Geografski vestnik 78-1, 2006, 123-125
Poro~ila
In{titut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v letu 2005
Postojna, Titov trg 2, http://www.zrc-sazu.si/izrk
Z razvojem celostnega krasoslovja, od prou~evanja kra{kega povr{ja in kra{kih jam do kra{kih voda in s poglabljanjem temeljnega znanja, ki je izhodi{~e za na~rtovanje `ivljenja na krasu in varovanje na{e izjemne naravne kra{ke dedi{~ine, uspe{no krepimo vlogo In{tituta kot pomembnega mednarodnega raziskovalnega in {tudijskega krasoslovnega sredi{~a. To potrjuje tudi novi evropski projekt, s katerim nam je zaupano prirejanje Mednarodne krasoslovne {ole. Spoznanja, ki jih pridobivamo s sodobnimi terenskimi in laboratorijskimi metodami ter matemati~no ra~unalni{kim modeliranjem, smo v letu 2005 strnili tudi v ve~ knjigah:
•  Processes of speleogenesis, a modeling approach,
•  Epikarst, promising habitat,
•  Kra{ke kulturne krajine (Karstic Cultural Landscapes): Udin Bor{t,
•  Kras: Voda in `ivljenje v kamniti pokrajini (Water and life in a rocky landscape),
•  Piv{ka jezera.
V okviru programa Raziskovanje krasa smo nadaljevali s preu~evanjem klasti~nih jamskih in povr{inskih sedimentov. Vzor~evali smo jamske sedimente za paleomagnetne analize v `e preu~evanih jamah in za~eli z raziskovanjem novih prerezov jamskih sedimentov. Jamske sedimente smo preu~evali v Matar-skem podolju, v obrobju Piv{ke kotline, na obmo~ju Pa{kega Kozjaka in na krasu med Celjsko in Velenjsko kotlino. Za~eli smo s poskusi rekonstrukcije zakrasevanja in speleogeneze na izbranih podro~-jih. Jamske sedimente smo primerjali z razli~nimi razvojnimi fazami, izra`enimi v jamski morfologiji. [e zlasti nas je zanimala mo`nost datiranja najnovej{ih tektonskih premikov s pomo~jo jamskih sedimentov.
Na gradbi{~ih avtocest smo raziskovali procese selektivnega zakrasevanja na stiku fli{a in apnenca, znotraj fli{a in v pobo~nih bre~ah.
Nadaljevali smo raziskave pojavljanja stromatolitnih stalagmitov v [kocjanskih jamah.
Na podlagi georadarskih posnetkov, nekdanjega reliefa in dana{njega stanja smo ugotavljali vzrok vdora avtoceste pri Postojni.
Za~eli smo s pripravami poskusa simuliranja pretakanja vode med razli~nimi plastmi mavca in vrtin~enja vode v razli~no oblikovanih ceveh ter njegovih sledi na obodu.
Preu~evali smo klimatske, zlasti temperaturne razmere in gibanje zraka v vhodnih delih jam ter njihov pomen v jamski morfologiji in za izlo~anje sige.
V Piv{ki kotlini smo analizirali odnos med tektonskimi strukturami in potresi in ugotovili potencialno potresno aktivnost za Sel{ki prelom, ob katerem le`i ve~ina presihajo~ih jezer.
Zaklju~ili smo s celostnim regionalnim preu~evanjem krasa Zgornje Piv{ke kotline in obmo~ja presihajo~ih Piv{kih jezer in pripravili monografski pregled izsledkov.
Enoletne meritve s tenziometri TM 71 v Postojnski jami so pokazale, da je aktivni horizontalni premik ob prelomu, ki se nahaja 1 km severno od Predjamskega preloma, okrog 0,05 mm na leto.
Prou~evali smo podtalne kra{ke oblike, {kraplje in kamnite gozdove, ki so se razkrili pri gradnji avtocest na Dolenjskem. So svojevrstna znamenitost pokritega krasa.
Preu~evali smo kra{ke skalne oblike na doma~em krasu, na krasu Mallorce in koralnem otoku Mina-midaito na Japonskem. Terenska raziskovanja smo dopolnili z laboratorijskimi poskusi z mavcem.
Nadaljevali smo z razvojem modelov zakrasevanja. Nadgradili smo model razvoja odprtega kra{kega vodonosnika, ki omogo~a simulacije pri kompleksnej{ih robnih razmerah. S tem modelom smo raziskovali vpliv razbremenitev na razvoj poroznosti v razpoklinskem sredstvu.
Teoreti~no smo opisali procese kondenzacije vla`nega zraka na jamskih stenah v razli~nih okoli{~inah in na osnovi tega ocenili pomen kondenzacijske korozije v speleogenezi.
123
Poro~ila
Geografski vestnik 78-1, 2006
Na obmo~ju Matarskega podolja in Krasa smo raziskovali kredno-paleogenske paleokra{ke pojave, na Dolenjskem pa tiste, ki so razviti v jurskih apnencih. Poleg geneze paleokrasa in sedimentov, povezanih z njim, so nas zanimale tudi sedimentolo{ke in diagenetske zna~ilnosti karbonatnih kamnin, v katerih je paleokras razvit, ter tistih, ki ga pokrivajo. Na Dolenjskem smo preu~evali tudi oblike pokritega krasa ter gline, ki kra{ki relief pokrivajo.
Nadaljevali smo z vzpostavljenim multi-parametrskim monitoringom prenikajo~e vode na poligonu Kristalni rov v Postojnskih jamah. Na dveh curkih vode smo celo leto merili (sonde z datalogerji) pretok, temperaturo in specifi~no elektri~no prevodnost (ve~ kot 150.000 meritev) in padavine na povr{-ju. V ~asu vodnih valov po padavinah smo podrobneje spremljali tudi prenos snovi in naredili okoli 1000 kemi~nih analiz. Vzporedno smo analizirali 600 vzorcev v sledilnem poskusu skozi vadozno cono, ki poteka od leta 2002. Posebno pozornost smo posvetili metodi dolo~evanja fluorescence, in sicer dolo~evanju nizkih vrednosti in spreminjanju ozadja v ~asu dolgotrajnih opazovanj.
Zaklju~ili smo sledilni poizkus z deponije Ribnica in izvedli sledilni poskus z deponije Se`ana.
Razli~ne metode hidrogeolo{kih raziskav (detajlno tektonsko-litolo{ko kartiranje, primerjave hidro-gramov in kemogramov, sledilni poskusi, kartiranje ranljivosti) so bile uporabljene pri {tudiju ranljivosti kra{kih vodonosnikov. Posebno pozornost smo posvetili negativnim vplivom odlagali{~ komunalnih odpadkov na krasu na podzemne vode. Na temelju zbranih ugotovitev smo izdelali smernice za na~rtovanje spremljanja kakovosti podzemne vode na vplivnih obmo~jih odlagali{~.
Zvezno smo spremljali vodni nivo, temperaturo in specifi~no elektri~no prevodnost izvira Podstenj-{ek pri [embijah. Opravili smo detajlno strukturno-litolo{ko in geomorfolo{ko kartiranje ter speleolo{ke raziskave v zaledju izvira. V na~rtu je sledilni poizkus, s katerim bomo pridobili osnovne hidrodina-mi~ne podatke o prispevnem zaledju in s tem povezane procese napajanja, uskladi{~enja in praznjenja kra{kega vodonosnika na Zgornji Pivki.
Raziskovali smo epikra{ko favno. Terensko in laboratorijsko delo je bilo usmerjeno v ugotavljanje koli~in raztopljenega ogljika, vira energije podzemeljskim `ivalim v curkih prenikle vode.
V zvezi z zgodovino krasoslovja smo preu~evali podatke o alpskih in ledenih jamah v Sloveniji, podrobneje smo ocenili delo Adolfa Schmidla in pomen njegove knjige Die Grotten und Hφhlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas (1854) in delo Baltazarja Hacqueta kot krasoslovca.
Ukvarjali smo se z varstvom in ohranjanjem jam ter krasa, posebej tistih s seznama UNESCO.
Izvajali smo tudi naslednje doma~e projekte:
•  Varovanje kra{kih vodnih virov,
•  Razvoj in funkcija jam v razli~nih speleolo{kih okvirih,
•  Izsledki raziskovanja povr{inskih kra{kih pojavov kot smernice za na~rtovanje posegov v kra{ko pokrajino,
•  Vloga in pomen mikroorganizmov v kra{kih procesih,
•  Center odli~nosti FABRICA,
•  Sledilni poizkus z obmo~ja deponije Mala gora pri Ribnici,
•  Sledilni poizkus z obmo~ja deponije Se`ana,
•  Hidrogeolo{ko poro~ilo za obmo~je predvidenega vpliva odlagali{~a Stara Vas - Postojna z na~rtom izvajanja monitoringa onesna`enosti podzemnih vod,
•  Kra{ki pojavi v trasi avtoceste Razdrto-Vipava,
•  Geolo{ka spremljava v okviru varstva naravne dedi{~ine: Krasoslovno speleolo{ke ter paleontolo{-ke, stratigrafske in sedimentolo{ke zna~ilnosti na obmo~ju AC odseka Hrastje-Le{nica,
•  Ranljivost kra{kih vodnih virov,
•  Jame epifreati~ne cone - procesi, oblike, dejavniki,
•  Pomen in funkcija jam v kra{ki hidrologiji,
•  Postojna - sredi{~e svetovnega krasoslovja,
•  Promocija znanosti v letu 2005: Kitajski kras (30 minutni dokumentarni film),
•  Park voja{ke zgodovine - rekultivacija opu{~enega voja{kega obmo~ja in muzejska predstavitev opu{~ene voja{ke tehnike,
124
Geografski vestnik 78-1, 2006
Poro~ila
•  Teden vse`ivljenjskega u~enja 2005: Slovenija - krasoslovna Indija Koromandija.
Sodelovali smo v ve~ mednarodnih projektih:
•  Neotektonski in seizmi~ni prelomi v kra{kih jamah, njihov pomen za speleogenezo; Univerza v Akro-nu, ZDA;
•  Paleomagnetne raziskave sedimentov na kra{kih podro~jih Slovenije; v povezavi s paleotektonskimi rekonstrukcijami; ^e{ka akademija znanosti;
•  3 KCL, Kultura 2000 - Kra{ke kulturne pokrajine - Edinstven odnos med ~lovekom in kra{kim svetom, Naravoslovni in arheolo{ki muzej iz Montebellune, Univerza v Padovi, Univerza Nica Sophia-Anti-polis;
•  COST 625 - 3-D opazovanje aktivne tektonike;
•  Ekolo{ka ter mikrogeografska raziskava epikra{ke favne; Ameri{ka Univerza, Oddelek za biologijo, Washington D. C;
•  Primerjava slovenskega klasi~nega in {panskega mediteranskega krasa; Univerza Balearskih otokov, Palma de Mallorca;
•  IGCP UNESCO Projekt No. 513 - [tudije kra{kih vodonosnikov in zalog vode;
•  GEC, Skupina evropskih Harofitologov, Fribourg, [vica;
•  5. okvirni program Evropske skupnosti: AQUADAPT - Strate{ko in celostno upravljanje z vodami v kra{kih vodonosnikih;
•  Kra{ki sistemi; razvojni proces in trajno upravljanje; PROTEUS; Univerza Nica Sophia-Antipolis, Francija;
•  Raziskave zna~ilnosti polnjenja kra{kega vodonosnika in prenos onesna`enja v zbirnem obmo~ju jezera Dianchi: Primer izvira Haiyuansi; Yunnanski geografski in{titut in Yunnanska univerza, Kunming, Kitajska;
•  Zna~ilnosti kra{kega vodonosnika in kartiranje ranljivosti v zaledju jezera Dianchi, Kunming, Kitajska; primer severnega dela zaledja; Yunnanski geografski in{titut in Yunnanska univerza, Kunming, Kitajska;
•  Geokronolo{ko prou~evanje sige in klimatskih sprememb v Sloveniji; Oddelek za znanosti o zemlji, Univerza v Bergnu, Norve{ka;
•  Biodiverziteta in ekologija favne v preniklih vodah kra{kih jam; Speleolo{ki in{titut, Cluj-Napoca, Romunija;
•  Primerjalna morfo-hidrolo{ka raziskava izbranih kra{kih obmo~ij v Tur~iji in Sloveniji, Hacettepe univerza, Ankara ter
•  Trajnostno gospodarjenje s kra{kimi vodonosniki v pore~ju Save, Rudarsko-geolo{ka fakulteta, Beograd.
Pripravljamo knjigo o skalnih oblikah na kra{kem povr{ju, pri kateri sodeluje 40 krasoslovcev iz 20 dr`av, urejamo revijo Acta carsologica, sodelujemo v mednarodnih projektih in s krasoslovci celega sveta, sve`e znanje pa podajamo {tudentom na na{i podiplomski [oli za krasoslovje Politehnike Nova Gorica, na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Fakulteti za humanisti~ne {tudije Koper.
Tadej Slabe
125