne vrstice, ki sem jih napisal, pa ne morejo pri- kazati one velike požrtvovalno- sti, prizadevnosti in idealizma vseh nastopajočih, ki so večer za večerom prihajali na vaje in s tem doprinašali vsak svoj delež k razvoju in dvigu naše ljudske prosvete Jože Gregorc IZ ZGODOViNE PTUJSKEGA OKRAJA Bronas'a doba v naših krajih Bronasto dobo imenujejo ar- heologi tisto obdobje v pra- zgodovini človeštva, ko so ljudje spoznali taljive lastnosti bakra in kositra in ju pričeli uporab- ljati za ustvarjanje nove kovi- ne — brona Za preproste polje- delce, pastirje in lovce je to pomenilo velik napredek, saj so se osvobodili kamna, iz ka- terega so si doslej lahko izde- lovali poglavitni del trpežnih orodij. Orodje in orožje, ki so ga potrebovali, so poslej lahko vlivali v pestrejših oblikah, s tem pa tudi dosegli večjo sto- rilnost dela Tako se je uporaba kovinskih izdelkov venomer večala, hkrati z njo pa so se v odnosih med ljudmi pojavile pomembne spremembe. Rodovi, ki so dospeli do krajev z boga- timi zalogami rud, so se lahko posvetili pretežno izdelovanju kovinskih izdelkov in jih nato zamenjavali za druge predmete z rodovi in plemeni v drugih pokrajinah. Menjalno trgovanje se je močno razvilo in prave trgovske odprave so si pričele utirati pota po doslej zapušče- nih pokrajinah V plemenih sa- mih pa so naraščale razlike v imetju in zato seveda tudi po- ložaju posameznikov. Pričelo '•o se izločati pos-amezne družine, v katerih je zaradi ohran-^anja imetja vzklilo očetovsko dedno pra\'o. V kopanju in vlivanju rud narašča potre^ba po delov - nih močeh, ki jih posamezen rod ne premore in si zato prične pridobivati ujetnike. Njihov brezpravni položaj u<;tvari do- slej neznano vrsto ljudi — suž- nje, ki pa do nastanka prvih držav niso splošno uporabljan sloj, temveč omejeni na posa- mezna proizvodna središča. So- cialna razdelitev človeštva do- seže trko že v brona.sti dobi. obdobju drugeg^p tisočletja pred našim štetjem, oba skrajna pola — sužnje in bogate vojne dru- žine knezov. Največji del pre- bivalstva pa se ukvarja s po- ljedelstvom, ki postaja donos- ciejše zar?di novih orodij — ko- vinskih srpov in uporaben živine pri. oranju z lesenimi rali. Na- raščajoče števi-o prebivalstva, selitve, trgovske zveze, vojni pohodi, naseljevanje doslej oraz- nih ozemelj vodi k zbližanju plemen, ki so tako prično v raz- nih pokrajinrh združevati v plemen=;ke zveze, iz katerih se proti koncu bronaste dobe že i.zoblikujejo prva ljudstva. Med njimi moramo smatrati z^ naj- pomembnejše Ilire, ki so tudi na,šim krajem dobrih tisoč let dajali svoj pečat. Najdbe iz bronaste dobe so v Evropi izredno številne. Opazna so posamezna središča pridobi- vanja kovin in izdelovanja ko- vinskih predhietov. Za naše kraje predstavlja tako pomemb- no središče gorato obrobje se- verne Panonske nižiae, odko- der so trgovci prinašali kovin- ske izdelke tudi k nam. V tem času pridobi slovensko ozemlje tudi nov pomen prehodnega področja med severom in ju- gom in na zahodnem obrobju ptujskega okraja, ob Pohorju, je vodila ena najznamenitejših trgovskih poti prazgodovine, tckoimenovana »jantarska pot«, koder so trgovske odprave pre- našale jantar iz baltskih oze- melj v Ititlijo v zameno za dru- ge predmete. Cesto so se take odprave trgovcev znašle v sti- ski, da so morale svoje blago skriti in včasih ga ni nihče več I našel do našega časa. Zato pred- stavljajo taki skriti zakladi najpomembnejše najdbe iz bro- naste dobe, ki v naših krajih poleg najdi) kamnitih sekir in nekaterih posameznih predme- tov iz brona najja.sneje pričajo za dogajanje tega davno minu- lega časa NajpomembnejŠo najdbo te vrste predstavljajo predmeti iz Cermožiš pbd Do- načko goro, od katerih jih žal le majhen del hrani ptujski muzej, večina pa se nahaja v Grazu. Med velikim številom srpov, suličnih osti, nožev in sekir sta bila tudi dva meča in bronaste posode. Razbiti in med vlivanjem poškodovani predmeti kažejo poleg kosov surove rude, da vlivanje kovin- skih predmetov tudi na našem ozemlju ni bilo neznana stvar, i To dokazujejo tudi bronaste i pogačice, najdene pri Rogatcu, I iz katerih so vlivali predmete, ! pa tudi večja najdba različnih I izdelkov in kosov rude na Hoč- ; kem Pohorju pri Mariboru. Lep 1 bronast meč so našli tudi pri . Moškanjcih, posamezne sekire pa še pri Antonu v Slov. gori- cah. na Ptujskem polju in pri Središču. i Tako predstavljajo predmeti, ki so služili predvsem poljedel- ski proizvodnji, poglavitne najd- i be iz bronaste dobe, ki pa v I ptujskem območju nikakor ni- I so pogoste. Majhno število najdb I nam zato še ne dovoljuje u.go- toviti kaj več o življenju tega časa. Vemo le, da je predstav- ljal ta del Slovenije obrobni predel kulturnega območja Pa- nonske nižine, odkoder so se ši- rili bronasti predmeti preko naših krajev na jug in zahod. NaseMtev je bila še redka, pre- ko dežele pa so se mimo doslej še neznanih in neugotovljenih poljedelskih naselij pomikale I trgovske odprave. Šele ob kon- ' cu bronaste dobe. v začetku prvega tisočletja pred našim štetjem je opazna gostejša na- i selitev in sicer ob Dravi od Ptuja pa do Dravske soteske pri Fali. Na tem področju je bUa odkrita vrsta žamih gro- bišč, ki so najgostejša okrog Maribora in Ruš. segajo pa tu- di do Haidine. Mimo poljedel- sko prebivalstvo, ki ga lahko označujemo že za Ilire, je svoje mrtve sežigalo in jih nato no- i kopavalo v žarah na grobiščih, ;'kjer je število grobov pogosto , preseglo nekaj stotin. Najdbe ■t kih grobišč nam odpirajo no- I ve poglede v tvornost tega ljudstva. Predvsem nam šte- vilne žare in pridevne posode I kažejo bogato razvito lončar- j stvo, najdlje bronastega nakita ' pa pestrost krasilnih predme- ■ tov. Hkrati pa tias seznanjajo z duhovnim življenjem ilirskih prebivalcev, predvsem z njiho- vim odnosom do življenja in smrti. Tako so na žarnih gro- , biSčih ugotovljeni načini poko- pa kažipot za ,spoznavanje raz- voja človekovega miselnega ob- zorja. Pač pa imamo za sedaj i o načinu življenj^, v tem ob- . dobju še zelo malo podatkov. Naselbin iz bronaste dobe v ptujskem območju skoraj ni. Prvr, najdba te vrste so ostanki ilirskega selišča na Ptujskem gradu, odkriti v povojnih letih. Toda ker so na istem mestu pozneje vStaroslovenci pokopa- vali mrtve, niso ohranjeni sle- dovi temeljev ilirskih stavb, temveč !e ognjišča v njih in pa ' številni ostanki dnevnega po- MALO Z.VMMANJA ZA PliOSLAVO DNEVA ŽENA V S TA R«^ A H V nedeljo dopoldne je bila v prosvetni dvorani proslava v po- častitev 8, m.arca — mednarod- nega praznika žena. Uvodno besedo je imela učiteljica tov. Milena Kirbiš, ki je poudarila pomen tega praznika in podiila .smernice za nadaljnje delo Zve- ze žena. Po njenem govoru se je začel odvijati spored, ki so ga pripravile mladinke iz Starš. Na .sporedu je bilo nekaj reci- tacij, par pesmi, ki sta jih za- peli Trsova in Sulekova ter kratek odlomek iz neke parti- zanske igre. Vse točke sporeda i so bile skrbno naštudirane in I gre zato vsa pohvala požrt- j vovalnim mladinkam, ki so pro- : slavo pripravile. ' Zal, da je bil obisk zelo skro- ! men. Sploh pa je v Staršah zelo i malo zanimanja za proslave. To j se je pokazalo tudi za Prešer- I novo proslavo, katere vsled sla- bega obiska sploh ni bilo. Del krivde za slab obisk je na sa- j mih prirediteljev, ki niso za j proslavo dovolj agitirali in iz- dali nobenega lepaka in zato mnogi, ki bi sicer prišli, niso bili pravočasno obveščeni. V bodoče bo torej potrebno več reklame. N. A. Vesebmo se prvjh skokov Nedeljski dan 17. marca t. 1. I je bil za tečajnike padalskega ' (A) tečaja iz Ptuja poln novih j doživetij. Po večnedeljski pa- j dalski teoriji je bilo treba to I nedeljo odpotovati na maribor- I sko letališče na praiktične vaje i pri Aeroklubu »Žarko Majcen«. Se nikdar .aiso bili naši pot- niki tako zainteresirani za vre- {me kot ravno tolcrat, saj je bilo od vremena največ odvisno, ali i bomo videli vzlet letala, odskok j padobranca itd { Na letališču pred hangarjem je stalo letalo Po-2. Pilot tega I letala je stalno vrtel oči proti I soncu, ki se ni hotelo prikazati I skozi oblake. Z vremenom ni- kakor ni bil zadovoljen. Padal- ski tovariši iz Maribora so menda takoj opazili, da smo za- četniki in da nam je marsikaj novo. Inštruktorji so bili polni dobre volje in optimizma glede vremena. Pripravili so si padala za skoke. Vsaki njihovi besedi smo vneto sledili. Kmalu je vzletelo letalo in iz njega je skočil padalec. Videli smo, kako se mu je kmalu po skoku od- prlo padalo. Besede mičejo, zgledi vlečejo ... ' Naše prve vaje so uspele, j Vadili smo v gašenju padala. I terenskem zlaganju padala, j vstopanja v letalo in pripra- ' vah za izskok s padobranom. Vse smo si zapomnili ter si pri- zadevali biti čimbolj spretni. Nedeljski dan z novimi doživ- ljaji in izkušnjami nam je pre- hitro minil. V Ptuju bodo aprila izpiti našega tečaja s skoki iz višine 800 m. Na ta čas čaka v Ptuju 30 tečajnikov padalskega tečaja, hrabrih mladincev, domovini zvestih sinov Feliks Bagar sodja in kamnitih predmetov. Mnogo drugih najdb, ki bi nam ' mogle razsvetljevati temo nad j tem davnim časom, pa na ne- I znanih krajih še prekriva ruša. I Skrite in neznane čakajo na- ključja, ki bi jih odkrilo člo- ve.škim očem in napravilo iz I njih zgovoren vir za proučeva- I nje davne minulosti. ' Stanko Pahič IZKUbNjE IZ kmetijstva Problem rezi v pozebl h vinogradih Ze dalje časa zaman iščern . po časopisih navodila o letošnji, rezi v vinogradih, ki so bili opu- i stošeni ob lanski pozebi. Tudi radijski oddajnik se ni oglasil v oddiji »Kmetijski nasveti« s , tem vprašanjem. Niti v kmetij- sko nadaljevalnem tečaju ni ^ bilo o tem govora. Ker pa se; mi zdi polrebno, da sc vino- gradniki nekoliko seznanijo s problemom te zagonetne rezi in ker je življenjski obstoj marši- ; katerega vinogradnika posebno' v haloških predelih odvisen i predvsem od prirastka v vino- j g-ndu, sem se pač odločil napi- ' s-ati nokaj lastnih tozadevnih j izkušenj. | Da bi nam rastline rastle in j dale sadove, jim moramo zem- ljo primerno obdelati in pripra- j viti za setev ali saditev, tor.ej . skrbeti moramo za pogoje, da j nam rastlina obrodi. j Ako b; vinogradnik križem: rok pričakoval pridelka, bi pač; na jc.sen doživel bridko razo- ^ čaran^ie Vinogradnik mora te-1 molr^o prin-^aviti zemljo za sa- ' dliev vinske trte z globokim rigolanjem Trto mora vsako pomlad ali pa v jeseni, ko od- pade listje, obrezati. V norinal-. nih letinah gre veščemu vino-, gradniku to delo lahko izpod rok. Dolgoletna praksa je tudi mene izučila, da moram pri tem delu skrbeti za rodni in nado- mestni les. Prvi prinaša grozdje, drugi pa služi kot nekaka re- zerva za nadomestilo previso- kih, izčrpanih, polomljenih ali j drugače poškodovanih krakov, j ki jih pač pri našem nizkem i vzgojnem načinu ob rezi vsako' leto odstranjujemo. Z nado- ■ mestnim lesom tudi skrbimo za primerno obliko trsa na dvo-1 ali na večletnem lesu ter ga j obrezujemo na eno. v izjemnih primerih na dve očesi, saj od njega ne pričakujemo grozdja, temveč le močno rozgo, ki nam bo služila naslednje leto za rez- nik. Na kratko ga obrezujemo tudi zato. da bo rozga močnej- ša, če bo sama in bo tako krep- | kejša opora za nadaljnji razvoj ; trsa Nadomestni les naj bo to- ; rej obreran na kratko, na če^^ z 1—2 očesi, ker nam nenavad- i no rodi in tako daje močnejše rozge. Cep z očesom naj stoji na primernem mestu, da ustvar- j rja v bodoče lepo obliko trsa.' Pri rezi rodnega lesa pa mo- i ramo v prvi vrsti paziti, da ' stoji na dvoletnem lesu navadno rodna mladika, ki zraste iz! očesa enoletne rozge. So malen- kostne izjeme. Ce hočemo do- • seči bogat pridelek, se je treba , držati omenjenega pravila. Mla- dike iz prvih spodnjih očes, pri nekaterih rozgih tudi iz drugih j očes, navadno niso rodovitne. Ce hočemo doseči rodovitnost,! moramo rezati reznike na 2—4 očesa ali pa na tako imenovani I rodni les na napenjavce, ločne. ali sparone, ki naj imajo 7—12 očes ali kakih 80 cm dolžine. Pri taki rezi, s katero smo dali trsu 1 čep, 1—3 reznike in ločen, mora torej trs pognati 12—24 poganjkov in prehraniti toliko mladic ter jih dozoreti v i normalno razvite rozge za drugo leto. Tako približno režemo v nor- malnih pogojih Letos stojimo pred trsom, ki mu je lanska 11. majska pozeba zadala ob- ' čuten udarec. Iščemo rozgo za sparon s kakimi 8 zdravimi očesi, a take rozge na trsu ni Pred nami je močno razvit trs. ki bi lahko preredil s\»oj!h ml?d'r Preudaren vinogradnik bo dejal, bom pa namesto ločna dal trsu več reznikov, da bo imel približno število očes. Ko pa začne iz navidezno zdravih rozg reznike narezovati, bo re- zač opazil, da les ni prav živo zelen in da je stržen svetlo do temnorjavkaste barve, kar je tipičen znak slabe zrasti rozge. Rozge, ki so rastle v dveh ob- dobjih, t. j. pred slano 11. maja in ki so po 2-tedenskcm zastoju obnovile vegetacijo iz zalistni- kov, tudi kažejo omenjene ne- zdrave znake. To se opaža zlasti na kolencah. Mcdčleni se kaže- jo razmeroma bolj zdravi, a soka ne izločajo, se ne solzijo kot pravimo in njih rezina po- staja čimdalje temnejše barve. Razmeroma bolj zdravi so poganjki, ki so zrastli iz stare- ga lesa (kocena). Lc-tem nare- zujemo letos poleg čepov tudi reznike in eventualno tudi loč- ne, da trsu obdržimo po mož- nosti harmonijo med nadzem- nimi in podzemnimi deli. Ne smemo se ozirati na to, da tak šparon ali reznik ni rodoviten. Misliti moramo na bodočnost trsa. posebno pri mlajših nasa- dih. ker nam je letošnji pride- lek splaval po vodi Menda ni treba posebej poudariti, da nai vsak preudaren . vinogradnik pri tako dvomljivi rezi naloži trsu več kot bi sicer Pri irsih pa. kjer sr- vs- rozg'- znotra) temnorjave aii celo suhe, se ne da ničesar ukreniti razen misliti na obnovo in se na njo tudi resno pripraviti. Jožef Meško, Leskovec Glede gornjih izkušenj in le- tošnjih pogojev rezi je dal stro- kovnjak tov. Franc Novak sle- deče mnenje: Prednji pisec obširno navaja rez v normalnih letih. Di'ugače je z rczjo letos po lanskoletni 11. majski pozebi, ki je uničila vse zelene mladice do nareza- nega reznika — šparona izvzem- ši tiste zelene poganjke, ki so ostali zdravi ali pa so pozebli le do 2 lista na rožniku. Vege- tacija je zastala približno 14 dni. Iz listnih pazduh so izrast- le nove rozge, ki pa jeseni niso popolnoma dozorele. V takih primerih ne more rezač letos narezati šparona na 8—12 očes, ker rozga do te višine ni do- zorela To poznamo po tem, da je rozga v kolencu (oko — no- dij) mesto svetlozelene barve, rjave ali celo temnorjave bar- ve. Temnorjava barva je znak nezrelega lesa in stržena. ki ni polno dozorel jeseni 1953. Tudi škoda zaradi januarske pole- dice ,ie znatna. V več primerih najdemo ze- leno rano na medčlenih (inter- nodijih) kot običajno pri rezi. če pa preizkusimo zdravje roz- ge na Drvem kolencu pod to rezjo, najdemo temnorjavo me- sto. Taka očesca ne bodo po- gnale mladic in tak reznik in šp>aron ostane brez poganjka do zdravega — svetlozelenega očesa. Zaradi navedenega priporoča pisec članka izredno in daljšo rez, kot je to običajno za sorto v normalnih letih. V mnogih primerih se ne smemo držati pravila rezi: samo one rozge prinašajo grozdje, ki izrastejo iz enoletnega lesa če ta raste iz dvoletnega lesa. To je primer pri neselekcioniranih trsih, pri nekaterih sortah sploh v nor- malnih letinah. Vinogradnik, ki hoče obdržati lesu željeno obliko vzgoje; po- trebno listno površino za nor- malno rast, rodnost in trajnost, mora letos prezreti to pravilo. Rezati bo treba daljše — pu- stiti več očes rezniku in šparo- nu ali tudi več reznikov kot običajno — pa tudi narezati reznik, ki raste iz starega kraka trsa — brez posrednega dvolet- nega lesa. da obdrži trs obliko in rešimo rodnost, kolikor jc to i>ač možno. Večje površine starih, opeša- nih vinogradov bo treba zasejati z lucerno. opustiti nadaljnjo kop in pripravi:; parcelo za ob- novo. Slabi tr.si p<^zcbe niso prenesli, zato je obnova blizu. Stran i Ptuj, 19. marca 1954 Hal vse Udje viin spravijo .. • Mi igramo Halo, stoj, poslušaj... Tova- riš, ali si že poleg? Ali te smem vključiti v igro? Sto dinarjev boš že riskiral! Pa kaj še nič ne veš? Delavci, dijaki, profe- sorji, uradniki, skratka vsi igrajo! V treh tednih lahko do- biš do 74.000 din. Telefonsko, osebno in pisme- no se je bliskovito razširila tudi po Ptuju agitacija za novo igro za denar ne glede na strogo disciplino glede odpošiljatve stotaka na naslov prvolmeno- vanega na listku, glede prepi- sovanja prejetega listka v 6 iz- vodih, iskanja znancev in pri- jateljev, da bi igra dosegla možno širino in da bi igralci začeli dobivati od neštetih igralcev poštne položnice z na- kazili po 100 din. Pisalni stroji po pisarnah že več dni ropotajo in razmnožujejo že neštetokrat prepisani tekst igralnih pisem. Tudi pri prepisovanju besedila je potrebna disciplina. Nikdo ne razmišlja, ali gre za začet- nike te igre Karla Bergerja iz Avstrije ali za Haryja Bergerja iz Avstralije ter začetek nje- gove igre v letu 1951 ali 1952. To je sleparija, lumparija, go- ljufija, bedarija itd., kakor to igro naziva j o nekateri, istočas- no pa srečni soigralci dobivajo dnevno številna nakazila s po 100 din potom pošte ter se ču- dijo neznanim imenom, od ka- terih prihaja denar. Kaj mar za Karla ali Haryja Bergerja iz Avstrije ali Avstralije, ki od tukajšnje igre ne more imeti koristi, čeprav jo je izmislil, ko pa nosijo listki' samo imena do- mačih ljudi, znancev in prija- teljev in se širi po vsej domo- vini. Pošta razprodaja denarne nakaznice, kasira pristojbino za nakazila in povečuje promet. Eni se smejejo, drugi zabavajo, tretji ugibajo, kako je mogoče v tej igri kontrolirati, da se res pravilno odvija in da posamez- niki ne izrabljajo vrstnega reda imen, da bi prej prišli na vrsto, toda igra se širi in ji ni videti konca... Stotaki, strojepisni papir, in- digo, pisalni stroji, prijatelji, znanci, pošta ..vse to .ie mar- sikomu vsaj za kratek čas od- rinilo nekaj vsakdanjih težav ali pa jih olajšalo s čakanjem na srečo, če bodo čez nekaj dni le prispela nakazila ... Na pobudo naših bralcev bo- mo v bodoče objavljali v vsaki številki nekaj otroških iger, ki so otrokom za kratek čas in zabavo Škatlica vžigalic na nosu SOBNA IGRA Najprej si otrot,i temeljito obrišejo nosove z robčki. Nato je treba vzeti oni del škatlice, na kateri drgnemo vžigalice in si jo nataknemo na nos. Nato jo podamo naprej sosedu. Pri tem pa ne smemo uporabljati rok. Škatlica stojx vsakemu dru- gače na nosu, na nekaterem pa sploh ne obstane. Tisti, ki mu pade na tla, gre iz igre- prej jo pa mora pobrat' s tal brez po- moči rok; lahko pa uporablja pri dviganju zobe in jezik in njegova stvar je kako to na- pravi. Igra se lahko v vrstah ali krogih. Zmagala je tista vrsta (krog), pri kateri ni nobenemu padla škatlica z nosa. Slepi išče palico ZUNANJA IGRA Najstarejši igralec zasadi pa- lico v zemljo V oddaljenosti 15—20 korakov so razpostav- ljeni igralci, ki po vrsti posku- šajo svojo spretnost. Igralec dobi v roko drugo palico, a oči ima zavezane Igralčeva naloga je sedaj, priti čimprej do sto- ječe palice in jo z udarcem pre- vrniti. Igro otežimo s tem da ima vsak pravico do treh udarcev. Hoja z zavezanimi očmi preko kijev, nalic, stekle- nic itd. Navedene predmete razvrsti- mo v enakih razdaljah naokoli. Preko teh predmetov mora pre- vidno stopati kdor je na vrsti. Pri tem mora imeti zavezane oči. Oni. Id ne podere nobene- ga kija ali ne stopi na palico, je najboljši. Ako želite, da bi bila igra zabavnejša, odstranite na tiho- ma predmete. Slepi se potem trudi in visoko dviga noge pre- ko predmetov, ki jih sploh ni. Lov za prstanom Na dolgo vrvico damo pr- stan in oba konca vrvice zve- žemo. Otroci se razvrstijo v krog in držijo vrvico. V sredi kroga je otrok, ki išče prstan. Otroci v krogu si podajajo pr- stan drug drugemu hitro na- prej. S tistim, pri katerem naj- de lovec prstan menja IZ STOPERC Učenci višjih razredov osnov, šole v Stopercah so v nedeljo, 14. marca priredili mladinske veseloigro »Posebna naloga, Prireditev je bila razmeroma dobro obiskana. Verjetno bi bil obisk večji, če bi bili na raz- polago boljši oziroma večji pro- stori. S prireditvijo je bila ve- Čina navzočih zadovoljna. S šte- vilnim obiskom so Stoperčani pokazali, da imajo smisel tudi za mladinske predstave. S tem so mladim igralcem dali še večje veselje do kulturno-pro- svetnega dela. * Nekaj o zobnem kamnu Zobni kamen se nabira na površini zob ter lahko tam, kjer se stika z mesom povzroča raz- na vnetja. Posledica vnetij pa je zbiranje bakterij na prej vnetih mestih. Odstranjevanje zobnega kam- na in utrjevanje mesa ob zo- bovju je torej nujno; seveda dela lahko to samo zdravnik, Ce tega pravočasno ne ozdra- vimo, se lahko iz teh zatočišč bakterij prerinejo v kri neza- željeni gostje, ki so prečesto vzrok težkih kroničnih sklep- nih obolenj. TO NI LAŽ Neka švedska »komisija za varčevanje« je predlagala, da bi naj vrhovna komanda šved- sike vojske odpravila iz svojih enot vojne godbe, ki jih po- trebuje ob priliki raznih parad in tako dalje. Enote, ki potre- bujejo Za svoje nastope godbo, naj bi v bodoče najemale ci- vilne godbe. ★ »Neumnost ni izumrla.« Pra- vilnost te trditve sta dokazali neki dekleti iz mosta Las Ve- gas, ki sta v lokalnem časopi- su objavili sledeči oglas: »Vsa- kemu, ki nama pošlje 3 dolarje, bova pisali tri prkrasna ljube- zenska pisma. Za pisma s sli- ko, naj pošlje 5 dolarjev« Cez krajši čas sta dejansko dobili nad 400 tozadevnih naročil, med njimi pa jih je bilo 100 z željo po fotografiji. Dekleti sta za- služili 1400 dolarjev, vsaka si je izmed dopisnikov našla moža in dokazali, da sta dobro po- znali svoje rojake in njihovo — pripravljenost na neumnosti. ★ Scotland Yard — angleška kriminalna policija — preizku- ša novi način identificiranja, ki bi naj zamenjal identificiranje s prostnimi odtisi. V ta namen preizkušajo način rentgenizira- nja človeškega okostja, ki je pri vsakem človeku različno, in torej identificiranje mnogo bolj zanesljivo kakor s prstnimi odtisi. ★ Te dni se je zbudil iz vsako- letnega zimskega spanja A. E. Gehrk, gostilničar v Watcrtov- no. Ta človek prespi vsako zi- mo v času od srede novembra do začetka marca ter se le tu in tam zbudi, da nekaj poje. Gehrk pravi, da mu zima nikakor ne ugaja, da pa mu zimski spanec dobro de, kar dokazuje tudi s povečanim številom kloigramov s\-oje teže. Ribištvo v ptujskem okraju Pred vojno in vse do let; 1945 v ptujskem okraju nismi imeli društva ali organizacijo ki bi povezovala ribiče. Delo vala je le Ribarska zadruga ' Mariboru, katere člani so bil tudi ribiči iz našega okrajneg: področja. Po osvoboditvi na je bila ž v 1. 1946 ustanovljena v Ptuji Ribarska zadruga, ki se je ' lanskem lotu preimenovala ' Ribiško društvo Ptuj. Ribišk: organizacija je naraščala iz le ta v leto. izvzemši 1. 1953, k je bil zabeležen viden pade števila članov. Tako ie prešl v leto 1954 č'anstvo 488 ribi čev, od katerih jih je 40"'« de ; lavcev. 15",'o nameščencev. 33''y kmetov in 129r pripadniko' ostalih poklicev. V ptujskem okraju so ribo lovne vse tekoče vode, od Dra ve do vseh njenih pritokov, ri bolov pa najuspešnejši ob le ' pem vremenu v mesecih ma I rec. april in maj. ' Ribišt\ai povzroča večjo ško do krivolovstvo, ki kljub paz' niški službi zavzame od čas; do časa večji obseg. Posebno ^ . času drstenja, ko nriplava na i vzgor po toku večja količin: rib, lahko po\T!:roči protiprrvn I ribolov veliko škodo. V drug i vrsti pa povzročajo ribištvi večjo škodo tudi industrijsk odnadki. ki jih nekatera pod ietja odlagajo v tekočo vodo ii ki okužujejo in uničujejo rib j ;zarod. V naših vodah je največ be- llc-podusti, nato pa sledijt mrene, ščuke, platnice, somi : krapi, sulci, postrvi, šarenke it druge vrste rib. V ribolovstvc spada tudi lov rakov, ki jih p? v naših vodah že dokaj časa n več. Kdor je nepotrpežljiv, naj postane ribič Lov, ribolov in zbiranje sa- dežev so bili prvi viri pr^krbe človeka. Od teh pa do današ- njih časov pn je minila silne dolga doba. Človek je udoma- čil številne živali, se stalno na- selil, začel obdelovati polja tei tako razširil število preskrbo- valnih virov: ti, s katerimi sc je začel ukvarjati šele tekom svojega razvoja, so prvotne po- polnoma izpodrinili ter potis- nili njih pomen daleč v ozadje Danes se z zbiranjem sadežev (na pr. jagod, gob itd.) sicer tu in tam ukvarja večje število ljudi, z lovom ali ribolovom pa samo silno omejen krog tistih, ki imajo s tem posebno vese- lje. Vsi imenovani trije viri to- rej ne predstavljajo več po- membnega vira življenjskih po- trebščin temveč le v dopolni- tev preskrbe iz drugih virov. Res je, da je ta dopolnilna preskrba v nekem pogledu važ- na. S3j na pr. sladkovodnih rib ni vsak dan n^ mizi in torej tvorijo važeo vir sprememb in iznenadenj na sicer dolgočas- nem jedilnem listu. V ptujskem okraju sicer o tem skoraj ni mogoče govoriti, saj ne odpade na prebivalca niti četrt kilo- grama na okrajnem področju vlcvljenih rib (v letu 1953 je bilo vlovljenih skupno 17.285 kg rib). Okrajno gledališče Ptuj Sobota, 20. marca, ob 20. (8.) uri: Maurice Hennequin: »Slad- kosti rodbinskes^a življenja«, veseloigra v treh dejanjih. ' Petič. Nedelja. 21. marca, ob 15. (3.) uri: Cvetko Golar: »Dve nevesti«, veseloigra v treh dejanjih. Zadnjič! Četrtek, 25. marca, ob 20. (8.) uri: Pavel Golia: ».Turček«, mladinska igra s prologom v štirih slikah. Sedmič. Sobota, 27. marca ob 20. (8.) uri: Pavel Golia: »Jurček«, mla- I dinska igra s prologom v šti- j rih slikah. Osmič. Nedelja, 28. marca, ob 15. (3.) uri: Pavel Golia: »Jurčck«, mladinska igra s prologom v štirih slikah. Devctič. Prodaja vstopnic pri gleda- liški blagajni dan pred pred- • stavo in na dan predstave od 15. do 17. ure. ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. ure ter eno uro pred predstavo. Re- j zerviranje vstopnic v gledališki , pisarni (telefonska številka 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob ponedeljkih ŠAH Moštveno prvenstvo. ŠS Že- lezničar Ptuj je v I. kolu pre- magala v Kridričevem SSS Alu- ^ minij z rezultatom 5:3. Posa- i mezna srečanja so se končala takole: dr. Marcketti : Antonič 1:0, Marsel : Rodošek remi, Sto- par : Mesarič 1:0, Keglevif: : Klančnik remi, Nežmah : Hoj- nik 0:1, Curin : Vnuk 0:1, Gre- gorič : Križanič 1:0, Jurkovič :i Kovačič 1:0. V nedeljo, 21. t. m., se Igra II. kolo moštvenega tekmovanja. To pot nastopa SSS Aluminij v Ptuju proti SD Ptuj. Tekma se prične ob 7. uri. III. kolo se igra v torek, 23. t. m., s pričetkom ob 19.30. Sestaneta se SS Železničar Ptuj in ŠD Ptuj. — II. in III. kolo se bo igralo v Sind. domu Že- lezničarjev. Brzoturnir SD Ptuj za marec bo 25. t. m. v Sind. domu Že- lezničarjev s pričetkom ob 19.30. Bodite točni, .sicer za- kasneli igralci ne bodo smeli tekmovati! Nečlani dobrodošli! ZA DOBRO VOLJO Miličnik: »Tovariš, vaš pes teka brez nagobčnika To je prepovedano. 50 din kazni za prvič, ali predaja sodniku za prekrške.« »Predajte ga rajši sodniku za prekrške.« Velika izbira Gost: »Imate kaj za vdčerjo?« Natakar: »Jetmice z zeljem.« Gost: »Ničesar drugega?« Natakar: »Lahko jih dobite tudi brez zelja « Pretiravanje Branko: »Mira, moje misli vas vedno spremljajo.« Mira: »Tega Pa že ne verja- mem, saj niti ne veste, kje sta- nujem.« Iskrenost Zdravnik- »No. kako se kaj počuti vaš bolnik?« ' »Hvala, te dni odkar vas ni, bilo. mu ie močno odleglo.« Profesorska Profesor se vrne domov in misli, da je slišal nek šum pod posteljo. Vpraša: »Ali je kdo tu?« Vlomilec: »Ne. nikdo.« Profesor: »Čudno Skoraj bi prisegel, da je nekdo pod po- .steljo.« Starost in zobje Učitelj: »Po čem poznamo starost gosi?« Učenka gosp. šole: »Po zo- beh.« Učitelj: »Toda gos vendar ni- ma zob.« Učenka: »Imamo jih pa mi.« Nasveti za vsakogar Preproge najlepše očistimo s kislim zeljem. Za srednje veli- ko preprogo potrebujemo 2 pe- ?ti zelja. Najprej preprogo do- bro iztepemo in skrtačimo nato pa jo odrgnemo z zeljem. Od muh umazane okenske okvire lepo očistimo s čebulo, nato pa jih odrgnemo še s suk- neno krpo. Oljnate steklenice lahko te- meljito očistimo s koščki piv- aika. ki vpijajo msščobo in toplo vodo. Steklenice konf.no izplaknemo s slano toplo vodo. Z mastio polita t'a takoj oo- lij z mrzlo vodo. da se maščo- č>a ne vpije. Zastare! mad'--ž pa Ddstraniš s klorovim apnom. Pri^T^vl^^^+e jedi za nasled- nji da-!? Potem mor^tp p-zi+i to. da ?:e ne pokvarijo. Zato ?kuhane ied-' dobro ->n«-odr> pokriite in io / mr^.^o ''i^-mbe dodajte ielc naslednji dan. ' MESTNI KINO PTUJ 19. - 22 marca 1954: »Makao« Ameriški film 23 — 26 marca 1954: »Poročil sem se s čarovnico« Ameriški film 2? - 29 marca 1954: »Privlačne zvezde« Nemški film 30 marca — 1 aprila 1954: »Prijateljice noči« Francoski 'ilm JAVNA ZAHVALA Podpisana se javno zahvalju- jeva gasilski četi Cirkulane. ki je ob nenadnem izbruhu ognja v najinem stanovanju dne 20. I februarja t. 1. takoj prihitela z vso gasilsko opremo na pomoč, i Predvsem so zahvaljujeva so- i sedom gasilcem G-ivez Franče- ku. Tetičkovič Mirku in Jur^ec I Hinku ter nega<5ilcemi Brod- njak Ivanu in Šmigoc Ivanu, ki .so prvi prihiteli na kraj ne- sreče ter z v.so požrtvovalnostjo omejili ogenj, odstranili goreče tramove in tako obvarovali sta- novanjsko in gospodarsko po- slooje pred popolnim iini^^.-injem. Zahvalflijeva se pa tudi vsem onim, ki so kakorkoli pomag^jli . bodisi s prinašanjem vode ali z odstranjevanjem ruševin t«r s tem pripomogli, da se je gašenje vršilo laže in hitreje. .Turgec Janer in Jožefa iz Gruškovca št 4 p. Cirkulane OPOZORILO! Tajništvo za zdravstvo in soc. politiko OLO Ptuj (invalidke zadeve, socialno skrbstvo) se je preselilo v nove prostore v Krempljevi ul. 2 (pritličje desno, poleg kavarne »Evrope«) ter ima novo telefonsko številko 105. RAZPIS. Okrajni zavod za soc. zav. v Ptuju razpisuje službeno mesto v administraciji. Pogoji so sle- deči: 1. Vsi pogoji za sprejem v drž. službo. 2. Popolna srednja šola ali vsaj 6 razredov gimnazije. 3. Zaželena je večletna praksa v administraciji. Plača po uredbi. Prednost imajo moški. Ponudbe je treba vložiti pri navedenem zavodu osebno ali po pošti. Ponudbe morajo biti pravilno kolkova- ne. Nastop službe takoj ali naj- kasneje s 1. aprilom 1954. OPOZORILO! Opozarjamo vse urade, druž- bene organizacije in podjetja na naš pravilni naslov, ki se glasi: Kmetijsko in vrtnarsko gospodarstvo Ptuj, prej Mestna ekonomija, ker dobivamo pošto in ostalo na nepravilni naslov. Sprememba naslova je bila iz- vršena v reg. 16. okt. 1952 in tudi objavljena v Uradnem listu LRS. OBVESTILO! »Perutnina« Ptuj obvešča in- teresente, da vsled tehničnih ovir letos ne bo valila piščan- cev. OPOZARJAMO vsakogar pred nakupom trofaz- nega električnega kabla, gumi- ranega, s patentnim stikalom, premer cca 12 mm v dolžini 20 m, kateri je izginil v noči od 15. na 16. marec 1954 iz delov- nih prostorov tuk. priprege Na Pristanu. Mestna komunalna ustanova Ptuj MALI OGLASI UGODNO PRODAM trivrstno harmoniko ali pa zamenjam za čebele. Franc Horvat, Kr- čevina 91, p. Grajena. KNJIGOVODJO(KINJO), samo- stojno moč, iščemo. PiaCa po uredbi ali honorarno. Ponvjd- be: Ptuj, poštni predal št. 96. HISO z gospodarskim posloo- jem ali pa brez in nekaj njiv, prodam. Zg. Hajdina št. 82. VRTNICE visoke v vseh bar\'ah dobite pri Kmetijskem in \Tt- narskem ,go.9podarstvu v Ptu- ju Pohitite z nakupom! VINOGRAD (30 arov) s hLšo v bližini borlskega mosta, pro- dam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. TRAVNIK (94 arov) v Radeho- vi takoj prodam. Marija Sever — Ptuj, Nova vas 4. STAVBENO PARCKLO z nedo- vršeno stavbo v Skofcih. pro- dam. Katarina Stumberger — Me->tni vrh. STRESNO OPEKO (stari boD- rovec) prodam. Ptuj, Murši- čeva 15. STANOVANJE, dvosobno. v Mariboru, zamenjam za ena- ko ali eno^bno v Ptuju. \ ..i-aš^ti v vipiavi. Križakarstvo (ribolov s šero) ie zelo škodMivo Pi/Tenda nikjer v S^.oveniji ne nastaja s križakarstvom (ribo- lovom s šero) taka škoda kot v našem ptujskem okraju, kjer se iz leta v leto manjša ribji zarod. Ravno s križakanjem sc najbolj redči število rib zraven drugih vp"ivov na njih slab razvoj kot so n. pr. nagle spre- membe vodostaja vsled hidro- central. tovar-niških kanalov in podobno Pr= tem nastaja resno vprašanje oblike bodočega ribo- lova na Pesnici. Polskavi, Dra- vinji in raznih mrtvicah Dra- ve, kier se posebno odražajo ro<;!edlce križakarstva. Ne gre več za vprašanje, ali bodo zma- cal- snortni ribiči ali križakarii, temveč za vT>r?šanje. kako rr^remenit; s^dnj pridobitni ri- kr=žakarstvo. v športni ribolov, da ne bo tako globoko v zakladnico rib v na- .š-h vodah Gre torej za odpra- vo »-'bolova k'^t pridobitne go- cnoda-cke dejrvnosti v predc- l'h. ■'c^er je ribji zarod resno oTroScn. V tej r-.opravi so je vsekako" rntr!-bnn zamis':ti na čase nrcd ?n in 50 loti. ko je bilo malo ^''ortnih r:bičev ko je nre^^a- dov?lo število pridobitnih ribi- čcv-kr;73k?)rjcn.' in v takratne rar^^^-e. k: niso tako vplivale n zaklade v n3š-'h vod "h. K. sed3n-e stanje rib v naših vDd^h je vsekakor vplivala tu- ri- ':'aba okunacije. ker so neka- ^r-orvestneži iz okuoator- tudi doma*-'h —»st z razstrelivom uničevali mno- žico rib, na drugi strani pa sploh niso mislili na podmla- dek in ukrepe za zaščito ribo- lova. Vsled te brezobzirnosti je močno trpel zlasti zarod sul- cev v Dravi, ki kljub vlaganju mladic in z. koniti zaščiti v Dravi odmira. Nešteto izkušenj potrjuje, kako je z ribolovom v Dravi spcmlad; in v jesen, ko nara- ste Drava za 2 metra, ko je motna in deroča in prisil; sul- ca v zavetje ob kraju, ki p:, mu ne koristi, ker ga tam čaka dru^ra nevarnost — križak Lahko verjamemo priletnej- šim ribičem, da je bilo nekdaj v Pesnici, Dra vin j i, Polskavi in drugod polno rib, zlasti ščuk in krapov, ki jih danes povsod po- grešamo kljub vlaganju mladic. Tudi temu zarodu je zapečatilo usodo brezobzirno križakanje zlasti v poletnih mesecih v ni- zkem vodostaju. od katerega jim ni bilo rešitve zlasti ob šte- vilnih križakih, ki so precedili vsaki liter vode. Tudi masovna (drstišča podusti so tukaj doča- j kala svoj konec. Težko Jle pri- i merjati koristi takih ribičev z ' ogrcnjTin škodo, ki nastaja vsi«??! ' propasti celotncg^a zaroda rib. Ivuni vlov-jenih podusti. polnih iker. pcmc-nijo neprecenljivo iz- gubo. ki jo že temeljito obču- timo. Z-inv-rjanje takes.? početja in take trgovine z ribami (pe- čene celo po 30 din komad) je v očeh športnega ribiča škod- ljivo in celo nevarno, zlasti če t ga slišimo celo iz ust člana upravnega odbora Ribiškega društva, še bolj pa je škodljivo in nevarno, kar so počeli posa- mezniki iz ribiških vrst s tem, da so organizirali križakarje, naj na letošnjem občnem zbo-1 ru zahtevajo celo pravico do lova _ s križakom med drstjo, noqni lov in splošen lov s kri- žakom že od marca t. 1. dalje : v vseh vodah okrajnega ribi- j škega okoliša ter da se prekli- če prepoved prodaje rib. ! O športnem ribolovu v taki obliki ni govora, še manj pa se je mogoče pri tem sklicevati na stoletno ribi.ško tradicijo Na ' občnem rboru hj moralo biti povora o okrepitvi ribje?^ za- roda ne pa o pravici do njc^ro- veera popolneara uničen,i?i. To .ie skunno \T>rašan.ie vseh r'biCev, ki jih veseli ribolov kot srvort ne pa kot nravic7 do bopalitve' na račun že itak bednega rib- j, je?'' rarotla. |; Da bo naše skuono prizade- i vanje uspešno, so mora dru- štvo snri^azniti 7. nalogo da se iz ribiških vrst posa- ; rrscTnM';} kf jim ni mogoče do- 1 povodati. da nima.to pravic«* • uničevati. k?)r dnigi čuvaio pred ; uničenjem Zavarovati je treba zak'ad rib s prepovedjo' kr''žaknnia v Drn^i in njenih , ; pritok-h, (dovoMt- le od Ormoža ' 1 nr,r>.rr>i) 7 zvišan->m l'cence za ( s p-rnovodjo ribolov? s ' v H-cfi It ^ dru- -T^rni ukreni ' i Lp ob skunnf-m rri-rT^p^r^ri^M i j-n res^ii.^no ri- < ^^ v vor ^^mV-^V -'n drugih rib. Viher Ljubo^