PoStnina plačana t gotovini.
Leto XVII«, št. j
upravoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica a. — reielOD št 8122, 8123, Lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova ui. — TeL 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St.il. — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica AL
2. — Telefon št. 19a Računi pri pošt. tek. zavodih: Ljub* 8124, 3125, 81266. ljana št 11.842, Praga Oslo 78.180, Wien št 105.241.
Anglija in Egipt
V glavnih dveh mestih Egipta se ponavljajo nemiri, naperjeni zoper egiptovsko oblast odnosno zoper sedanje razmerje med deželo ter Vefliko Britanijo. Na nemirih je udeležena v glavnem mladina, v ozadju pa se drži enako usmerjeni politični svet, ki prav tako zahteva revizijo pravnih in dejanskih odnošajev do imperija. Na prvi pogled bi bilo pripisovati vznemirjenja! v Egiptu veJiko pažnjo, saj se je sprožilo v dobi, ko se je Anglija tako krepko angažirala v ita-lij.ansko-abesins.kem sporu. Ali Mjuib temu jih svet jemlje jako vsakdanje in more se opažati, da se celo na Angleškem kaj malo razburjajo nad njimi.
Menda je poglavitni vzrok temu nenavadnemu nezanimanju v dejstvu, da so egiptovske demonstracije zetlo običajna zadeva, to se pravi da zaires ne prinašajo nič novega niti ne v novi obTiki. Celo repertoar njihov je star: kakor vselej Je tudi to pot dosegel višek v sežiganju tramvajskih voz. V Londonu se pač zavedajo, da je Egipt povsem neoborožena dežela in da drugega orožja kot demonstrativnih pohodov po uricah glavnega mesta in nekaj revolverskih strelov pa par mrtvih in ranjenih, Egipčani ne premorejo. Za take ventile pa so imeli v Londonu že od nekdaj veliko smisla. _
Tudi vsebina egiptovskega protesta je ie dobro znana. Odnosa ji napram britanski oblasti so dosedaj urejeni v obliki, ki nacionalistov ne zadovoljuje. Dasi ima Egipt zelo obsežno samostojnost, je vendar ostal v tesni zavisnosti od Anglije. V tem sicer ni še nič definitivnega, saj se je pridržalo poznejšemu dogovoru, da se tudi to razmerje uredi na obojestransko zadovoljnost po vojni, ko je Egipt dobil svoj ustavini statut. Toda v tem, kako naj se razmerje uredi, se naziranja silno razlikujejo, zakaj obojestranska zadovoljnost se noče doseči.
Angleži imajo še vedno finančno kontrolo nad deželo. Glede tega bi pač sporazuma ne bilo tako težko dogovoriti. Bolj kompliciran je problem vnainjepo-litičnega zastopstva, ali tudi ta bi <=se dal urediti. Najhujše je nedvomno vprašanje vojaške obrambe dežele, zlasti zaščite varnosti skozi ožino Sueškega prekopa. Radi tega, ker ima Velika Britanija v svojih rokah obrambo dežele, bi se pač spor ne vlekel v neskončnost, saj je znano, kako zlahka se je dosegel sporazum glede odnošajev do Iraka, ki se mu je naglo priznala samostojnost, nele formalna, marveč tudi dejanska. Toda v Egiptu gre za varstvo prehoda skozi Suez, za garancije, da se tega prehoda ne polasti kaka druga sila. Če le kje, bo tu morala popustiti egiptovska stran, o tem moremo biti danes bolj prepričani nego kdajkofli doslej. Vprašanje Sudana, ki je sporno, je zopet posebne prirodle. Težko je tu odločiti, ali se bo odrekel Egipt svojim zahtevam po gospostvu nad deželo, ki so jo prav za prav osvojili Angleži po hudih borbah in ki jim je sedaj iz gospodarskih razlogov tako zelo potrebna; toda ako se bo sporazum dosegel v drugih točkah, se bo prav gotovo našel ključ tudi za rešitev sudan-skega problema. S tem se naglaša, da leži težišče angleško-egiptovskega spora vendarle drugje, namreč na Suezu, v vprašanju garancij za vedno odprti prehod iz Sredozemskega v Rdeče morje ter dalje v Indijo.
Ni slučaj, da so egiptovski nacionalisti sprožili novo akcijo za spremembo odnošajev do Anglije. V Kairu so opazili, da se nahaja britanska vlada v nekoliko kočljivem položaju, pa so na tej osnovi sklepali, da bi se daila situacija izrabiti za dosego starih ciljev. Da je ne ravno srečni pasus v Hoareovem govoru sprožil kairske demonstracije, je sicer res, a vendar ne bistvena okolnost, o čemer nas najzgovorneje prepriča dejstvo, da se egiptske stranke tako naglo našle v koaliciji, čeprav so se poprej med seboj ljuito bojevale. Izredno naglo so tudi dosegle uspeh, to je obnovo ustave iz leta 1923., kar je pač znamenje, da so smatrale priliko za izredno ugodno. Da težijo vse za čim večjo osamosvojitvijo dežele, o tem pač ne more biti dvoma
In vendar je vprašanje, ali so si Egipčani izbrali ugoden trenutek za obnovo radikalnejše politike napram Veliki Britaniji. Konflikt z Italijo je Anglijo opozoril na mnoge jako slabe točke v poti skozi Sredozemsko morje. Tem bolj bodo tedaj v Londonu pozorni na to, da se glede Sueza ne angažirajo v meri, ki bi mogla ogrožati njihovo popolno varnost na tem najvažnejšem prehodu. Zato ne more biti dvoma o tem, da bodo v Londonu danes bdlj nego kdajkoli trdno vztrajali na garanciji popolne oblasti nad Sueško zono, popolne vojaške zasi-guranosti. Tudi veleva stara praksa, da v Londonu v času stiske niso najmeh-kejši.
Pa tudi še iz drugih razlogov ni povsem gotovo, da je sedaj za egiptovske radikale najprikladnejša prilika. Italijanska protiangleška politika, kakor jo je nehote postavila na dnevni red abesin-ska afera, je v Egiptu samem vzbudila več vznemirjenja nego zadoščenja. Tudi v krogih najradikadnejših angleških nasprotnikov si ne prikrivajo bojazni, da bi bil italijanski imperializem še mnogo bolj nevaren nego je britanski. V dobi,
Ljubljana, sobota 4. januarja 1936,
Cena t Din
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina	mesečno Din 25.—
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
KOMPENZACIJE ZA IZGUBO
ITALIJANSKEGA TRŽIŠČA
Minister Milan Vrbanič o rezultatu pogajanj z Anglijo In Francijo - V Angliji smo dobili nekaj ugodnosti, v Franciji pa še ne
Beograd, 3. januarja. V zvezi z včerajšnjim sporočilom s seje ministrskega sveta o trgovinski pogodbi z Anglijo za zvišanje kontingentov našega izvoza na podlagi obljub, danih v ženevi glede na posledice izvajanja gospodarskih sankcij proti Italiji, je minister za trgovino in industrijo g. Milan Vrbanič danes sprejel poročevalca agencije Avale in mu dal o tem vprašanju naslednja zanimiva pojasnila:
Znano je, da je ženevski odbor za koordinacijo s svojim siklepom (št. 5) in na zahtevo delegacije naše države predvidel vzajemno podporo državam, ki izvajajo gospodarske sankcije proti Italiji in trpe zaradi tega večje aH manjše izgube. Za izgubo italijanskega tržišča je treba torej dati tem državam vzajemne kompenzacije z ugodnostmi, ki jih druga druga priznajo.
Med državami, ki so jih gospodarske sankcije hudo prizadele, je tudi Jugoslavija, ki je izvažala v Italijo 25% vsega izvoza lesa in živine v vrednosti okoli 800 milijonov Din na leto. Prenehanje tega izvoza in ustavitev pritoka naših klirinških
terjatev proti Italiji v znesku 88 milijonov lir najbolje ilustrirata učinek sankcij na naše gospodarstvo. Razumljivo je torej, da je šlo stremljenje vlade, pred vsem pa ministrstva za trgovino in industrijo, v smeri čim nujnejše ureditve našega izvoza v smislu odškodnine za izgubo na italijanskih tržiščih v okviru načrta za čim racionalnejšo razdelitev teh izgub na države, ki pridejo v poštev. To se da tehnično izvesti samo s sukcesivnimi pogajanji s temi državami. Države, ki pridejo v poštev so Anglija, Španija in morda Švica.
Pogajanja so se začela takoj, kakor hitro je postalo jasno, da pride do izvajanja sankcij. Seveda je na pogajanja vplivala okoliščina, da gre za nekaj docela novega v mednarodni praksi, za nekaj, kar nima primera ne v političnem, ne v tehničnem izkustvu držav, za katere je šlo.
Največ razumevanja za naš položaj je dejansko pokazala Anglija, ki nas je tudi prva povabila na pogajanja. Glede na strukturo uvoza te države in na kakovost in značaj našega blaga so morale biti naše zahteve
Z abesinskih bo jišč
Močan odpor Italijanov pri Makali proti abesinskemu
navalu
Addis Abeba, 3. Januarja, o. Službeni krogi Potrjujejo, da je vojska rasa Mulu-gete, ki oPorira okrog Makale, naletela na resen odpor Italijanov. Italijanske čete so bile ojačene. O vojski rasa Kase, ki je pričel v Poslednjih dneh novo ofenzivo proti Italijanom, že od sobote ni nikakih vesti. Vrhovno Poveljstvo mu je že trikrat poslalo podrobna navodila Za napad proti Italijanom, nanje pa doslej ni odgovoril.
Uničenje italijanskega letala
Addis Abeba, 3. januarja, o., Ce^r, ki se še vedno mudi v Desiju je odlikoval aibesinskega strelca, ki Je včeraj sestrelil italijansko letalo v bližini Makale. Pri tem je rabil strojnico, ki je bila montirana na nekem drugem že sestreljenem italijanskem letata. Letalo je tako zdela!, da so bili vsi člani po^dCiuie . njeu» mrtivi, še preden je padlo na tla.
Askari prestopajo k Abesincem
Addis Abeba, 3, januarja. AA. Ha/veeov posebni dopisnik poroča, da je na tigrej-skem bojišču pet domaičinskih častnikov, 20 podčastnikov in 129 domačinskih vojakov prestopilo k Abesincem. Po izjavah beguncev je med eritrejskimi četami veliko nezadovoljstvo proti italijanskim go-spodarjem Računati je treba z nadaljnj^ prestopom eritrejski'n vojakov k abesinsk1 vojski. Begunci praviijo, da ®o italijanske čete močno depriimirane. Poskus zgradili cesto od Ad igra ta do Makale je bil docela zaman, ker se je več delo<v novozgrajenih cest že oPetčvano pogrezmilo v globoki pesek.
Italijani priznavajo umik na severu
Rim, 3. januarja, o. Poročila o položaju na bojiščih v Abesiniji, ki je po informacijah inozemskih Listov neugoden za Italijo, so dala končno tudi italijanskemu tisku povod, da je stopil iz dosedanje rezerve in naposled prizna umiik Italijanov, zlasti na severni fronti. Italijanski listi nagi asa -jo pri tem, da predstavljajo dosedanji uspeha italijanske vojske v Aibesiniji velike pridobitve ter da je bJl sedanji umik italijams/kih čet na zapadmeim delu severne fronte izvršen iz docela strateških razlogov. Dopisnika »Popolo d' Iitalia« in »Pfic-cola« slikata v daljših poročilih umik Italijanov vzdolž reke Takaze in ga uteme ljujeta s tem, da je Italijanom na tem delu fronte grozila nevarnost, da jih obkoli-
ko se tolikokrat čujejo parole iz Rima, oznanjajoče začetek novega imperija, ki naj stopa po sfledeh starega rimskega imperija, je v Egiptu malo osnove za pooutek varnosti. Nikomur ne pride na misel, da bi si želel zamenjati angleško nadobliast za italijansko; pa tudi takih je malo, ki bi se ne zavedali, kako resna nevarnost bi pretila deželi, če bi je ne ščitila — britanska nadoblast. Gešlia. da bi se dežela že branila z lastnimi silami, samo da bi bila oborožena, težko da bi mogla realnega politika povsem prepričati; ta milo izražena sumnia bi se daila povedati še mnogo konkretneje.
Veilika kriza mednarodnih odnošajev, ki jo je sprožila abesinska afera, je po-kazafla važnost Egipta še v prav oosebno krepki osvetljavi. Zato pa je pričakovati, da bodo Angleži še posebno previdni, preden bodo tu pripravljeni na kake koncesije, ki bi oslabile namesto ojačile njihovo pozicijo.
jo moonri abesdnski oddelki. Italijani so sedaj zavzela postojanke, ki so jih imeli 15. novembra. Listi poudarjajo, da je ta umik le začasen, ker je hotelo italijansko vrhovno vodstvo skrajšati fronto, da bi moglo tako s čim večjim uspehom prodirati na sredini.
Italijanski komunike
Rim, 3. januarja. AA. Ministrstvo z* tisk in propagando je objavilo naslednji komunike Ste v. 87:
Znatnih dogodkov ni bilo ne na eritrej-ske>m ne na soanalskem bojišču.
Grazianijevi novi načrti
Pariz, 3. januarja, o. Agencija Radio potrjuje vest, da je abesinski cesar odredil naknadno mobilizacijo, ki je bila včeraj proglašena v Hararju, Addis Abebi in drugih abesinskih središčih, ker Je abe-sinsko vrhovno poveljstvo prejelo zanesljive informacije, da se na jugu pripravljajo Italijani za veliko ofenzivo.
General Graziani namerava baje umakniti glavni del svoje vojake iz Ogadena, ga razdeliti na tri dele in prodirati istočasno vzdolž rek Daua Parma, Ganale Doria in Uebi Gestro proti pokrajinama Sidamo in Bale, preko katerih bi nato prodrl naravnost v Addis Abebo. General Graziani že koncentrira svojo vojsko ob reki Džu-bi, v katero se stekajo omenjani trije pritoki. Sam se nahaja v Lugu. V Moga-discio je tudi že prispela nova divizija vojaštva, o kateri pa ni znano, ali je prišla iz Eritreje ali naravnost iz Italije. Kolona ob reki Uebi Gestro bo imela nalogo braniti ostali dve koloni proti morebitnim napadom z boka. Italijani računajo, da bodo še pred tem premagali rasa Desto In mu pripravljajo zasedo. Zato je dobil ras Desta strog nalog, naj prodira sicer dalje, toda z največjo previdnostjo. Z italijanskega stališča bo imela ta ofenziva velik pomen, ker naj bi omogočila zavzetje Addis Abebe še pred pričetkom deževne dobe.
Podrobnosti o obstreljevanju švedske bolnišnice
Addis Abeba, 3. januarja, d. O obstreljevanju švedske bolnišnice pri Dolu 30. decembra se doznavajo še naslednje podbrobnoeti: Italijanska letala so preletela ob 7. zjutraj pokrajino ter metala letake, podpisane od generala Grazianija, v katerih trdi, da so Abesinci prekšili dogovor iz 1929 ter obglavili dva ujeta italijanska letalca. Letala so se najprej odstranila, čez četrt ure pa so se vrnila ter preletela v višini 300 m švedsko postajo Rdečega križa, ki se je nahajala že 8 dni na onem mestu in je bila jasno označena z rdečim križem. Pripadniki postaje niso sprva pripisovali letalom nobenega pomena, ker se skoro vsak dan pojavljajo, naenkrat pa so pričela metati brez prejšnjega svarila bombe, že prve so zadele operacijski šotor in ubile dva Abesinca, dočim sta bila ranjena glavni zdravnik dr. Hylander in njegov asistent. Bombe so popolnome uničile instrumente, zdravila in druge potrebščine, ki so bile v veliki množini v zalogi. Po bombardiranju so se letalci spustili zelo nizko ter so obstreljevali vse šotore postaje iz strojnic. Od krogel je bilo pri tem ubitih 28 bolnikov in ranjencev," ki -so bili nameščeni v šotorih. Zemlja na področju postaje je tako razrvana, da ni bilo mogoče ugotoviti števila bomb, ki so Jih odvrgla letala.
do Anglije že vnaprej omejene. Na nekatere vrste lesa ni bilo mogoče misliti spričo starih ivei Anglije s severnimi državami, fi-jih blago je boljše kakovosti, in naposled tudi zaradi carin. Trd les je pa tudi v današnjih okoliščinah doživel razmeroma ugoden plasman na Angleškem. Ostali so torej nekateri izdelki živinoreje in perutninar-stva, katerih izvoz je bil otežkočen z visokimi carinami, z režimom kontingentov in s hudo konkurenco. Ti proizvodi so gnjat, purani in druga perutnina in naposled jajca.
Naše zahteve gredo torej v dve smeri, namreč da se ukinejo oziroma znižajo visoke carine, in pa. da se zagotovijo zadostni kontingenti. Angleži so upoštevali naše razloge glede carin in so nam ustregli, glede kontingentov pa tudi precej. Tako so ukinili carino 15 pennijev na 120 jajc, ki je doslej onemogočala naš izvoz jajc na Angleško, znižali so carino treh pennijev na en penny za fant na purane in drugo perutnino. S tem bo izvoz tega blaga spet omogočen.
Glede kontingentov je stvar ta: «a jajca nam je dovoljen poseben kontingent 833 stotov, za purane 2500 stotov, ca perutnino 833 stotov in za gnjat 1280 stotov. Vrednost
teh ugodnosti se mora po dosedanjih cenah preceniti od 80 do 100 milijonov Din na leto. Seveda veljajo ti popusti samo za dobo trajanja sankcij in imajo preferenžni raa-čaj, to je, veljajo izključno samo za Jng9-slavijo. S tem nam je vendar dana možnost, da s solidarnim delom in iskanjem zvez ina Angleškem pripravimo za bodočnost boljšo prodajo našemu blagu v tej državi. Sporazum z Anglijo je stopil v veljavo 24. decembra lanskega leta.
Pogajanja s Francijo na žalost še niso mogla obroditi uspeha. Naše zahteve tako za les kakor za živinske izdelke in drugo »o naletele na težkoče. motivirane po večini s potrebo po zaščiti domače produkcije, ki je Francozi, kakor trde. ne morejo zanemarjati. Njihove koncesije, sestoječe izključno v povečanju dosedanjih kontingentov, so pa deloma neznatne, deloma se pa ne morejo izkoristiti zaradi visokih carin in taks, ki so z njimi zvezane. Sicer pa pogajanja s Francijo še niso končana in se bodo nadaljevala.
Tudi z drugimi državami bodo pogajanja, in sicer v prvi vrsti s Španijo in morda tudi s Švico. Seveda bodo ta pogajanja odvisna predvsem od razvoja političnih sankcij.
Značaja naših pogajanj z Anglijo in v bodoče tudi s Španijo ne kaže gledati samo v doseženih rezultatih v zvezi z gospodarskimi sankcijami — katerih trajanje je časovno omejeno — nego tudi v konkretnem gledanju možnosti boljše izgradnje medsebojnih zvez in v presoji koristi, ki bi jo obe stranki imeli od takšne izgradnje, kakor hitro nastopi ugoden trenutek za to. Sporazumi o vzajemni podpori v zvezi s sankcijami z lojalnim izvajanjem lahko znatno olajšajo stremljenja za utrditev vzajemnih gospodarskih zvez. Tudi zato moramo poskušati, da izčrpamo vse možnosti, ki nam jih dado takšni dogovori.
Poostritev sankcij
zopet v ospredju
Dva tabora v angleški vladi in javnosti — Potreba ustavitve vojne, ki ogroža vse gospodarstvo
logih odbora petih, ki jih je v ostalem Italija meseca avgusta odbila. V zvezi s temi predlogi naj bi se obnovil do neke mere tudi pariški načrt. Italijanska vlada bi poslala v Ženevo novo spomenico, v kateri bi zahtevala preklic sklepov Društva narodov, zaradi katerih je prišlo do izvajanja sankcij proti njej. Izrazila bi se pripravljena za mirno likvidacijo spora.
London, 3. januarja, o. Kot prva posledica bombardiranje bolnic na abesinskih bojiščih stopa 6edaj znova v ospredje vprašanje poostritve sankcij proti Italiji z uvedbo prepovedi izvoza petroleja. To vprašanje zlasti zamena angleško javnost, ki je prepričana, da bo že v bližnjih dneh prišlo d0 odločitve.
Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, bo imela angleška vlada v začetku prihodnjega tedna izredno sejo. ki bo izključno posvečena temu problemu. V diplomatskih krogih ne pričakujejo, da bi tokrat Anglija prevzela iniciativo za poostritev sankcij in to tem manj, ker se pojavlja v angleški javnosti ki je bila prej odločno za samkcijsko politiko, različno mnenje. Ena skupina je mnenja, da zadostujejo dosedanje gospodarske in finančne sankcije, dočim je druga mišljenja, da je baš sedaj čas, da se Italija s poostritvi, jo sankcij prisili h kapitulaciji ter na ta način ne samo ustavijo sovražnosti v vzhodni Afriki, marveč prepreči tudi popoln finančni dom Italije, ki bi hudo prizadel tudi mnoge angleške finančnike. Obenem opozarjajo ti krogi tudi na to, da bi se tako najhitreje otresle sankcijskih bremen tudi vse one države ,ki so z izvajanjem sankcij hudo prizadete.
Kakšno stališče bo zavzela vlada, je za enkrat težko reči. Del ministrov pod vodstvom predsednika vlade Baidwina se zavzema za to. da Anglija opusti za enkrat vsako nadaljnjo inniciativo, da se ne bi s tem še bolj povečala napetost mod Londonom in Rimom. Večina ministrov z Ede-nom na čelu pa je prepričana, da bi se v sedanjem trenutku baš s poostritvijo sankcij in prepoved io izvoza petroleja onemogočila vsaka nadaljnja akcija Italije v Abesiniji. Eden se namreč boji, da si bo sicer Italija med odmorom, ki bo nastal v voinih operacijah za časa deževne dobe, lahko nabavila velike zaloge petroleia in bencina ter nadaljevala vojno v vzhodni Afriki.
Tako prva. kaikor druga skupina pa priznavata, d-a bo odločitev vlade v glavnem odvisna od stališča, ki ga bo ravzel ameriški kongres in ki bo merodajno za posredno eodeVpvanJe Amerike pri petrolej-skih sankcijah.
Diplomatski razgovori v Parizu
Pariz, 3. januarja w. V času Lavalove odsotnosti iz Pariza bo vodil diplomatske razgovore glavni tajnik zunanjega ministrstva Leger. Izmenjava misli med Francijo in Italijo o prihodnjem zasedanju sveta DN in delu v odboru trinajstih je stopila sedaj v nov stadij. Glavni tajnik Leger je knel v<oeraj dolgo konferenco z italijanskim poslanikom Cemttijem, ki ji posvečajo še poseben pomen zato, ker bo Cerrutti ob koncu tedna odpotoval v Rim.
Diplomatski sotrudnik pariške izdaje »Daily Maila« piše, da je Laval obvestil italijanskega poslanika o vsebini angleško-francoskega odgovora in o nadaljnjem obravnavanju sankcijskega vprašanja. Važno točko na konferenci je tvorilo tudi obstreljevanje švedske bolnice Rdečega križa in obravnavanje tega dogodka pred svetom DN.
Italija postaja miroljubnejša?
Rim, 3. januarja, o. Po informacijah iz Pariza se vršijo diplomatska pogajanja, ki naj bi omogočila nov poizkus mirne rešitve italijansko—abesinskega spora. Vsa zadeva naj bi prišla pred Društvo narodov. Angažirala bi se Beleija. ki bi v svetu Društva narodov sprožila razpravo o pred-
Predsednik francoskih bojevnikov Italijanom
Pariz, 3. januarja. AA. Henry Pichot predsednik zveze bivših bojevnikov je objavil poziv italijanskemu javnemu mnenju« naj v nobenem primeru ne prezre nevarnosti sedanjega položaja. Javne ali privite grožnje, ki prihajajo iz Italije v Francijo, niso niti uiljudne niti pravične in ne bodo imele nobenega učinka na Francoze. PiChot vprašuje Italijane, ali soglašajo s tem, dla bo svet smatral Mu^solinija za človeka, ki je svojo domovino, Francvjo in druge države Potegnil v svetovno vojno. Francozi imajo mmogo izkušenj v kolonialnih vprašanjih in ne morejo verjeti, da Ibi osvojitev Abesinije zares predstavljala življensko vprašanje za Italijo.
Ogromni japonski Iz* datki za oboroževanje
Tokio, 3. januarja, o. Državni proračun za 1935/36, ki je bil po hudih borbah končno odobren, izikazuje 2,272 milijonov jenov izdatkov in predstavlja največji proračun v zgodovini japonske države. 47 odstotkov vseh državnih izdatkov, namreč 1.590 milijonov jenov, bo porabljenih za oboroževalne namene. Tudi ti izdatki predstavljajo rekord ter presegajo najvišje izdatke za oborožitvene namene v 1. 1922/23 skoro za polovico. Zaradi povečanja izdatkov za oboroževalne namene so morali znatno skrčiti proračune ostalih ministrstev. Tako so skrčili proračun za prosveto od 142 na 7 milijonov jenov, čeprav je po izjavi prosvetnega ministra šolstvo povsem nezadostno dotirano, ker na tisoče učiteljev že več mesecev ni dobilo nobene plače. Finančni minister Ta-kahači je v senzacionalnem govoru opozoril na grozečo nevarnost finančnega poloma, ki mora nastopiti, če se ogromni izdatki za oboroževanja ne bodo zmanjšali na mero, ki bo primerna japonskim državnim dohodkom.
Vojna pripravljenost na libijski meji
London, 3. januarja. AA. Reuterjev urad poroča iz' Soluma, da so na obeh straneh egiptsko—libijske meje pripravljeni. Na strehah vojašnic italijanskih utrdb sloje ves dan straže, ki skrbno opazujejo egipt-ska tla. Na egiptski strani so ob meji zbrani v prvi vrsti vojaki na kamelah, ki v manjših patruljah neprestano križarijo po obmejnih gričih in opazujejo italijanske postojanke. Italijani so svoje postojanke utrdili z gostimi žičnimi zaprekami in njihova letala skrbno opazujejo vsako gibanje egipt-skih ali britanskih čet.
Bolgarska amnestija
Sofija, 3. januarja. AA. KraU Boris je Podpisal za božične praznike ukaz o amnestiji, s katerim se v cekVti ali Pa delno odpušča nadaljnje vzdrževanje kazni 404 obsojencem. Amnestija obsega osebe, ki so bile obsojene od civilnih, kakor tmdi
vojafikiih sodišč.
(I
Sobota, 4. I. 1936.
Poljaki proti Židom
Bojkotna akcija proti židovskemu življu — Vpliv iz sosedne Nemčije — Razbijanje židovskih trgovin — Bombe v židovskih tovarnah — Spopadi na univerzah
Poznanj, 30. decembra
Protižidovski pokret na Poljskem se je, nedvomno po vplivu sosedne Nemčije, izredno ojačil. Od novembra dalje prihaja osobito v zapadnih delih države do ljutih izpadov proti židovskemu življu. Z visokih šol, kjer je nositeljica protižidovske agitacije nacionalistična omladina, se je nasprot-stvo preneslo na ulice mest, v posameznih predelih pa je prodrlo celo na kmete. Tako so bili pri nedavnih nemirih v okraju Opočnu ubiti štirje kmetje pri spopadu z orožništvom. ki je branilo ogrožene Žide in njihov imetek.
Poljski antisemitizem je že starejši od nemškega, toda nasprotstvo vendar ni nikoli doseglo tako izrazite sovražnosti, kakor ravno v zadnjih mesecih. Med Poljaki se čedalje tolj širi protižidovsko razpoloženje. Od vseh strani se javljajo glasovi, da se je vendar enkrat treba otresti židovske nadvlade v gospodarstvu. Postavlja se zahteva, naj v tem pogledu Poljska posnema svojo nemško zaveznico. Poljakom se zdi povsem prirodno, da se branijo zidov, ki tvorijo na Poljskem skoro 10°/o prebivalstva. Nemčija, ki je imela komaj 600.000 Židov pri 60 milijonih prebivalstva, je začutila opasnost, koliko bolj se morajo Poljaki čuvati Židov, ko jih imajo nad dva milijona, dasi ima Poljska le polovico toliko prebivalstva ko Nemčija.
Taka svarila gotovo užigajo med poljskim narodom, zlasti ker so židje še vad-iio nehote zaradi svojega žargona razširje-valci germanizacije. Res se precej Židov priznava k poljski narodnosti, toda tudi te Žide poljski nacionalist odklanja na vsi črti, pri čemer se poslužuje vseh onih dokazov in razlogov, ki jih je v obilni meri iz-nesla antisemitska panoga nemškega naio-doslovja. Tako imamo na Poljskem Žide in Žide, pri čemer je subtilna razlika v tem, da so židje vsi pripadniki izraelitske veroizpovedi, Židje pa so oni izraeliti, ki so se pri ljudskem štetju zapisali tudi v židovsko narodnost; slednjih je več ko polovica.
Najbolj je osredotočeno židovsko preoi-valstvo v Varšavi, kjer tvori 27 °/o vsega prebivalstva, ter v vojvodstvih Lodž in Bia-!ystok, kjer sega židovski odstotek preko 1*2. Ni pa nobenega mesta v bivši ruski in avstrijski Poljski, kjer bi židje ne imeii tako zvanega zastopstva, da dajejo odločilen pečat skoraj vsemu kraju, saj sta trgovina in obrt pretežno v njihovih rokah. To tudi povzroča, da poljski kmet ne more proda-
jati svojih izdelkov nikjer neposredno potrošniku. ne da bi imel od tega dobiček židovski posrednik. Posrednik je tudi židovski trgovec, ki prihaja v dotiko z ljudstvom, in njega zato kmet dolži. da kmečki pridelki nimajo nikakršne cene. Ta okoliščina ustvarja zelo ugodna tla za protižidovsko agitacijo med kmeti.
Kakor že rečeno, so v novembru dale znak za nastope proti Židom nacionalistične vseučiliške organizacije, zlasti pa so ti nemiri delo mladinske sekcije narodno demokratske stranke. Na Poznanjskem in v Šle-ziii je gibanje od proglašenega bojkota kmalu prešlo na nasilno razbijanje židovskih trgovin in na pretepanje židovskih pa-santov, obenem pa se je opazilo, da je vos pokret organiziran in da ima za sedaj v načrtu samo gospodarski in družabni toj-kot vsega židovskega. V mnogih židovskih podjetjih so eksplodirale bombe, ki so napravile j -ecej škode med židovsko prebivalstvo pa razširile strahovito paniko, časopisje je polno poročil o redno se ponavljajočih terorističnih činih.
Bojkot pa sega prav v vse kroge poljske ja\nosti. Tako so poznanjski zdravniki sklenili, da ne bodo sprejemali židovskih pacientov in jla ne bodo kupovali pri židovskih trgovcih. Gostilničarji in kavarnarji v Poznanju so se na pobudo vseučiliške mladine zavezali, da ne bodo v svojih lokalih trpeli židovskih gostov dijaki pa so obljubili, da bodo ob demonstracijah prizanašali tistim podjetjem, ki so se pridružila bojkotu. V Krakovu zopet so odvetniki osnovali svojo čisto arijsko odvetniško zbornico in se odcepili od uradne zbornice, katere članstvo je po večini židovsko. Na lvovski tehniki so dijaki zahtevali da morajo sede- I ti židje pri predavanjih v svojih posebnih klopeh, nakar so židovski dijaki stopili v stavko. Rektorat je zahtevi poljskih dijakov ustregel ter določil Židom celo posebne laboratorije. Naučp.i minister Swiento-slavvski je poklical rektorja k redu in slednji je moral objaviti zelo pomirljivo izjavo. v kateri je ostro obsodil početje poljskih dijakov. S tem pa se napetost seveda nikakor ni zmanjšala marveč je to le povečalo jezo poljskih nacionalistov in Židje se ču-ti to še bolj ogrožene. Kakor se stvari razvijajo. se antisemitski pokret ne bo dal več ustaviti in ho zaradi posebnih poljskih prilik dosegel nedvomno zelo neprijetne forme.
Konferenca pohorske akcije v Zagrebu
Zagreb, 3. januarja, o Danes se je vršila v hotelu »Esplanade« ves dan konferenca prvakov pohorske akcije skupno z narodnimi poslanci iz .savske banovine. Konference so se udeležili: senatorja dr. Peter Zec in Jovo Banjanin, namestnika kraljevih namestnikov, nadalje bivši ministri dr. Albert Kramer, dr. Grga An-djeJinovič, Juraj Demetrovič, dr. Vasa Jovanovič, dr. Ljudevit Auer, dr. Milan Ulmansky ter narodni poslanci Franc Marfkič, podpredsednik Narodne skupščine Jovan Nenadič, Štefan Novakovič, dr. Mirko Došen, Ante Kovač, Josip Cvetič, prota Dušan Ivančevič, inž. Horvat in dr. Ivan Juriša. Konferenca se je začela dopoldne ob 9.30 in je trajala do 13.30 ter se je nadaljevala od 16.30 do 19.30. Po konferenci so bili udeleženci povabljeni na večerjo k zagrebškemu poslancu dr.
Ivanu Juriši v prekrižje. Na konferenci so posegli v debato vsi navzoči.
Razipravljali so o politični situaciji v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki, kakor tudi o aktualnih državnih in narodnih vprašanjih, napram katerim so bila konkretizirana stališča pohorske skupine. Na dnevnem redu so bila tudi poročila o delu glede reorganizacije JNS ter o vplivu pohorske akcije na to delo. Govorilo se je tudi o parlamentarnih odnošajih v senatu in Narodni skupščini v zvezi z jugosloven-skiim neodvisnim nacionalnim poslanskim klubom ter klubom senatorjev JNS. Končno so bile določene smernice za nadaljnjo akcijo v narodu, v teku katere se bodo vršile še nekatere konference v Srbiji in drugih pokrajinah. Udeleženci konference so se razšli v zadovoljnem razpoloženju.
Pet frakcij bivših zemljoradnikov
Bivši srbski zemljoradniki, bi jim je nekdaj predsedoval dr. Joca Jovanovič, so se sedaj srečno razcepili že v pet skupin, ki se ogorčeno napadajo med seboj ter očitajo druga drugi izdajstvo kmečkih interesov. Center tvorijo zemljoradniki okoli dr. Joče Jovanoviča in dr. Milana Gav-riloviča, ki zastopa politiko sodelovanja z dr. Mačkom in prijateljskih odnašaj e v z demokrati okoli Ljube Davidoviča.
Levo od njilh se nahaja s svojimi prijatelji mladi dr. iDragoljub Jovanovič. On prepoveduje nekak zeleni boljševizem ter odklanja sodelovanje z »buržujski.mi« demokrati okoli Ljube Davidoviča. ki nima po njegovem mišljenju skoraj nikogar več za seboj. Dragoljub Jovanovič je pristaš najožjega sodelovanja z dr. Mačkom predvsem v okviru velike srbsko-hrvatske in po možnosti še slov. kmečke stranke. O taki stranki pa zopet neče ničesar slišati dr. Maček — dokler se ne reši hrvatsko vprašanje.
Desno od centroma okoli dr. Joče Jovanoviča se nahajata poslanca Voja Lazič itn dT. Uroš Stajic, ki sta kandidirala pri majskih volitvah na listi g. J« v ti da, pa ga pozneje zapustila in ustanovila svoj po-
sebni poslanski klub, ki pa šteje do sedaj samo tri poslance. Oba si prizadevata, da bi se približala centru mašem okoli dr. Joče Jovanoviča. Izgovarjata se, da sita se odločila za sodelovanje z Jevtičem, ker je bilo ostalim zeroljoradnikom več do rešitve hrvatskega vprašanja, kakor pa do resničnega dela v korist kmetov. Bila sta, kakor pravita, za sodelovanje z dr. Mačkom, dokler se ni izkazalo, da ne mara javno povedati, kako si predstavlja rešitev hrvatskega vprašanja in kako naj bi potem izgledala ureditev naše države.
Četrto skupino zemljoradnikov snujeta desno od Veje Lazioa, bivša njegova intimna prijatelja, narodna poslanca Voja Djordjevič, ki je glavni upravnik Saveza srbskih zemljoradniških zadrug, ter predsednik te zveze bivši minister za poljedelstvo dr. Dragutin Jankovič, ki j« zaslovel po svojem volilnem govoru v Skoplju. kjer je napovedal, da bo ostal Jevtičev režim 14 let na krmilu.
Peto skupino zemljoradnikov tvorijo oni zemljoradnirki poslanci, ki so še pri Jevtiou ter čakajo na nadaljnji razvoj političnih prilik, da se opredelijo šele. ko bo položaj jasnejši.
Škof dr. Rožm*** se vrača
VVashington, 3. januarja. A A. Jugoslovanski poslanik Konstantin Fotič je danes priredi] v Newyorku kosilo na ča6* ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu. Na kosilu so bili bivši zunanji minister Colby, bjvša poslanika Gerard in Morgentihau, Poslanik Prince, zastopnik kardinala Hly-esa, msgr. Laval in zast0pnik škofa Mani-ga Lloyd, generalni konzul Jankovič in okoli 20 uglednih Američanov iz Poslovnega in političnega sveta.
škof dr Rožman se Po trimeseČTienn bivanju v Ameriki jutri odpelje v Jugoslavijo.
Petrov novčic za italijanske nakupe
Pariz, 3. januarja. AA. Posebni dopisnik ♦Joiirar po^ča svojem« listu nepričakovano vest, da računajo v vatikanskih kro-gili z možnostjo skorajšnje likvidacije afriške vojne, že med1 božičnimi prazniki ee
je v Vatikanu čutido novo razpoloženje m novi upi, katerih glavni vzrok je bil posredovalni poizkus belgijskega kralja.
»Oeuvre« trdi, da tudi Vatikan Zelo ob-ču,ti posledice sankcij, število romarjev i" drugih obiskevalev je zelo občutno padlo, pred vsem pa so sankcije hud0 zadele vatikanske finance. Vatikanski denar upravljajo italijanske državne banke, ki pa ne dobivajo nič več denarnih sredstev iz inozemstva. Zato ie papežev odPo®'anec že dvakrat interveniral v Ženevi. V Rimu trdijo, da je Lavaj] obljubil, da se bo zanimal za to zadevo.
Vzlie ^""''V'1	Osserva*ore Ro
man0« iz izvijajo v Rimu, da st,a Italija ln Vatikan skienU« nekak k1irinfki dosovor, Po katerem? sme Italija porabiti »Petrov novčjčr, zbr,an v inozemstvu, za svoie na-knroe. Vatikan pa dobi za to od ita!lijanske države lire.
Panamerišlta k©«**«^—»a iela
Santiago de Chile, 3. januarja. AA. V glavni divorani parlamenta se je začela vseameriška konferenca dela. N* konferenc; sodelujejo predstavniki 14 držaiv.
Beležke
<
Cepljenje sil
»Kmetski list« priobčuje uvodnik, v katerem izvaja med drugim: »Kamor se človek ozre, naleti na cepljenje sil. na razkrajanje in razdvajanje, ki naj bi po mnenju nekaterih posameznikov }• >neslo zdravje... Ta pojav je vsekakor znaik bolezni, ki razjeda današnjo družbo. Posamezni kričači, špekulantje in pustolovci ponujajo narodu recepte za izhod iz stiske kakor mazači bolnikom. Pri tem je značilno za to vrsto posili-voditeljev, da ne vedo povedati nič panetnega in sc nobenega vprašanja nočejo lotiti v njegovem jedru. Mesto resničnega, velikopoteznega dela za ozdravljenje našega življenja ponujajo trpečemu narodu papir. Skupine in skupinice, kri po številu ne presegajo srednje kmetske družine, ustanavljajo najrazličnejši tisk. ki naj zdravi, v resnici pa le slepi. Tako <*no prišli do takega nezdravega položaja, da imamo kot skoro najbolj siromašen narod v Evropi — največ tiska in emo filed^ tega menda drugi na svetu.
Kmečka zveza obnovljena
»Domoljub« poroča, da so bila »pod novo vlado, ki vlada iz ljudstva za ljudstvo;, potrjena nova pravila Kmečke zveze in da se je vršil v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani ustanovni občni zbor. Za načelnika je bil izvoljen g. Janez Brodar. za prvega podnačelnika g. Janez Štrcin, za drugega in tretjega pa gg. Alojz Janžekovič in Štefan Bakan. V odbor so bili med drugimi izvoljeni gg. dr. Kulovec, inž. Skubic, Kržič, Sleblovnik in Vrhnjak. Sklenjeno je bilo, da se v okviru zveze osnujejo posebni odseki za kmetske fante, kmetsko ženstvo in absolvente kmetijskih šol.
Izjava klerikalnega učiteljstva
V »Domoljubu« čitamo: Božično zborova nje katoliškega učiteljstva, zbranega v Slomškovi družbi, je prav lepo uspelo. Sprejeta je bila med drugim tudi sledeča izjava: »Prizadevanju ministrskega poročevalca Erjavca in ban. šolskega nadzornika Štruklja, da se preganjanemu učiteljstvu popravijo krivice, izrekamo zahvalo in zaupanje, obenem pa obsojamo vso gonjo in zahrbtno rovarenje proti navedenima in proti izvršitvi vladinega programa za popravo krivic.«
Radikalski dnevnik v Zagrebu
Kakor nam poročajo iz Zagreba, se tam pripravlja izdajanje novega dnevnika, ki naj bi bil hrvatsko glasilo JRZ. List se bo imenoval menda »Novi list« in bo izhajal vsak dan popoldne. Priprave vodi zagrefcški narodni poslanec g. Djuro Mikašinovič.
TOLŠCI PODVRŽENIM IN MIŠICA-STIM, PRI KATERIH SE KAŽEJO ZNAKI RAZNIH TEGOB ZARADI NEZADOSTNEGA IZLOČANJA SOKOV,
pomaga odlično večtfedenska pitna kura z naravno
FRANZ - JOSEFOVO
grenčico. Taki ljudje morejo	tudi doma —
a pod nadzorstvom svojega	zdravnika — delati kuro za hujšanje.
Ogl. reg.	S. br. 30474(35.
Seja vodstva JRZ
Beograd, 3. januarja. p. V prostorih JRZ se je nocoj vršila konferenca vodstva stranke, prisostvovali so ji poleg ministrskega predsednika dr. Milana Stojadino-viča, notranjega ministra dr. Antona Korošca in prometnega ministra dr. Mehme-da Spaha, •minister za gozdove in rudnike D jura Jankovič, minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvet-kovič ter minister brez portfelja dr. šef-kija Behmen. Razpravljali so o vprašanjih, ki so v zvezi z nadaljnjo organizae^o JRZ po državi.
Nov načelnik v prosvetnem ministrstvu
Beograd, 3. januarja, p. Za načelnika osnovnega šolstva pri ministrstvu prosve* te je bil imenovan dosedanji profesor na vojni akademiji ijija Maričič.
Bogdan Krekič — generalni tajnik Delavskih zbornic?
Beograd, 3. januar?*, o Kot naslednik odistopivšega generanega tajnika centrale Delavskih zbornic dr. Živko Topalovi-ča, ki se namerava popolnoma posvetiti organizaciji socialisti''-,ie stranke, se navaja znani socia!<stičai prvak Bogdan Krekič, ravnatelj OUZD v Sarajevu.
Francosko odlikovanje naših oficirjev
Beograd, 3. januarja. AA. Opoldne so v poslopju tukajšnjega francoskega posJan-i-šfova izročili na svečan način odlikovanja., ki jih je predsednik francoske republike podelil večjemu številu naših oficirjev. Odlikovani so: z redom častne legije 3. stoonje armadmi general Vojislav Toniič, driviaijeki general Seva Tripkovič, divizijaki general Dragoljub Petrovič, d.ivizijski genenai Vladiianiiir Kostič; z redom črne zvezde 2. stopnje diivizi jski general Dimitrije Živfkovič i.n brigadni general Peter Vuk Arašič; z nedom črne zjvezde 3. stopnje polkovnik, Mlilorad Radovič; z redom častne legije 4. stopnje brigadni generali Lazar Tomič, brigadni generali MihajJo Miliče-vič. polkovnik Peter Veljkovič, polkovnik Andra Petrovič in polkovnik Branko Naumo-vič; z redom črne zvezde 4. stoonje polkovnik Andira Petrovič, polkovnik Branko Nau-movič, kapetani Milan Prosen, Peter Popovič, Osikar Bestal in Vladimir Penič; z redoun osstne legije 5. stopnje podpolkovnik Slavko Miiletiič. kapetani Ms"Hosav Perušič, Božidar M';ilovanovič. Boško Todorovič m Vtikašin Vuikotič; z redom čine zvezde 5. stopnje kapetani Ivan Babic, Svetozair Miloievič. žman Kneževič, Vlastimir Vukčevič. Velibor Do-brič. Dragic Vujoševič. poročnik Strni«lav Djordjevič in poročnik duhovn ik '"'"i sla.v Di-mifniijev^
Iz poštne službi
Beograd, 3. januarja, p. Poštna uradni, ca Danjca Olaser v Kra.nin je napredova la za eno Položajno skupino.
Popoln privatni klirittg
z Nemčijo
Beograd, 3. januarja. AA. Da olajša izvoz v Nemčijo in da pospeši poravnavo izvozniških terjatev, je finančni minister v soglasju z Narodno banko izdal odlok o ureditvi plačilnega prometa s to državo.
Po tem odloku izvoznikom za plačilo klirinških nakaznic, ki jih bodo prejeli po 15. januarju t. 1., ne bo več treba čakati na pozni vrstni red izplačila. V bodoče bodo mogli svoje terjatve oziroma klirinške nakaznice predati na borzi uvoznikom nemškega blaga za vseh 100% vrednosti uvoza.
Dosedar.je terjatve na podlagi klirinških avizov in izkaznic, i/danih pred 15. januarjem t. 1., bodo izvozniki še realizirali po vrstnem redu izplačila aH pa z odkupno ponudbo Narodni banki. Uvozniki bodo poravnali svoje dosedanje dolgove za uvoženo nemško blago z vpJačiilom 50% v kliring fd-i bo mogoče likvidirati sedanji saldo) za 50% pa si bodo lahko nabavili klirinške nakaznice pri pooblaščenih zavodih
na borzi.
V bodoče pa bodo lahko uvozniki kupiti klirinške nakaznice za ves dolgovani fakturni znesek, toda le za plačilo uvoza po 15. januarju t. L Dosedanji saldo, ki je ustvarjal velike ovire izvoznikom, se od-dvoji od nadaljnjih poslov. Izvozniki, kt imajo klirinške avize ali nakaznice, bodo lahko realizirati svoje terjatve po vrstnem redu ali pa z odkupno ponudbo Narodni banki. Dosedanji klirinški saldo se bo znižal za znesek, ki Narodni banki ne bo po-nuden, «n sicer z vplačili uvoznikov ▼ znesku 50% vrednosti uvoza pred 15. januarjem t. 1. Izvoznika, ki bodo hoteli priti do svojega denarja, pa bodo lahko ponudili svoje terjatve Narodni banki v odkup. Na podlagi tega plačilnega načina 90 bodo trgovski stiki naše države z Nemčijo razvi',i tako. d'a bodo pospeševali privaitno pobudo in ne bo več prišlo do tako velikih saidov. ki so dosilej hudo ovirali trgo-I vinski promet.
Monopolizacija ne bo dala dobre knjige
Nedvomno so šolske knjige zelo važna zadeva. Šolska knjiga služi šoli, da z njo lažje vzgaja otroka. Šolska knjiga je prav za prav prva knjiga, ki je dobi v roke otrok, da se z njo resno ba\-i. Z njo zaživi mlada otroška duša nov svet. Zelo mnogo je odvisno od šolske knjige. Z njo napravi otrok prvi korak v resno življenje. In nato ga spremlja šolska knjiga skozi vso mladost, skozi vso dobo. ko se razvija v zrelega človeka. Prav mnogokrat je šolska knjiga celo edina knjiga- ki jo je otrok dobil v roke, in cesto ostane edina knjiga zelo dolgo.
Taka knjiga ne sme biti površen izdelek, ki je bil v naglici vržen v svet. Vsebinsko mora biti šolska knjiga na višku. Ustrezati incra pedagoškim načelom in omogočiti učiteljem vzgojo otrok po vseh modernih principih. Poleg tega pa mora šolska knjiga ustrezati tudi krajevnim okoliščinam in mora biti dostopna gledanju posameznega otroka na svet.
Baš to v naši državi ni tako enostavno. Otroka je potrebno uvajati v svet tako, da ga s šolsko knjigo vodil od znanega k neznanemu, od bližnjega k daljnemu. Otroku, ki živi ob morju, naj učna knjiga govori najprej o morju, da ga bo nato lahko popeljala od morja preko planin do širnih ravnin; otroku, ki živi na banatskih ravninah. naj govori knjiga najprej o ravninah, da ga nato pouči o morju in nato o planinah, ki jih v življenju še ni videl. Naša domovina je prostrana in pestra in ni dobro za šolskega otroka v enem kraju, kar je dobro za šolskega otroka v drugem
kraju. Primorske ljudske šole potrebujejo drugih šolskih knjig nego enake šole v Vojvodini ali v Makedoniji, ali v Sloveniji. Slovenija ima pa še posebne prilike. In poleg tega jezik. Ta zahteva pri sestavi šolskih knjig, še posebne pozornosti.
Šolskih knjig, ki bi ustrezale za šole v vseh krajih, monopol ne more nuditi. Monopol lahko nudi unificirane šolske knjige, ki' za pouk niso prikladne in so za šolsko vzgojo, ki je marsikje edina vzgoja in zato najvažnejša, neporabne. celo škodljive.
Tudi zunanja oprema šolskih knjig je važna. Lična, okusna šolska knjiga ho ugodno vplivala na razvoj estetskega čuta. Sploh je lična knjiga otroku bolj prikupljiva in hitreje pridobi otroško dušo.
Monopol tudi glede zunanje opreme šolskih knjig ne bo ustrezal zahtevam današnje tehnike. Saj vidimo, kakšne tiskovine dobivamo iz državnih tiskarn. Poznamo tudi zvezke, ki so izdelani v monopolski režiji. Vse to je vse prej nego okusno. S šolskimi knjigami pa bo še slabše. Saj državna podjetja v to svrho sploh niso zadostno opremljena. In če bi tudi bila, velja za zunanjo opremo šolskih knjig isto kakor za vsebino. Ni vsaka oprema za vsakega otroka in za vsak kraj. Zahtevam glede opreme lahko ustreza le privatna delavnost po posameznih krajih, ki pozna vse prilike in ki ustvarja tako opremo, kakor je za tamošnje kraje primerna.
Le nekaj hib. ki bodo neizbežno kvarile monopolske šolske knjige, je s tem označenih. Pa jih je še več! Monopol ne more dati dobrih šolskih knjig!
Rešitev pogrešanih francoskih letalcev
Kairo, 3. januarja, a. Francoskega književnika in letalca Antoine de Saint Exe-perya in njegovega mehanika Prevota, ki sta izginila med poletom, s katerim sta hotela doseči nov rekord na progi Pariz—Saigon in so ju že več dni iskali, so našli zdrava 150 km vzhodno od Kaira. Letalca sta tri dni blodila po puščavi. Po prihodu v Kairo je Saint Exepery izjavil:
Odletela sva iz Bengazija v noči na ponedeljek. Da se ogneva tako imenovanemu prepovedanemu pasu, sva krenila v Kairo čez puščavo. Noč je bila temna in ker nisva imela s seboj radia, sva se morala po štiriurnem poletu spustiti. Nekaj časa se nama je zdelo, da letiva nad Kairom, toda šele, ko sva pristala, sva opazila, da sva se zmotila in
da sva prišla na visoko ravan. Zaradi naglega pristanka se je letalo pokvarilo, posebno je trpel rezervoar za vodo.
Prvi dan po pristanku nama je minil z raziskovanjem terena. Drugi dan sva zapustila znatno poškodovano letalo in krenila proti vzhodu, tretji dan pa proti severovzhodu. Najbolj naju je trpinčila žeja, nekajkrat sva videla tudi fatemorgane. Letala, ki so naju iskala, so letela nad nama, a naju niso mogla opaziti. Četrti dan sva bila popolnoma izčrpana. Šele pod večer sva prišla do neke oaze in na vso srečo odkrila ljudi in kamele. Beduini so nama dali vode, in ko sva se nekoliko odpočila, so naju pa spremili v Vadimarkvum, odkoder sva se odpeljala z avtomobilom v Kairo.
?re*Krba Celja z elektriko
Iz Celja nam pišejo: Mesec« februarja poteče pogodba, ki je bila pred 10 leti sklenjena med celjsko mestno občino in elektrarno Falo glede oskrbe Celja z električno energijo, že dalje ča®a &o se vršiJa Pogajanja Za Podaljšanje Pogodbe. Pogajanja so se zavlekla, ker so ponudile oskrbo z ejekt za Celje tudi ba novi neke Kranjske deželne "elektrarne, ki kupujejo, kakor znano, električno energijo od državnega premogovnika v Velenju Čeprav je Faia v teku Pogajanj znižale svoje zahteve in končno ponudila tok za stalno ceno 50 par od kiloVatne ure, brez ozira na konico obtežbe, se je občina pogodila z banovimskimi elektrarnami, po katerih tarifi bo prišla cena toku na 59 par. Ta cena se zna še povišati, ako ho morala občina ugoditi zahtevi industrije in obrtništva, naj se ukine omejitev dela med časom večerne razsvetljave, ki jo sedaj predpisuje mestna elektrarna. Računa se, da bo na obnovi nove Pogodb občina za blizu 150.000 Din na slabšem, kakor bi bila. ako bi se bila Pogodila s Falo. V celjskih gospodarskih krogih je zato ve»t, da je novi mestni svet sklenil pogodbo s Kr«ni.rs't',mi deželnimi elektrarnami vzbudi^ prpcejišnje presenečenje in živahne komentarje.
Zadeva je Pa Pomembna tudi v drugem pogledu. Med Kranjskimi deželnimi elektrarnami in Falo so se namreč vršila pogajanja o sodelovanju pri elektrifikaciji dravske banovine, z'asti štajerske. Ta pogajanja so sedaj, kakor smo informirani, prekinjena in bo celjski primer vsekaknr n-^ežkočil njihovo obnovo ter odgodil spo-rizunn o podelovan.1u. ki bj bil v interesu vses-o našega gospodarstva koristen in potreben.	.........
Pretorečena angleške premogovna stavka
t-ondon. 3. januarja. w. V sporu v angleški premogovni industriji so Podjetniki popustili Lastniki premogovnikov so ministrstvu za rudnike zagotovili, da bodo fVbo<1ek prr.s* o vol inegvi zviSania cen »d-st«T>:ii v cpiofi delavstvu. Nacio>nai!ni odbor zo niin io tv>7v<i1 iVMnirne. v tpkn-čem letu pris<tsnAV> na prosfnvolino zvišanje cene nremosm tu en SiMne: pri toni Ta prirastek vezan s Pogojem, da v bodoče ne bo več sta^k.
Nesreča ali zločin
Jesenice, 3. januarja.
Sprevodniki in potniki, ki &o se na novega leta dan vozili z miinehenskim brzini vlakom so na Jesenicah pripovedovali« da je bil na progi Schwarzach-St. Veit an der Gian skozi okno kuhinje restavracijskega v0za ustreljen kuhar. Zadet je bil s strelom puške naravnost v srce in se j« takoj zgrudti mrtev na tla. Truplo so v Beljaku vzeli iz voza in ga prepeljali v mrtvašnico ondotnega pokopališča. Pokoj1-nik je bil, kakor pravijo, naš državljan, a njegovo ime pri nas še ni znano. Tudi se še ni moglo ugotoviti, a!li je bffl kuhar žrtev zločinske roke ali le nesrečnega naključja.
Špansko pomorsko oboroževanje
m •-'-	u v. AA Predsednik re-
publike AlkiaJa Zamora je podpisal ukaz, s katerim se Pooblašča mornariški minister« da predloži glavnemu odlboni parlamenta« ki oPravjja vse nujne po®le v času, dokler je parlament odgoden ah razpuščen, zakon o novem španskem pomorskem pro-graimu, ki določa zgraditev dveh rušilcev, dveh torpedovk po 2.500 ton, 4 izvidnih la-ltj Po 400 ton in dveh vlačilcev.
Spet športna afera v Beogradu
Beograd, 3. januarja, p. Vse kaže, da zasleduje beograjske nogometne klube zla usoda. Ni ee še Polegla velika afera, ki je nastala v nogometnem ods^Ku »Jugoslavije«, ko se je praiv sjična afera pojavila tudi v BAiSKu. Trije nogometaši prvega moštva, in sicor Mihajdovič, Vojnovič ter Babanovič so ZagTešili enake prestopke
kak0r njihovi tovariši v »Jugoslavjji<.
Danes so bili Zaslišani. Izkazalo se je, da &o hudo kršili pravila tudi na zadnji turneji po Grčiji. Bržkone bodo izključeni iz kluiba.
Zagrebška vremenska napoved za danes
Oblačno zlasti v zapaidnih delih države, nekoliko bolj vedro v Centralnih in vzhodnih krajih, v ostalem nekoliko bolj hlad. no vreme.
Dunajska vremenska napoved za »obot«
Pretežno oblačno, še milo: ponekod dežev no. Vetrovi se bodo obrnili proti aapadu.
1
i
Maši kraji in Ifudje
Dore Drovenik f
Ljubljana, 3. januarja Druga dan novega leta je v ranih urah zasnival večni sen g. Teodor Drovenik, višji kontrolor direkcije državnih železnic in administrativna referent občega ode-ljenje. Pobrala ga je neizprosna morilka našega pisarniškega človeka, starega dobrih 48 let.
Pokojni Drovenik je bil prav za prav ljubljanska srajca, kjer je dokončal tudi
srednješolske študije na državni realki. Kot sin železničarja-strojevodje je sledil po poklicu očetu ter po odsluženem enoletnem roku pri vojakih vstopil L 1907 v službo takratne južne železnice.. Prvo službeno mesto je dobil v Mariboru, toda že pol leta naito ga je uprava premestila v Vrbo ob Vrbskem jezeru, odtod pa še dalj od slovenskega življa na progo proti Tirolski, kjer je ostal do L 1911. Kot redki izjemi med slovenskim železniškim uradništvom, se mu je posrečilo že takrat vrniti se nazaj v Maribor, odkoder je srečno ušel še zadnji pozornosti takrat-rnih mogotcev na naših južno-železniških progah in bil 1. 1913. premeščen na ljubljanski glavni kolodvor. Na tem važnem železniškem križišču je opravljal naporno in odgovorno prometno službo vso vojno dobo, po osvobojen ju pa ga je uprava že aprila 1919. pozvala v centralo, kjer je vodilno sodeloval pri številnih organizacijskih delih novo ustanovljenega obratnega ravnateljstva. Leto dni pTed oboljenjem je prevzel dolžnost administrativnega referenta pri občem odeljnju, katere pa je moral lani pcmladli odložiti. Odšel je na Golnik, da bi tamkai zavrli pot strašni bolezni, toda vse prizadevanje zdravnikov je bilo zaman. Njegovo atletsko telo je slednjiič klonilo in do smrti izmučenega so svojci »prejeli pokojnega Drovenika pred mesecem dni pod domačo 6treho. Popoldne ob 14.30 ga poneso na zadnjo pot do Sv Križa.
Pokojni Drovenik je bdi znan v vsem območju ljubljanske direkcije ko-t odličen in vesten uradnik, ki je bil vselej in povsod n«a mestu Vsi, ki so imeli opravka z njim. so spoznali v njem inteligentnega in konciliantnega funkcionarja njegovi tovariši pa so cenili v njem najboljšega druga in nedosegljivega družabnika. Značilen zanj je bil njegov neusahljiv humor, s katerim je sam sebi — in še drugim — pregnal marsikatero brigo in ga ohranil prav do zadnjega.
Pokojni zapušča ženo roj. Trillerievo in tri sinove, za nj;m pa žalujejo še trije bratje in sestra. Naj mu bo lahka domača gruda; bil je zlata duša in smrt je prezgodaj segle po njem!
Delo v dru&tvu je razdeljeno na odseke> v katerih je dana slehernemu članu mož. nost uiuejstvovaeja v oni panogi društvenega deia, za katero čuti sposobnost in za katero ima največ veseija. Pevski odsek, brez katerega si slovenskega društva splo" ne moremo predstavljati, deliuje in vadi že prav pridno. V draimatskem odseku se zbirajo navdušeno diletanti in se pridno pripravljajo na svoj prvi javni na6tof>. Propagandni odsek organizira pridobiva, nje novih članov in sestavlja kataster vsen Slovencev v Be0gra<iu po imenih in Poklicih. Socialni odsek skuša po svojih močeh gmotno in moralno pomagati rojakom, Ki se brez krivice nahajajo v Beogradu brez Posla in zaslužka. Prva naloga gospodarskega odseka bo uresničenje »Slovenskega doma« v Beogradu, ki bi nam bil vsem skupno domače ognjišče in zavetišče. V okvirju prosvetnega odseka bodo naši javni in kulturni delavci v poljudni, domači besedo predajali o perečih sodobnih vprašanjih.
Slovenski visokošolci, ki študirajo na beograjski univerzi, ee zbirajo v društvenem akademskem odseku, kjer svobodno razpravljajo o težnjah in težavah slovenskega študenta.
Društvena knjižnica se bo izpopolnila predvsem z deli vseh pomembnejših slovenskih pisateljih, tako da b0 izpolnila vrzel, ki 6e v Beogradu prav posebno občuti. Knjižnica posluje ob sredah in petkih od pol 8. d« Pol 9. ure zvečer in ob nedeljah od 11. do 12. ure. Društvena čitalnica razpolaga z vsemi glavnimi dnevniki in revijami ter je odiprta za člane vsak popoldan do 9. ure zvečer.
Premiera prvega filma slovite;
Marike
99
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 poje nepreklicno zadnjikrat
Martha Eggerth
v veseloigri
Plavolasa CA RMfiM"
Nov zanimiv zvočni tednik z dogodki iz abesinskega bojišča!
KINO UNION, tel. 23-21
Slovensko delo v Beogradu
Beograd, 3. januarja. »Društvo Slovencev v Beogradu«, razpošilja beograjskim Slovencem okrožnico, v kateri začrtava sv0je društveno delovanje na naslednji način:
SO. novembra t. ]. se je končno uresni«-la davna želja zavednih beograjskih Slovencev z ustanovitvijo enotnega »Društva Slovencev v Beogra.diu«. Namen društva bomo skušali doseči z medsebojnim spoznavanjem na društvenih prireditvah ter vzajemno pomočjo na socijalnem in gospodarskem polju.
Vse beograjske Slovence, ki še nis0 člani .društva prosimo, da se čimprej vpišejo in da r©dno plačujejo članarino, ki znaša 5. —Din mesečno. Pristopnina je enkraf za vselej 10.— Din. članarino pobirajo in nove člane vpisujejo Po vseh uradih in Podjetjih, kjer je zaposleno večje število Slovencev, p0sebni poverjeniki, ki se izkažejo s Pooblastilom odbora.
člane, ki se nahajajo v boljšem gnanem položaju prosimo, da po možnosti pla. čaJo članarino v naprej vsaj za Pol leta, ker nam s tem prihranijo ogromno delo in omogočajo drušfvu pravilnejši razvoj.
Tajništvo sprejema prijave novih članov in vpiačirla članarine ter daje potrebne informacije o društvenem delu vsak Ponedeljek, sredo in petek od 6. do 8. ure zvečer v društvenih prostorih; Balkanska
uilica 14 /I.
znamenite plesalke, pevke in artist-ke, ki je na Dunaju s svojimi atrakcijami fascinirala občinstvo!
Lahka kavalerija
(Rozika jaha in pleše)
Dodatki: Sijajni kulturni film: »Zračna pota« in nov Ufin zvočni tednik.
Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15, v nedeljo in na praznik ob 15., 17., 19. in 21. uri.
KINO SLOGA
(Telefon 27-30)
učinek. Brzojavni drog se je nekajkrat prelomil avtomobil, ki ga je vrglo nazaj, pa se je razbil. Ob trčenju je g. Gron treščil z glavo v šipo, si pri tem razbil nosno kost in se močno ranil po glavi. Nekaj ran ima tudi g. Modrijan.
Hudo poškodovanemu g. Gronu so nudili prvo pomoč v neki gostilni ter pozvali zdravnika iz Domžal. Telefonirali so tudi v Ljubljano. naj Kmetijska družba pošlje tovorni avtomobil, da bi pobral in odpeljal nazaj dele razbitega vozila. Nesreča se je pripetila brez krivde vozača, gotovo zaradi kake napake v konstrukciji vozila, ki je prišlo iz popravila baš pred usodepolno vožnjo.
Grozovit samomor
Maribor, 3. januarja.
Vaščane v Počeniku pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah je pretresel grozen dogodek. 221etni, posestnikov sin Franc Roj si je na strašen način končal mlado življenje.
Po kosiiki je odšel v svojo sobo. Domači so bili pri obedu in niso nič hudega slutili, ker je bil France take volje katkor običajno. Med kosilom so še slišali strel iz hližine in mislili so. da je sin kd je vnet lovec, streljal na vriane v bližnjem vrtu. Ker pa ga dalje časa ni bilo n as pregled, je oče stopil v sinovo sobo. Našel gia je na tleh z razstreljeno lobanjo, drobci možganov so obriagali tla. Poleg stola na tleh je našel oče puško, iz katere si je nesrečni mladenič pognal dum-dum kroglo v glavo. Oče je takoj poklical na pomoč šentiljskega zdravnika dr. Sentoč-niiika, kri pa ni mogel več pomaag-ti, kajiti France je bil že mrtev.
Nesrečnega fanta so položni v domači hiši na mrtvaški oder. Kaj je bilo varok usodnega dejimja, ni znano, ooirvidno si je končal življenje v popolni duševni zmedenosti. Bil je priden in marljiv kmečki fant. kd so ga vsi radi imeli. Staršem je pri delu pridno pomagal ;m je njegova tragična smirt za nje nadvse krut udarec.
Huda prometna nesreča
Ljubljana, 3. januarja.
Pred Trojanami se je danes dopoldne pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je igrala sreča v nesreči čudovito vlogo. Uradnik Kmetijske družbe v Ljubljani g. Boško Gron se je iz Ljubljane odpeljal z navadnim avtomobilom proti Celju. Spremljal ga je gostilničar na Tržaški cesti g. France Modrijan, ki je imel na Štajerskem opravka in je izkoristil ugodno priliko, da pride v najkrajšem času na svoj cilj. G. Modrijan je sedel spredaj poleg g. Grona, ki je šo-firal. Okrog 15.. ko sta se približala Trojanam, pa je odpovedal volan, vozilo je zdrčalo po strani naprej ter se zaletelo v brzojavni drog. Trčenje je imelo strahovit
Za zboljšanje prometa na severni meji
Gornja Radgona, 3. januarja-Po določitvi državne meje med Avstrijo in Jugoslavijo je Postal obmejni trg Gornja Radgona gospodarsko središče gor njega dela Prlekiije, Apačke kotline in dela Slovenskih goric; Začel se je hitro razvijati ter postal najprometnejši kraj naše severne meje in važno središče vinske in sadne trgovine. Od tod se izvaža izrecno mnogo goveje živine, svinj, konjev, perutnine, jajc, vina, le®a in drugih poljskih pridelkov v Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Švico. Tu obratuje svetovno znana vinska veletrgovina in tvornica Olotar Bouvier. Njene vzorne kl®fi in obsežni vinograda so znanj Po vsej državi. Nadalje obratujejo tukaj tvornica usnja Fr žilavec, občinska tvornica opekarniških izdelkov, tiskar na P amonija, denarni zavodi in številni uradi, kar vse pospešuje živahen promet, kateremu pa nikakor ne odgovarjajo sedanje železniške zveze z notranjostjo, Posebno pa ne z Ljutomerom, kjer je sedež sreskega načelstva-
Biilo bi nujno potrebno, da bi se Pdeg do&edanjih rednih vlakov uvedel še vmesni vlak, ki bi odhajal iz Gornje Radgone v smeri proti Ljutomeru okrog 9. ure dopoldne, vračal pa bi »e v Gornjo Radgono okrog 13. najkasneje 14. ure. V letni dobi, ko je letoviščna sezona na višku, bi bilo vsekakor umestno, da bi se uvedetf' tudi PoPoldne vmesni vlak, ki bi odhajal iz Gornje Radgone okr0g 16. ure, vračai pa bi 6e okrog 19. ali 20. Z uvedbo teh vmesnih vlakov bj se upostatvilo stanje, kakor je bilo Pred 8. leti. j(er je to vprašanje velike gospodarske Važnosti za vse obmejno prebivalstvo, je trška občinska uprava vložila na železniško direkcijo utemeljeno prošnjo za zboljšanje železniških zvez z novim voznjm redom prihodnjega leta.
mSERIRAJTE V "JjOTRU"
Regulacija Savinje
pod
Pregled prve etape
Celje, S. januarja. Prva etapa s tolikimi napori započete regulacije Savinje pri Celju, ki je bila dovršena meseca decembra, je obsegala poglobitev, razširitev ter trajno zavarovanje korita Savinje južno od mostu v Tremerju navzgor proti Celju, kjer se začenjajo vodne mase ob deževju zagatiti ter povzročati zajezitev, ki ima za posledico povodnji v celjski kotlini. Regulirala se je 2.100 m dolga proga. Stroški, na kateri hso po gotovem ključu participirali država, banovina, mestna in okoliška občina celjska ter sreska cestna odbora v Celju in Laškem, so znašali 2,386.609 Din. Delo je pri licitaciji prevzel edini ponudnik ing. G. Taškovič iz Bitolja, ki se je boril z velikimi težkočami. Vendar so bili vodostaji in vreme letos na Savinji od marca, ko se je delo začelo, pa do novembra tako ugodni kakor redko katero leto.
Pretežni del regulacije so izvršili kakor pri vseh zemeljskih delih nekvalificirani delavci z mezdo od 18 do 20. Din za 10 urni delavnik oz. v akordu po ceni od 3.50 do 5.25 Din za m3 izkopa, vra-čunajoč transportiranje zemlje do 60 m daljave ter dviganje do 5 m višine. Irikop pod vodo se je pa vršil z bagerjem na trošarine prost bencinski pogon.
V svrho poglobitve in razširitve Savi-njinega korita je bilo izkopanih 121.566 m3 zemlje in gramoza. Od te mase so prevozili na razna mesta v podoLžni smeri 30.900 m3, tako da ima regulirana struga sedaj 1.40% padca, ter 6 m visoke nasipe, kar popolnoma zadostuje za brezhibno odvajanje katastrofalnih vodnih količin, ki so izračunane s 1745 m3 na sekundo. Obrežja 54 m široke struge so tlakovana s 35 cm debelo škarpo v poprečni širini 3 m, pred katero je 1.40 m globoko vkopano 2 do 5 m3 na 1 m kom-nometa. Za zavarovanje obrežja so izvršili 10.952 m2 tlakovanja ter porabili 6.386 m3 lomljenca za kammomet.
Podjetnik je delo izvršil sicer po načrtu, le na dnu struge je ostalo neizkopanih še 16.000 m3 gramoza, prevlaka gramoznih nasipov z zdravo zemljo pa je po nekod tanjša od 30 cm kakor je bilo pogojeno. Med delom se je ob izredno slabih cenah povišala cena za zemeljska dela za 30%, za transport pa za 120%, dočim so se pogoji za nekatera ostala dela omilili oziroma so dela popolnoma odpadla. Dovršitveni rok je bil podaljšan za 42% tako, da je bilo delo dovršeno popolnoma pravočasno.
Geodetska dela, iAoličenje v pravilnih, geometričnih oblikah, projekte, gradbeno vodstvo in obračune je izvršila svoji režiji kr. banska uprava v Ljubljani po gradbenem vodji ing. Josipu Mursi.
V dnevih od 25. decembra do 1. januarja se je vršila ob navzočnosti gradbenega vodje in podjetnika kolavdacija, ki ji je
Celjem
I
Filmska umetnina kakršno vidite le prav redko je velefilm
Episoda s Paulo Wessefy
Premiera jutri v KINU UNIONU Telef. 2231
I
predsedoval g. ing. Milan Gagič, inšpektor v ministrstvu za gradbe, V kolavdačni komisiji so bili zastopani vsi prispevajoči faktorji. Pri kolavdaciji ie bilo gradbeno vodstvo kakor tudi podjetnik v vsakem pogledu pohvaljen, vendar je kolav-dačna komisija odbila nekatere reklamacije podjetnika.
Načrti za prihodnjo, drugo etapo regulacije Savinje v letu 1936., ki obsegajo nadaljnjo regulacijo 1 km dolge proge od tremerskega železniškega mostu navzgor proti Celju, je ministrstvo za gradbe potrdilo. Regulacija po teh načrtih bo v kratkem izlicitirana. Izvršitev druge etape bo bistveno lažja, ker je proga krajša, dela preglednejša in kamnolomi v neposredni bližini gradbenih mest, predvsem pa, ker so potrjene enotne cene napram lanskim za 50% povišane, pa tudi ostali pogoji mnogo ugodnejši, tako, da je pri nadaljevanju dela dana možnost, da se delavci boljše plačajo, kakor je bilo to pri izvršitvi prve etape.
Uspeh regulacije glede nemotenega odtoka visoke vode se je letos v Celju in nad Celjem razločno opazil, kajti Savinja
Matineja v Kinu Slogi!
Senzacija in vesela vest občinstvu! Odslej bomo predvajali kot matineje pri dosedanji nizki enotni ceni Din 4.50 premiere senzacionalnih—napetih filmov. Prva naša matinejska prečne ra je film
Peklenska krila
film, ki je pod naslovom »Angst« žel na Dunaju rekorden uspeh! Zračni dvoboji na zapadni fronti! Senzacionalni, napeti dogodki! Predstave danes ob 14.15, jutri in na praznik ob 10.30 dopoldne in v torek zadnjikrat ob 14.15. Enotna cena Din 4.50.
v kinu SLOGI
LJUBLJANSKI DVOR Tel. 27—30.
tudi ob večdnevnem deževju ni več izstopila čez bregove. Usspeh bo z vsakim letom vidnejši čimbolj se bo gornji konec regulacije približeval mestu Celju, Po izvršitvi regulacije do Celja bodo tudi najnižje ležeči deli Celja pred povodnji jo popolnoma zavarovani. Da bi se mogla regutlacija do Celja dovršiti v krajši dobi, si merodajni krogi prizadevajo, da bi se najelo daljgeročno posojilo. Amortizacijska kvota bi se v tem primeru lahko odplačevala v manjših obrokih razdeljenih na 20 do 30 let, dočim bi se regulacija Savinje do Celja obene ms preložitvijo železniške proge pri celjskem ovinku lahko izvršila v 2 do 3 letih. Ob tej priliki je treba ponovno poudariti, da si je pridobil izredne zasluge za regulacijo Savinje zlasti narodni poslanec g. Ivan Prekor-šek, ki mu je z veliko požrtvovalnostjo in neumornim delom uspelo, da se je pričel ta življenjski problem Celja in celjske kotline velikopotezno in sistematično reševati v korist vsega prebivalstva.
Dore Drovenik ob prevratu
O svojem velikem in odgovornem delu v prevratnih dneh pokojni Dore Drovenik v svoji skromnosti nikoli ni rad pripovedoval. Da bodo takratni doživljaji oteti pozabi, objavljamo naslednji opis izpod peresa enega pokojnikovih najožjih prijateljev:
Leta 1915. je bili Dore premeščen iz nemških krajev v Ljubljana Ob izbruhu vojne z Italijo ga je v maju tega leta dirigirala železniška uprava v Lipnico nad Špiljem, kjer je bilo zbirališče primorskih beguncev in političnih osumljencev, da bi te razmeščal v različne kraje. Kolikim beguncem in nesrečnikom »p. v.« je pokojni Dore tedaj lajšal bridko usodo! Slovenski ljudje so imeli na meji domovine v njem zadnjo uteho. Kmalu pa se je vrnil nazaj v Ljubljano, kjer je vršil prometno službo do prevrata.
V letu 1918. je bil »Bahmhofkomman-dant« na ljubljanskem glavnem kolodvoru sedaj upokojeni g. višji svetnik Negode. On in peščica prometnikov-Slovencev ie dnevno v lokailu komandanta ali pa v prometnem uradu kovala načrte, kaj in kako ravnati, aiko se zrušri nemško-avstrijska fronta. Saj ravno nismo mogli videti in presoditi naibolie. kaj se dogaja na fronti in v ozadju. Iz različnih znamenj smo mogli sklepati, da se Miza konec avstrii-sko-nemškega terorja. Kolikim vojakom-Slovanom je rajni Dore že davno pred prevratom namignil, naj se ne vračajo na fronto, morda smrti v objem, ko se že
svetlika zora osvobojenja. Pri srou so mu bili posebno ujetniki-Snbi. Mnogokrat jim je nudil zadnjo cigareto, zadnji novec. Bal se ni nikogar.
Bilo je konec oktobra 1918., zdi se mi, v noči od 25. na 26., ko je dospela vest, da si je izsilil pot iz SoLnogratke preko Koroške in Jesenic transport par sto srbskih častnikov. Izsilil, saj je na vlakovni lokomotivi za nemškim strojevodjem stal Srb s strojnico. In Dore je ves navdušen alarmiral Ljubljano, ki je le deloma umela, da prihaja z vjetimi Srbi rešitev naše ožje domovine. Dore je tekal od telefona do telefona, prosili in rotil: »Vse na kolodvor — Srbi prihajajo!« Pošiljala sva ljudi v mesto, v kavarne, gostilne in domove z naročili, da skliče.jo ljudi k sprejemu bratov. Dore je med tem hitel na tire, kjer je stal vlak s hrvatskim bataljanom z godbo, ki bi moral že odpeljati proti fronti. Dogovorila sva se, da ga ne odpraviva prej, dokler ne poskusiva oficirje pregovoriti, da se na fronto ne odpeljejo, temveč da ostanejo v Ljubljani, sprejmejo slavnostno brate Srbe in da z njimi zaščitijo Ljubljano. Dore je moštvu in častnikom kmalu pojasnil, kaj se godi in da je potrebno Srbe sprejeti. Častnike in moštvo je hitro pridobil. Toda spečega, skrajno strogega komandanta bataljona si ni upal nikdo pozvati, da naj odredi vse potrebno za sprejem. Bil je zopet Dore oni, ki se je upal prebuditi spečega komandanta in mu z živo besedo pojasniti položaj. Dore je na/to še obvestil g. Ribnikarja, ki
je takoj prihittl na kolodvor in tu v imenu Ljubljane pozdravil častnike ter jih nagovoril, da so ostali v Ljubljani Kaj se je godilo ob sprejemu Srbov, ko je vojaška godba prvič na ljubljanskem kolodvoru igrala »Bože pravde«, ve le oni, ki je bil poleg. Kakšno je bilo prvo pobratim-stvo Slovencev, Hrvatov in Srbov javno na slovenskih tleh, tega jaz ne znam opisati. Vem le to, da smo se objemali, plesali, jokali. In najsrečnejši je bil Dore, saj se je lahko zavedal, da je on pozročiteJj vsej naši sreči. S tem transportom je do-šel v Ljubljano major Švaibič. Kaj bi bilo, če bi Drovenik ne bil alarmiral Ljubljane, to bo presodil vsak. ki le malo pozna zgodovino našega mesta ob prevratu. Ljubljano bi zasedli Italijani, ki so bili na Vrhniki. Srbski oficirji s Švabičem bi se bili odpeljali dalje in Ljubljana bi ostala nezaščitena pred Lahi kakor pred podivjanimi četami, ki so se vračale s fronte.
Dore je tudi pridobil odnosno informiral o dogodkih za fronto — v slovanskih deželah — češkega stotnika Huso. Husa je takoj nato prevzel formiranje čeških čet v Ljubljani, ki so se organizirane vračale na Češko, dočim je Husa še dalje ostal v Ljubljani kot zastopnik republike Češkoslovaške. Nikdar ne bom pozabil tegale prizora: Stotnik Husa je bil prišel ob vrnitvi z italijanske fronte v ljubljanski prometna urad, da se informira, kako naj nadaljuje vožnjo iz Ljubljane Drofe-nik ga je začel polagoma z vedno boj j prepričevalnimi besedami informirati, kako je zavrelo po monarhiji m kaj vse se že dogaja v deželah. Naposled mu je povedal, da je že razglašena svobodna Če-
škoslovaška. Husa je buljil ves začuden v Doreta. Pri slednjih besedah pa je ves divji skočil vanij, ga objel in poljubljal, vrgel nato čepico na tla, skakal na mize in objemal vsakogar, ki ga je našel blizu. Sodili smo tiste trenutke, da je znorel. No, pa se je le pomiril in smo uvideli, da je bil talko vzhičen od sreče.
Po prevratu je Dore sodeloval pri zasedbi Koroške in pri osvoboditvi Maribora. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil dodeljen v službovanje direkciji do svoje prerane smrti. Opravljal je važen referat in prav pogosto je predsedovali izpitnim komisijam. Kot tak je tudi vedno pokazal svoje zlato srce in svojo izredno dobroto. Mnogim je pripomogel s svojo prizaneslj ivostjo in razumevan jem do lepše bodočnosti.
Za svoje nacionalno delo ni žel prav nobenega priznanja: se pač nikdar in nikjer je silil v ospredje: a da ga je zapostavljanje bolelo, Je svojim najboljšim prijateljem kdaj pa kdaj priznaL Vseh razočaranj, ki mu jdh je življenje rodilo nešteto, ga je rešila smrt: Nam pa, ki smo ostali, je naprtilo še eno bol več — bol za Teboj. pred<rf«; ■»—naš tovariš Dore.
Ferenc.
Doreta v slovo
\ edeli smo, da je zavratna bolezen prestopita prag Tvoje hiše slišali smo. da si jH šel iskat leka gori pod naše planine, povedati so nam. da si se vrnil med svoje domače ne zdrav, pa vendar z nado na bolje, tdaj pa — talko žalostno jutro je
bilo prvo po Novem letu — so prinesK vest, da si se poslovil za zmerom...
Malo rožic ti je balo postlanih na tr-njevi poti slovenskega železniškega uradnika pod mačeho Avstrijo. Kakor sto m Sto dragih, si morail tudi Ta v sovražno tujino, odkoder si se še srečno kmalu povrnil med svoje rojake. Nekaj let pozneje je slovenske železnice prevzel slovenski železničar. Novi časi so prinesli nove naloge; bil si med prvimi, kd jih je ožja domovina pri železnicah potrebovala za ureditev novega doma. Z besedo in dejanjem si nam mlajšim znal vliti poguma in volje, da smo še bolj krepko prijeli za delo, da smo — če le kako — gledali veselo v bodočnost. Bil 6e optimist, če je šlo za silo, bil si še večji, če je šlo slabše. Nikoli pa nam ne pojdejo iz spomina urice, ki smo jih zdaj pa zdaj preži-veK s Teboj izven urada, kot tovariši in prijatelji, sfinovi enega gospodarja Tvoj zilalti humor. Tvoj vedri duh in Tvoj kristalni značaj, zanje smo te zavidali vselej, najbolj pa takrat, kadar si bil ves med namii.
Zdaj je neizprosna Parka segla po Tvojem življenju. Prekmalu, mnogo prekmalu si moral zapustiti to solzno dolino, mnogo prezgodaj si zaprl svojo knjigo življenja, v kateri je bilo še mnogo lepega prostora.
In skromnih želj 6i imel tudi še nekaj. Toda ni Ti bilo sojeno ntitf toliko!
Težko je reči pravo besedo ob slovesu... Ti si imel zmerom vse za dobro; bo-d:mo taki tudi mti! Prekrufa je bila usoda s Teboj: zdaj je končano Nam je v tolažbo, če si ostal kakor si bil; takega te bomo ohranili v na jlepšem spominu... In na,j bo torej talko, ker ni moglo biti drugače... Čeprav vemo, da Doreta nikdar več ne bo! Servus. si rekel Ti običajno .. Tafco todS eni Tebi — zadnjič* L. S
Domače vesti
Akropola
Z zanimanjem sem vzel v roke Kreftovo potopisno knjigo »Med potniki in mornarji«, ki jo je letos izdala Cankarjeva dražba. Človek rad prebavlja spomine na krije, kjer je sam postopal. Dokopal sem se proti koncu knjige s posebnim pohlepom do poglavja, ki govori o Atenah, in v tem poglavju še posebej do odstavka o Akropoli Se malokdo je pri nis doslej segel po peresu, da bi nam opisal krono Aten. Moderni pisaitelj gospod Bratko Kreft je to opravil čudovito enostavno:
»Napotila sva se najprej na Akropolo. Zgodovina pripoveduje, da je bil to najlepši kraj starih Aten. Najprej je baje bival tu prvi atenski kralj, pozneje pa je bila Akropola samo bivališče bogov. Še zdaj stoje ostanki treh božjih hramov, ki so nekoč bili kras tega kraja. To so bili Propilei, Partenon in Erehteion. Znan je kip boginje Atene, ki ga je napravil slavni grški kipar Fidi-ja, iz zlata in bele kosti. Na Akropoli je danes muzej, v katerem so posamezni deli izkopnln. Znameni-tejše stvari so prenesli v muzej doli v mestu, mnogo stvari pa je kupilo in odpeljalo inozemstvo. Baje so si Angleži »nakupili« precej dragocenih stvari. Vse to kamenje priča samo o nekdanji slavi in moči. To je edini njegov pomen. Res ie, da poleg tega še priča o načinu takratnega življenja, kar je dragoceno gradivo za vsakega zgodovinarja, toda drugega pomena nima.«
Tako — in po svetu se še najdejo ples-nivi učenjaki, ki pišejo cele knjige o Akropoli in jo nesramno proglašajo za največjo in najčistejšo umetnino stavbarstva na svetu. Še po ljubljanskih knjigarnah se šopirijo debele knjige kakšnega sivolasega učenjaka Ourtiuisa, ki je med 700 stranmi svoje grške zgodovine našel neznansko dosti prostora za one malo pomembne razvaline nad Atenami. Pač profesor, ali po domače: »osel«, kakor pravi v Kreftovi knjigi neka sedmošolka. In neki Tasilo Schcffer, čigar knjiga o grški kulturi se sicer čita od sile lepo. je pri opisu Akropole zabredel v nepremišljeno hvalo, v en sam silavosnev. Pa kaj še počnejo drugi! S posebnimi fotografskimi aparati, z vsemi napori rn od vseh strani so se že trudili možje kamere, da prikažejo svetu v podobi, česar ni zmogla hvala pisateljev. Tisoči romajo leto za letom v Atene, da vidijo one brezpomembne skale. Nemci in Američani tekmujejo t denarjem in delom, da bi vendar že kaj odkrili, makar vsaj oni malo »znani kip boginje Atene i7, zlata in bele kosti« ali pa katkšne druge »posamezne dele i-zikopnin«. Kako smešno uočetje nrisimojeniih kapitalistov! Gospod Bratko Kreft je prvi odkril vsemu svetu edini pomen Akropole, oziroma: »vsega tesa kamenja.«
Peržgal si, moojster, ž&rek nam nove
Hvala!	M. A. G
♦	Vojni dobrovoljci se pozivajo, da s«
udeleže rednega občnega zbora sreske organizacije v Ljubljani, ki se bo vršila 5. t. m. točno ob 10., ker je pripravljen že za 8. u.ro v restavraciji »Zvezdi< desno z običajnim dnevnim redom. Na predvečer 4. t. m. se bo vršil isitotaim sestanek ob 20. v svrho sestave kandidatne liste bodoče uprave in drugih načelnih razgovorov. Tudi zaidrugarji Stavbne zadruge lahko sprejmejo že ta večer sklepe, v smi slu že dostavljenega vabila, nakar bi odpadla sklicana seja 10. t. m. Odbor.
♦	Izlet Beograjčanov v Slovenijo odpovedan. Zaradi neugodnega vremena izostane izlet Beograjčanov, ki so nameravali pravoslavne božične praznike od 4. do 13. t. m. preživeti na Gorenjskem. Sicer se Beograjčani sami niso prijavili v tolikem številu, da bi se pripeljali s posebnim vlakom. Do zadnjega jih je bilo prijavljenih za dva vagona, ki bi bila priključena nočnemu br-zovlaku. Da še ti ne bi bili od naše zime razočarani, namesto očarani, je Putnik preložil izlet na prihodnjo zimo.
Ne bo Vam žal ! Poslušajte naš nasvet in kupujte žitno kavo ADRIA !
♦	Radio Ljubljana zopet v rokah Prosvetne zveze. Kakor je poročal ^Slovenec«, je poštni minister ukinil upravo ljubljanske radijske postaje v lastni režiji pošte ter postajo zopet izročil obnovljeni Prosvetni zvezi. Ta bo postajo upravljala na osnovi eksploa-tacijske pogodbe, ki je bila med njo in poštno upravo sklenjena 1. 1926.
♦	Tuji diplomati kot člani lovskega društva v Mitrovici. Lovsko društvo v Srean-aki Mitrovici ima mak) članov, vzdržuje pa velika lovišča, ker ima za člane najuglednejše diplomate, ki delujejo v naši državi. Tako so člani tega društva francoski, grški in turški poslanik, angleški generalni konzul, švedski generalni konzul, francoski vojni ataše, tajnik angleškega poslaništva in še nekateri drugi. Dru-gonjači za 5 do 6 lovov po 6.000 Din. Tajniške posle društva vodi mitroviški trgovec Gašparac.
♦	Most preko Une v Bihaču, ki je največji prometni objekt v vsej vrbaski banovini, bo 10. t. m. izročen prometu. Ta dan se bodo vršile v Bihaču velike slavnostL
♦ Elektrika na Polžjem. V ponedeljek 6. t m. mine leto dni, odkar je bil svečano otvorjen prvi dolenjski smučarski in planinski dom na Polževem. V tem kratkem času je bilo storjeno v propagandnem in gospodarskem pogledu neposredno za siromašne kraje v okolici Polževega, posredno pa tudi za vso Dolenjsko ogromno delo. Pac edinstven primer izredno naglega napredka imamo tu pred seboj. Siromašne hribovske vasi, pred dobrim letom še odrezane od sveta pozabljene in zaostale v svoji puščobi brez najmanjših izgledov na zboljšanje svo jega težkega položaja, so danes povezane z zunanjim svetom dobile so za prvo silo cesto, dobile so telefon in zdaj še elektriko. Jutri bo na Polževem lep. pomemben praznik. Na predvečer svečane otvoritve doma bo prvič zažarela pred njim in v njem električna luč. Elektriko so pa dobile tudi tri bližnje vasi. a morda ni daleč čas. ko bo stekel električni vod tudi naprej do Malih in Velikih Vrhov. Dolenjska ima še mesta, ki nimajo ne elektrike, ne telefona, te hribovske vasi so pa dobile v tako kratkem času oboje. In tudi za napeljavo elektrike se je z vso vnemo in požrtvovalnostjo zavzel neumorni predsednik SK Polža ing. Milan Šuklje. ki se mu je ob blagohotni naklonjenosti in vse hvale vredni uvidevnosti kr. banske uprave in Kranjskih deželnih elektrarn posrečilo v rekordnem času opraviti to veliko delo. Za jutri proti večeru so povabljeni v dom na Polževem poleg odbornikov, dobrotnikov in prijateljev kluba domačini iz okoliških vasi, da bodo skupno proslavili ta lepi praznik, dogodek, kakršnih je pri našem splošnem pomanjkanju smisla za skupno delo bore inalo.
DANES PLES
POLICIJSKIH TABORU.
NAMEŠCENCEV N A POCENI IN VESELO.
♦	Novi grobovi. Ugkdno družino g. Vinka Majdiča v Kranju, eno najstarejših industrijskih rodovin v Sloveniji, je včeraj zadel bridek udarec. Umrl je po kratki bolezni sin cand. ing. g Kornelij Majdič. Pokojnika, ki se je moral sredi največjih nad posloviti od življenja, bodo jutri, v nedeljo, ob 13 spremili k večnemu počitku. Kranj in najširši krog znancev Majdičeve družine iskreno obžaluje neizprosni udarec usode. — V Brežicah je umrl v 72. letu starosti g. Ivan Grobušek st., posestnik, gostilničar in mesar. Bil je eden najmarkantnejših brežiških gospodarjev, poznan in spoštovan jo vsem Posav. ju in še daleč naokrog. Pogreb uglenega moža bo danes ob 16. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Srečke Zalokar, uradnik celjske mestne elektrarne. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 16 — Pokojnim blag spanln žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	CM podružnica v Kostanjevici je poslala CMD 102 Din nabranih na poslovilnem večeru dolgoletnega odbornika g. K Turka, starešine sreskega sodišča v Novem mestu in njegove soproge, podružnične blagajni-čarke. Iskrena hvala!
♦	Nova šolska knjiga. Na podlagi odloka glavnega prosvetnega sveta je Ministrstvo prosvete odobrilo nemško slovnico za srednje in njim sorodne šole od prof. dr. Pavla Breznika. Knjiga izide za prihodnje šolsko leto v založbi banovinske zaloge šolskih knjig v Ljubljani.
♦	Prezgoden pozdrav pomladi. Učenec II. razreda v Dolenjskih Toplicah Jožek Strniša nam je poslal šopek trobentic in marjetic obenem s citrončkom, ki ga je ujel 31. decembra na Cerovcu. Pomlad se vsekakor prezgodaj pojavlja.
♦	Neretva poplavlja. Zaradi naglega naraščanja reke Neretve je velik de! Neret-vanske krajine pod vodo. Več tisoč hektarjev plodne zemlje je videti kakor veliko jezero, iz katerega štrli samo nekaj drevja. Na njivah je ponekod dva metra visoka voda. Promet iz Opuzena do Blaca se vrši samo s čolni. Iz poplavljenih vasi so še pravočasno spravili živino na planine.
ELITNI KINO MATICA
feleion 21-84
Danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri
svečana premiera velefilma
s i:<t i o i a
To ni film, to je odkritje — je največji film kar jih je do sedaj ustvarila
industrija.
Predprodaja od 11. do pol 13. ure.	Rezervirajte vstopnice!
PREMIERNI KINO
♦	lz|«/ v lnd0kin0 b0 od 29. t. m. do 16.
aprila. Cena I. razreda fres. 9.260 Din, II. raz. fres. 7.150. Informacije pri Putniku, Ljubljana.
♦	Ljubiteljem smučarsfva javljamo, da se dobe pri Pučniku, Ljubljana, brezplačno najraznovrstnejše smuške karte.
♦	Na Kofcah bo sv. maša. V nedeljo in na praznik sv. Treh kraljev ob pol 10.
♦	Tovarna J OS. REICH sprejema mehk»j in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
ii— Pod Najvišjim pokroviteljstvom se bo
vršil XV. slovanski večer, ki ga priredi Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« 11. januarja v veliki dvorani So-kolskega doma na Taboru Ta tradicionalna prireditev akademske nacionalne oinladine v Ljubljani je lani izostala zaradi tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja, ki je blagovolil dolgo vrsto let sprejeti pokroviteljstva »slovanskih večerov«. Najvišje pokroviteljstvo je najlepše priznanje nacionalni omladini. da ie na pravi poti in dokazuje, da lahko računa na Najvišjo podporo pri obrambi svojih načel, ki jih vedno poudarja. »Slovanski večer« je tudi manifestacija akademikov iz vseh krajev naše domovine za id^jo jugoslovenske vzajemnosti, ki naj ?e izraža tudi v bodoče v iskrenem jugos'o-venstvu. »Slovanski večer« bodi skupni nastop mlajših in starejših borcev za jugoslovensko idejo.
u— Zadnja pot učife]ja Vendeljna S3-darja. Čeprav 6e ča6 pogreba zaradi praznikov ni miogel pravočasno razglasiti, se je vendaT zbralo na njegovi zadnji Poti veliko število prijateljev, znancev in tovarišev. Med drugimi so bili v sprevodu bjv-ša višja šolska nadzorniku gg. GangI in Gabršek, potem banovinski šolski nadzornik g. štrukelj, mestni šolski nadzornik g. Gruim in drugi. Pred krsto so mu zapel' pevci pod vodstvom pev0v(>dje g. Juvan-ca žalostinko »Usiiši nas, Go&Podc, a Pri razhodu na Linhartovi cestj »Blagor mu<, saj je bil tudi sam vnet pevec v zb0ru Glasbene Matice, ko je sjužbovai v Ljubljani. že je legal mrak na zemljo, ko s« Položili v grob zeimske ostanke priljubljenega učitelja. Rajnki je moral med vojno k vojakom, čeprav ie šte] že blizu 50 let in nj bil prej nikoli vojak. Pri v0jakih si je nakopal bolezen, ki je počasi glodala v njem, dokler mu ni pretrgala nif življenja. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomQ ohranili v najlepšem spominu!
u— Vse za otroka. Dodatno k poročilu o darovalcih za akcijo »Vse za otroka« sporočamo, da je g. inž. Dukič Adolf daroval osebno If00 Din. gradbena družba inž. Dukič in drug pa bo dajala po 100 Din skozi 12 mesecev. Iskrena hvala!
u— Angleško društvo naznanja, da se bo vršil 15. redni občni zbor v sredo lo. t. m. ob 20. v društvenem lokalu. AVolfova l/I z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
u— Vabila za XV. slovanski vefer bodo razposlana zaradi tehničnih zaprek v začetku prihodnjega tedna, ad Jesenice
n— Sokolsko društvo Ljubljana IV. poziva vse članstvo, da se udeleži glavne skupščine, ki bo v nedeljo 5. t. m. ob 10. dopoldne v telovadnici šole na Prulah,
u— Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel), zabavno Walfriedovo burko ponove v šentjakobskem gledališču danes, jutri in v ponedeljek ob 20.15. Burka vsebuje mnogo zdravega humorja in komičnih situacij. Vsi obiskovalci so se od srca nasmejali. Smeh in spet smeh. Jutri ob 15.15 se uprizori kot popoldanska predstava pikantna Hopwoodo-va veseloigra > Škandal pri Bartlettoviih
Iz Celja
e_ Enoten čas odpiranja in zapiranja. S
1. januarjem je bilo glede na združitev bivše okoliške občine z mestno izvršeno pre-članjenje vseh trgovcev v bivši okoliški občini in sreskega združenja trgovcev v Združenje trgovcev za me?to Celje. S tem dnem je bil tudi na bivši okoliški občini uveden isti čas odpiranja in zapiranja ka-koi je bil v veljavi že v mestni občini. Vse trgovine so seda) ob delavnikih odprte od 7.30 do 12.30 in od 14.30 do 18., ob nedeljah in praznikih pa zaprte. V bivši okoliški občini so bile trgovine doslej odprte ob delavnikih od 7.30 do 12.30 in od 14. do 19, ob nedeljah in praznikih pa dopoldne. Zdaj je tudi v tem pogledu izvedeno izenačenje, kar je bila že davna želja celjskega trgov-stva.
e— I. akademski pies S. O, Sloge bo 3
t. m. v Narodnem domu. Igra* prva garnitura Ronny-jazza. Vabljeni vsi!
!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ e— KAM PA DANES? Vsi na plesni venček trg. nameščencev v malo dvorano celjskega doma, ki se prične ob 21.
e— Celjani! Vabimo Vas nocoj na obrtniški ples v Celjski dom. DJO.
, e— Celjski želodec. V mestni klavnici so lani zaklali 67 konj, 32 bikov, 1063 volov, 1013 krav, 138 telic, 2822 telet, 3.550 svinj in 173 komadov drobnice. Uvozili so pa 5.10(3 kg govedine, 28.609 svinjine, 40 kg. kozličine, 46.672 kg slanine. 44.915 kg predelanega mesa in klobas ter 5.102 kg rib. Ta statistika je za območje bivše mestne občine Celje.
e— Kino Union danes zaprt.
Iz Maribora
a_ Maistrov borec kraljevskemu domu. V
osmih mesecih je Maistrov borec Konrad Hicl v času brezposelnosti izdelal umetniško izdelano tičnico v v šini 150 0111, dolžina 80 cm in širini 60 cm. Tičnšca je opremljena z 10 stolpi in se bo te dni pooLaila Nj. Vel. kraljici Mariji. Krasno delo so s>i včeraj ogiedaln nekateri mar barski odiličnikii.
a— Rotovške novice. V zvezi z upokojitvijo veterinarskega višjega svetnika Hinter-lechmerja kot šefa mestnega tnanegta nadzorstva se je sprožida misel, da naj hi se vodstvo mestnega tržnega nadzorstva poverilo kemiku. Ta naj bi v zvezi z lokalnimi higienskimi oblastmi organiziral poseben mestni Laboratorij, ki naj bi omogočal prompino in ekspediitiv.no poslovanje, ki sejia v področje tržne kontrole.
DANES XV. akademski ples UNION 20.30 RONNY!
a— Gledališke novice. V kratkem bo poslovilna predstava bivšega čir* a in režiserja mariborskega gledališča g. Vladimira Skibinška. ki je ob začetku tekoče sezone odšel v Skoplje. V sredo 15. t. m. gostuje znana plesna umetnica ga. Katja Delakova. Prvič nastopi v Mariboru z njo tudi njena plesna skupina, razen tega Švicarska plesalka Susi Weber in dunajski plesalec Fric Berger.
a— Davkarijske zadeve. V smislu razglasa davčne uprave je do 15. t. m. plačali tiakso za vse stalne objave in reklame, za biljarde ter otvorjene in tekoče račune za prejšnje polletje. Do 31. t. m. pa je plačtti takso za pravico točenja prjače za prvo polletje in prvi četrtletni obrok dopolnilne prenosne taJuse. — Najkasneje do konca januarja morajo službodajaloi nabaviti za leto 1936. davčne karte po Din 50 za vsakega člana hišnega sluiabništva.
Zvočni kino Ideal m
Danes ob 4L, 7. in 9%. uri rusko-sovjetski film
Žena za 1000
, rubljev
PEPO
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
a_ »Doktor« ne miruje. Včenaj je v tretjič odpravila h »Grafu« policija znanega »doktorja« Juiiija Friedmana, ki je s[)et skušal nekaj mariborskih tvrdk zaplesti v svoje »posle«-
a_ Zaradi suma požiga so aretirali šen<t-
ijjaki orožjiiiki nekega hlapca, ki je bil v službi pri posestniku Frideriku Šoli v Št IIju. čigar hiša je predvčerajšnjim zgorela. Dopoldne pred požarom je namreč hlapec grozil šoLovi ženi, da se bo maščeval, ker mu je gosjKKkair od po vedal službo.
a— Za 4 kg sode — 200« dinarjev! Pred okrožnim sodiščem je bil obso jen 51 let ni bivši pek Evgen Stančič na 3 mesece strogega zajsora in dvoletno izgubo ča-stmih državljanskih pravic, ker je v aprilu leta 1934. skupno z dvema drugima prodal zidarju Francu Koštoinaju 4 kg »b u i«, ki naj bi bilo saharin im je v resnici bilo — soda, za katero je Koštomaj plačal 2000 Din. Proti soobtoženceme <->e je postopanje izločilo do zaslišanja novih pnič.
a— Trije maskirani možje so napadli obratovodjo Štefana Krušca iz Ruš ter ga do nezavesti potolkli s pestmi na tla. Ljudje so našli obratovodjo na cesti pri tvornici za dušik. Posrečilo se je napadalce iztakniti. Zadeva se bo zaključila pred sodiščem.
ZNIŽANE CENE.*
Ovomaltine
ni navadna mešanica reci i lnih izdelkov, temveč edinstvena kombinacija najžlahtnejših redilnih sestavin, ki se nahajajo v mleku, svežih jajcih in sladu, kakao je pridejan samo zaradi boljše aro-me. Ovomaltine je koncentriran izdelek, ki krepi telesno moč, a
ima prijeten okus.
Zavojček: mali: Din 12.—, srednji: Din 27.—; veliki: Din 48.—.
Z Jesenic
s— Življenje in umiranje na Jesenicah.
V jeseniški župniji je bilo v minilem letu 93 rojstev (v 1. 19S4. 119) in 60 smrtnih primerov (v 1. 1934. 72), tako da je število rojstev in smrtnih primerov lani nasproti letu 1034. znatno padlo.
s— Razstava malih živali. Društvo »Rejec malih živalk v Ljubljani priredi v dvoruii starega katoliškega doma razstavo malih živali. Otvoritev bo v nedelio 5. t. m. ob 9. dopoldne pod pokroviteljstvom glavnega tajnika KlD g. dr. Obersnela. Ker je reja malih živali zlasti za neimovite sloje velikega pomena, se pričakuje velik obisk razstave, ki bo odprta v nedeljo in v ponedeljek ves dan do 21. ure.
s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob 20., v nedeljo tudi ob 15. velefilm »Maskarada«. Med dodatki tudi barvan film »Švica«. V ponedeljek dan treh kraljev ob 15. in 20. velefilm i-Zadnji korak«. Sledijo »Čeljuskinci«.
I SEQU0IA
Jutri ob pol 11. matineja, je velefilm kakoršnega ustvari človeštvo samo enkrat v stoletju.
SEQU0IA
največje iznenadenje —-odkritje in še več
SEQU0IA
se predvaja jutri v Elitnem kinu Matici — Telef. 21-24.

♦ Strašna nesreča pri nakladanju lesa.
Na postaji Solun na progi Zavidovič— Olovo v Bosni je delavec Smajič nakladal les. Z vagona, ki je bil že visoko naložen, je zdrknilo kakih 8 metrov dolgo deblo. Smajič je skušal deblo pridržati, a ga je pritisnilo ter mu zdrobilo in odtrgalo glavo. Nesrečni delavec je zapustil ženo in troje malih otrok.
♦ Prva knjiga o kriminalni tehniki v "ašem jeziku. Profesor beograjske univerze g. Sergij N. Tregubov in šef tehnične Policije Uprave grada Be0grada Aleksander Andonovič sta izdala prvo knjigo o kriminalni tehniki pod nasilovom »kriminalna tehnika, naiučno t&hničko istraživa nje krivičnih dela, prvi i drugi d«o«. Knjiga je bila tiskana v Beogradu v tiskarni Dom, je velikega formata, ima 480 stran* in je lepo ilustrirana. Tiskana je v cirilici in je prvo delo, ki je izšlo o tem predmetu v naši državi. Profesor Tregubov je specialist za tehnične preiskave v kriminalnih zadevah, honorarni profesor kriminalne tehnike na pravni fakulteti v Beo-gradtu in je ibl v Petrogradiu redni profesor kazenskega prava, glavni državni tožilec v petrograjskem okrožnem sodišču, nato pa direktor zakonodajnega odseka ministrstva pravde in slednjič sena;of. V Rusiji je postavil štiTi naučno tehnične laboratorije za sodnijske ekspertize. Alok. sander Andonovič je šef tehnične Policije Beograda in učenec znanega profesorja dr. Reisa, ki je bil na univerzi v Lozani in po v0jni pri Narodni bankj v Beogradu. Nova knjiga je izboren pripomoček za policijske organe, sodnike, advokate, žan-darmerijo in druge osebe, ki se bavijo s krim.inalistiko. Četudi je bogato ilustrirana in pisana Poljudno stane te 120 Din kar je res malo, a<ko pomislimo, da se takih knjig ne proda bogve koliko. Knjiga se lahko naroča neposredno pri gospodu Aleksandru And ono v j ču, šefu tehnične policije v Beogradu, lahko Pa tudi pri upravi poMcije v Ljuibljani, kjer leži interesen" Ufin na ogled v pr©dsedstveni pisarni.
(Vzorni soprog) na splošno željo, in sicer nepreklicno zadnjikrat. Cenjeno občinstvo naj kupi vftopnice v predprodaji od danes dalje.
u— Nova premiera na Viču. Naš marljivi gledališki sokolski oder uprizori jutri ob 20. v režiji br. Potokarja izvrstno ve-seJoigro »Igra v gradu«. Pri predstavi sodelujejo najboljše moči viškega gledališkega odra sestra Lidija Deisingerjeva, bratje Potokar, Battelino Broni, Willen-part, Pači, Dacar in Podlogar. že samo imena nam jamčijo, da bo igra uspela v vsakem pogledu, zato sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo bratsko vabimo k obilnemu posetu. Vstopnice se dobijo v Sokolskem domu in pri br. Jeločniku v Rožni dolini.
n— Trgovine bodo na praznik sv. Treh kraljev 6. t. m. in v nedeljo 5. t. m. ves dan zaprte. Združenje trgovcev.
u— Davščine, ki jih plačujejo konzu-menti državi od uvoženega blaga. Ljubljanska glavna carinarnica je imela v zadnjem četrtletju naslednje dohodke od uvoza, ki se vrši na njenem področju: oktobra 6,013.766, novembra 4,969.532, decembra 4,419.559 Din. Dohodki, ki jih prinaša izvoz, so spričo konstelacije na mednarodnem trgu seveda brez primere nižji in so znašali zadnje tri mesece zapored 7.197, 18.069 in 9.006 Din. V celoti je naša glavna carinarnica v tem času v tem pobrala carine za uvoženo in izvoženo blago 16,509.129 Din.
MATINEJA KINA UNION
danes ob 14.15 po Din 4.50 Bolvaryjeva vesela opereta
NE POZNAM TE —•
A LJUBIM TE! Willy Forst — Magda Schneider
a— Pobreško dobr0 srce. 150 učencev in učenk je bilo obdarovanih na Pobrežju s čev-Lj;, perilom in obleko. Obdaritev je pripravili agiilni pobreški Rdeči križ z županom M. Volkom na čelu.
a— Mariborčani in inozemstvo. Predstoj-ništvo mestne policije je izdallo v preteklem letu naškn državljanom 454 novih potnih listov. podaljšalo pa 1582. To je približno za polovico manj kakor v prejšnjih letih. Lno-zeincem je bilo vidiiranih 421 potnih listov, za Sevenno Ameriko 1. za Južno Ameriko 9.
a— Maribor v stiku s svetom. Telefonski promet se je otvoril med Mariborom in Seechauom. Taksa 2.70 zlatih frankov.
a— Mariborčani ne izgubljajo dragocenih predmetov. V letu 1935- je biilo pri mesitm policiji 525 prijav o najdenih predmetih, javilo pa se jih je komaj 162 prizadetih. Iz te sicer zanimive okolno9bi bi moglo bita razvidno, da ne izgubljajo Mariborčani bogve kako dragocenih predmetov, ker bi bil sicer interes za izgubljene stvari najbnže večji.
a— Božiček pod Kopo. 88 najrevnejših učencev je bilo obdarjenih z obutvijo, pecivom, obleko in dragiim pri Sv. Prinnožu na Pohorju- Šolarji so z ljubko pesmijo in de-Jclamacijamii izražali veselje in hvaležnost. Planinski deci so pripravili to veselje Številni dobrotniki, med katerimi 6o pretežno Mariborčani.
a— Planinska situacija. S Pece poročajo: temperatura 1, zelo oblačno, brez vetra, 65 cm snega, smuka za silo.
a— Plinu se bo anižala cena. Gospodarski krogf so pokrenili akci jo za znižanje cen plinu. Akcija se je podprla s tehtnimi in izčrpno utemeljenimi razlogi, tako da je prodrla misel, da bi se nai znižala cena plinu pri mesečnem konzumu od 50 kubičnih metrov naprej. 0 zadevi bodo razpravljali na prihodnji občinski seji.
a— 40-'H)0 dinarjev škode trpi posestnik Peter Trinko iz Dolgoš. ki mu je v noči na petek pogorelo gospodarsko poslopje. Gasilci iz Dolgoš Device Marije v Brezju. Pobrežja in Zrkovcev so preprečili, da ni požar zajel večjega obsega.
Iz Tržiča
č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo veleopereto »Tičar«, v ponedeljek na praznik sv. Treh kraljev pa sijajen AnV Ondra film -Pripovedke gospodične Hof-man.«	^
Iz Trbovelj
t —Knjige Vodnikove družbe so dospela. Člani, ki so jih naročili v podružnici >Ju-trat, jih prejmejo istotam.
t— Društvo »Rejec malih živalic priredi v nedeljo 5. in ponedeljek 6. t. m. drugo razstavo v Fortejevi restavraciji na Vodah. Razstavljeni bodo kanarčki, angorski kunci in izdelki iz volne angorskih kuncev. Otvoritev bo v nedeljo ob 10. dopoldne. Istega dne bo predavanje o angorskih kuncih (skopljenje) in o izdelkih iz volne teh kuncev.
t— Srečke državne razredne loterije. Lastniki naj jih zamenjajo čimprej v podružnici >Jutra«.
Iz Ljutomera
/j— Zdravsvene razmere. Prejeli sm0: Na dopis z dr.e 1. t. m., v katerem se iz-Podibija možnost ustanovjtve bolnišnice v Ljutomeru, naj pripomnimo, da bi morala biti naloga odločujočih činiteljev predvsem ustanovitev reševa.lne Postaje s pravilnim avtom. Ta 'bi po zmernih cenah prevažaj bolnike v boInišnice v Ortnažu, Minski Soboti, Ptuju ali Mariboru in marsiko" mu reši] življenje s tem, da bi ga v pravilni legi in ob pravem čas.u pripeljal na operacijsko mizo. kar je največje važnosti zlasti, kadar gre za nepravilne porode. To bj bila potrebna ustanova socialno-zdravstvenega pomena, od katere bi iimel1 korist vsi stanovi našega sreza. Naročnik.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo Še za pol stoletja!
\
Gospodarstvo
Kratkoročno notranje državno posojilo
Emisija državnih blagajniških zapiskov za 500 milijonov Din
Kakor je »Jutro« v včerajšnji številki poročalo, je ministrski svet sprejel uredbo o izdajanju blagajniških aapiskov v Zineaku do 500 milijonov Din. Uredba pooblašča v prvem členu foianonega msiinustra, da sme v sivrho ožiiviljenja narodnega gospodariva, zaradi izplačila prejšnjih državnih obvez in zaradi povečanja gotovine v glavni državni blagajni, izdati v naši državi blagajniške zapiske do vsote 500 milijonov Din, bodisi naenkrat aLi v obliki več emisij. Ti zapiski smejo biti najmanj trimesečni; in največ dvanajsta eseomi. Ob zapadlosti posamezne transe sme finančni minister razpisati vpis novih zapiskov, vendar ne more nikdar skupni znesek izdanih zapiskov presegati! po! milijarde Din. Skrajni rok za amortizacijo teh zapiskov je konec leta 1940.
Zapiski se bodo glasili na prinesitelje aili na ime in se bodo izdajtaili v komadih po 500.000 Din, 100.000 Dii,n. 50.000 Dnin in 10.000 Diin ter 5.000 Din. Obliilko in besedilo zapiskov bo predpisal finančni minister, prav tako obrestno mero, ki se bo plačevala 3 mesece vnaprej. Minister bo nadalje določil čas emisije', rak iapteiaiila, emisijskii tečaj in provizijo deneroim zavodom. Blagajniški zapiski, kri jim bo potekel rok, ne bodo več nosili obresti in bodo zastarali v 30 leti h- Rok zastaranja obresti bo zre? šal 5 let. Blagajniški zapiski bodo oorošče™ vseh sedanjih in bodoSr!h diržavmiih in samoupravnih dajatev in bodo užival« pupi.li-imo varnost. Državne in samoupravne blagajne pa bodo zapiske sprejemale za kavči ie in garen-oije po nomiinalni vrednosti. Ne glede na tozadevne zakonske predpise bodo vse ustanove, ki javno polagajo račune. tohko knjižile zapeke v svojih bilancah po nakupni censi.
★
Emisija državnih blagajniških zapiskov predstavlja v stvari najetje kratkoročnega notranjega posojila v višini pol milijarde Din. Po uiredibi se ima to posojilo amortizirati do konca leta 1940. kar pomeni da se bodo posamezne transe zapiskov lahko do tega roka obnavljale z novimi emisijami zapiskov. Slične transakcije so običajne v drugih državah in se jih poslužujejo zlasti v zadnjih letih, ko je težje plasirati dolgoročne papirje, dočim vlada na denarnem trgu velika likvidnost in obfilrica razpoložljivih sredstev. Na emisijo dolgoročnih državnih posojil pri nas danes ne moremo računati. Tudi emisija prve transe posajiila za financiranje javnih del v višini 100 milijonov Din je pokazala, da je tudi 5 do 10 letni ro.k v sedanjiih za večje emisije prevelik. Že lani, ko smo dobili uredbo o financiranji velikih javnih del, srno opozorili na potrebo in na uspešno možnost emisije docela kratkoročnih papirjev, ker se danes denar noče vezati
na daljše roke, kar ima za posledico, da je na denarnem trgu znatnejša ponudba sredstev brez primernega povpraševanja, do-čim vlada na kapitalnem trgu t. j. na trgu za dolgoročne papirje visoka obrestna mera in pomanjkanje sredstev
Emisija 3 do 12 mesečnih blagajniških zapisov ima dvojen pomen Na eni strani naj se s temi emisijami okrepi državna blagajna in naj se izplačajo stare državne obveznosti (leteči dolgovi), na drugi strani pa bodo zlasti denarni zavodi v teh državnih blagajniških zapiskih našli primeren kratkoročni plasman za obilna razpoložljiva denarna sredstva. Kakor znano se v mnogih, zlasti velikih denarnih zavodih kopičijo gotovinska sredstva, ki ne najdejo kratkoročnega in s-igurnega plasmana. kar upliva neugodno na vse gospodarstvo, saj imamo zavode, ki imajo 30. 50. in celo KX) milijonov Din gotovine v blagajnah. Da obstoja možnost emisije kratkoročnih zapiskov nam potrjuje tudi okolnost. da Narodna banka že dve leti izdaja kratkoročne blagajniške bone. ki jih je stalno v obtoku za okrog 200 milijonov Din. čeprav je znižala obrestno mero že na 1.5% letno.
Kakor rečeno, so take transakcije tudi v drugih državah, zlasti v Franciji, Angliji, pa tudi v Češkoslovaški običajne in gotovo nimajo nrikakega inflacionističnega značaja, kakor bi morda na prvi hip sodila naša širša javnost, saj gre pri tem za mobilizacijo brezposelnih denarnih sredstev, torej denarja, ki je dejansko že v obtoku. Novi zapiska se bodo tudi trgovali na naših borzah in ker bodo kratkoročni njihov tečaj ne bo mogel pasti mnogo pod nomiinalo, tudi če se pojavi večja napetost na denarnem trgu.
Seveda pa narekuje tak način kratkoročnega financiranja državnih finančnih potreb precej previdnosti Roki zapadlosti posameznih tramš morajo biti tako razdeljeni, da ne padejo preveč skupaj in mora biti državna blaigajna vedno pripravljena tudi na večja izplačila v gotovini, če bi se v trenutku zapadlosti določene tranše pojavila napetost na denarnem trgu in nova emisija zan:skov ne bi docela u snel a. V takih primerih je seveda dana možnost s povečanjem obrestne mere teh zapiskov p.rivab;tic nove interesente. Koliko bo znašala obrestna mera ob prvih emisijah, da nes še ni mogoče predvideti. Vsekakor pa bodo imeli najnižjo obrestno mero (morda le 2 do 2 in pol %) trimesečni blagajniški boni, dočim se bo obrestna mera pri 6 mesečnih in 12 mesečnih bonih stopnjevala navzgor.
S o Ii o
Spored sokolskih smučarskih tekmovanj na Pohorju
V	petek 31. januarja ob 13 odidejo tekmovalci preko strelišči in Bolfenka k Pohorskemu domu in Mariborski koči Ob 13.23 krene vlak z glavnega kolodvora v Mariboru prot: Rušan,. odkodei bodo udeleženci krenili .tudti k Ruški koči. Tu bo ob 19. seja vodstva tekmovanj
V	soboto 1. februarja ob 6 bo zdravniški pregled. Ob 6.30 bodo sporočene posamezne tekmovalne proge, podana bodo potrebna pojasnila tekm ivalcem. Ob "30 nastopijo tekmovalci k start1! in sicer: člani tretjega razreda od IS do 20 leta na progi 12 knr č'ani prvega in drugega razreda od 20 let navzgor na progi 18 km. članice na prog: 6 km moški naraščaj B razreda od 16. do 18 leta na progi 6 km. — Popoldne bodo te'--me v smuku. Pričetek ob 13.30. Tekmujeio č'ani vseh razredov na progi 4.5 km. članice n^ progi 2 km. enako moški in ženski naraščaj B razreda
V	nedeljo 2. februarja bodo tekme v skokih Zvečer bo pozdravni večer v Narodnem domu v Mor-boni kier bodo objavi ien- doseženi uspehi Pr tekmovanju v skokih ^odo tudi praktični 'zniti za sodnike Tekmovalci in kandidati za sodniški izoit na i se pri if vi k) pismeno mariborski sokolski žimi na iki«neje do 15 jam-ari« 10V) Številke tekmovalcev bodo izžrebane dne 17. januoria ob 1.9 v pisarni manb^r. sk° soko'=ke *une. Žrebani • ie i*vno Za nastanitev vodstva tekme, tekmovalcev in ^sta';h funkoio^.an^v co rezervirane: Roška ko-a. Mari^o^ka	in Pohorski dom. Helo+no tekmovanje bo posneto +ndi 7.n zvočni f"lm.
Iz strokovnega vodstva ljubljanske sokol-ske župe nam poročajo, da je bil župni strokovni odbor povečan s člani bivšega zvezne ga načelništva. ki se je preselilo, kakor znano, v Beograd. Na svoji prvi seji 12. do-eembra je bila izvršena tudi konstitucija novega strokovnega odtora po primernem nasovoru župnega načelnika. Odsek za vadbo članstva je prevzel br. Trček, za mladino br. Prosonc. za zimske panoge br. prof. Bačar. za vzdrževanje stikov z društvi in okrožji br. Smole, za vzdrževanje stikov z ostalimi župami dravske banovine br. AmbTožič, za taborjenje, igre in plavanje br. Fr. Lubej, za jezdarjenje br. por. Jova-novič- Za poročevalca v časnike je bil določen br. A. Kostnapfel. Tajniške posle obdrži dosedanji tajnik strokovnega odbora, br. Stane Pire. Župni načelnik je poudaril v t-vojem nagovoru, da je potrebno vsestransko razširiti delo s prirejanjem večjega števila predn jaških tečajev, poglobiti stike z župnimi društvi in četami, da bi se v polni meri zadostilo sokolskim nalogam. Dalje je bilo razglašeno, da namerava prirediti župa osemdnevni smučarski tečaj na Gor-jušah od 2. do 9. januarja in mogoče tudi tečaj za skoke na župni skakalnici v Zleboh pri Medvodah. Kje in kdaj bodo žunne smučarske tekme, bo še določeno. Ugoto-tovilo se je, da so nekatere edinice ljubljanske župe pričele prirejati samostojne prednjaške tečaje kar je vsekakor prav razveseljiv pojav. Je to v kamniškem okrožju in dolenjskem okrožju. Pričel se je tudi jezdni tečaj za članice, za moško šolo v jahanju pa se je tudi priglasilo 29 bratov. Župa. Ljubljana bo priredila prihodnje leto velik župni zlet v Ljubljani, kjer bo nastopilo vse članstvo in omladina župnih edinic. Ker ima župa precej veliko število telovadečih pripadnikov, je vsekakor potrebno, da se društva že seda i pričnejo pripravljati z vso vnemo nanj, da bo lepa in dostojna manifestacija sokolskega dela.
Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da bo 16. t. m. ob Pol 20. 68. redni društveni občni zibor v društveni mali dvorani v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. — Dne 9. t. m. pa bo ob 20. v sejni dvorani informativni članski sestanek, ki b0 imel poleg drugega tudi nalogo sestaviti kandidatno listo za bodočo društveno upravo. Članstvo se va,bi, da se udeleži sestanka, kakor tudi občnega zbora v čim večjem številu.
Sokolsko društvo Jezica obvešča vse članstvo, da bo imelo Svoj redni letni občni zbor na praznik sv. Treh kraljev 6. t. m. ob 2. popoldne v Sokolskem domu. Društvo opozarja vse one brate in sestre, ki še niso poravnali društvene članarine za preteklo leto. da to store še pred občnim zborom. Udeležba na občnem zboru je za vse članstvo obvezna.
Sokolsko društvo Zreče je priredilo 20. decembra lep0 uspelo božičnico. Deca je Pod vodstvom sorskega učitelj s-tva pri; kazala tri dobro uspele božične slike Brat starosta je nato gov0ri! o ?cm( nu Dožičnice in se zahvafj vsem astr^valcem za podpore Ln darila. Obdarovanih je bilo 52 naraščajnikov in &oky'.ske Je^e večis noima s perilom in oblekami. ■J________- _i_gjassaa._______L___j_.._i__8j_t_
Slovensko silvestrovanje v prestolnici
Beograd, ob Novem letu.
Beograjski listi so zadnje dni leta objavili cele strani vabil za »doček nove go-dine« in ta vabila so obetala vse najboljše in najlepše, kar si more poželeti človek. Pa je tudi naša prestolnica popraz-novala zadnji večer poslavljajočega se »državljanskega« leta, kakor mu pravijo za razliko od »srbskega«, cerkvenega pravoslavnega. od katerega se poslovi šele 13. t. m., kar na jslovesneje, z vsemi starodavnimi običaji, ki veljajo 2a ta večer in dosežejo vrhunec v vs?stranskih čestitkah, ko po kratki polnočni temi prievili v zopet razsvetljeno dvorano lep bel pujsek s pentljico okoli vratu, zn njim pa prihaja črn dVnnikar. prodajajoč vsrečo prinašajoče« šibice svoje metilce Do ranega jutra jP praznovala prestolnica, in ko je zjutraj državno uslužbenstvo že hitelo v urade — za pravoslavne dan novega leta ni praznik — So se še videle po beograjskih ulicah raznobarvne čepice, s katerimi so vesele družbe pospremi jale staro in sprejemale novo leto. O krizi se pač ni govorilo.
PrestOfomki Slovenci so silvestrovanj v glavnem na dveh krajih. Tisti, kn so Sani soko'skih društev, so se udeležili sokolskih prireditev ki so se vršile v vseh društvenih telovadnicah. Primorci so se večinoma zbrali v uPetrogradu«, kjer je
litTO
Drobiž iz čsl. Sokolstva
i>ukol v lrenčinu * je postavil v novem mestnoin delu, Trenčianska Sihota nov dom. Cela stavba je sicer projektirana na več etap, toda to, kat je bilo dosedaj zgrajeno za okrog 550.000 Kč, bo za prvo silo zadostovalo krepko razvijajočemu se slovaškemu društvu. Večino vseh sredstev ie zbralo članstvo samo sikupaj.
U meddruštvena tekma Praški S^kol-Smihov I je prinesla zopet zmago matičnemu društvu ki je s svojo osemčlansko vrsto doseglo 253,3 točk. dočim so Smihovča-ni ostali na drugem mestu z 210 tookarni. Prvi izmed tekmovalcev je bil br. Ben.išek s 47.4 točke.
Zanimiv plebiscit. Poznano je. da se je odločitev glede uvedbe novega ženskega slavnostnega kroja odgodila do pomladnega zasedanja zvezne glavne skupščine. Vendar pa so članice izvedle po župah nekako ljudsko glasovanje, ki bo dalo vsekakor zanimive rezultate. Kakor izvemo, je n. pr. v brnski župi Mahalo vi novi osnutek kroja tako rekoč soglasno propadel, saj se je izmed 1686 glasovalk izreklo za dosedanji kroj 1554 sester.
Početki ruskega sokolovanja v Zedinje-nih državah seaa/o četrt stoletia nazaj. Že takrat so mislili prvi ruski izseljenci, da bi bilo dobro, aki bi se združili v sokolska društva. Največ iih je bilo iz vzhodne Galicije in Podka-patske Rusije torej iz področij bivše avstro-o^rske monarhi ie. Že leta 1911. je Zveza rusk'h sokolskih društev štela 261 člana, toda medtem se ie znatno razmahnila, ko so zlasti po vel'ki ruski revoluciji prišli v Ameriko mnogoštevilni ruski izseljenci iz carske Rusije. "Nanes šteje Sojuz ruskavo Sokolstva v Ameriki 12 žup, 380 društev in 23.500 članov. Starostuje mu br. Ivan Pop, načelnik je br. Ivan Kanja, ki je bi) v šestteden. ski vaditeliski šo'i ČOS v Pragi, načelnica pa je s. Marija Vesela.
Izpred sodišča
Ljubljana. 3. januarja.
Blizu Medvod sta se v avgustu spoprijela Janez in Jože. Janez je bi! močnejši, izvil je Jožetu nož: to pa mu ni bilo dovolij zato je z nožem dvakrat zamahnil — razparal je Jožetu obleko in mu prereza! kito na roki. Nesrečni Jože je prišel pričevat s hromo levico, ki jo je vse doslej pridno zdravil z vročim kame'ičnim čajem in mazal s prekajeno slanino, kar pa ni dosti pomaga'o. Zato je za bodoče obljubil, da bo s prsti pridno migi], čeprav bo bolelo, le da se roka ne bi navadila mirovanja tako zelo, da bi za večno ne zaspala. Vročekrvni Janez pa se ni mogel dobro otresti očitka, da se je branil preko mere in da se je v njem znova vžgala dremajoča stara strast pretepaštva. ki si že nekaj let. odkar je stopil v zakonski jarem. ni da'« duška. Tako je pač opravičeval Janeza njegov zagovornik. Jože pa io je na svojo škodo in na pomirjen je drugih ertkrat pošteno iztakniil, kaT bo verjetno zaključilo njegovo slavno karijeno živahnega in še vedno voljnega pretepača, ki ga baje pozna vsa Gorenjska. Ima pa Jože tudi »gladke manire«, zato ga na spravilo v zadrego nc »visoko sodišče« ne »g. državni pravnik«, obnašal se jc kakor v drmaiči družbi in tarnal da z roko, ki je po 4 mesecrh še vedno hroma, ne bo mogel delati. Sodišče se je odločilo počakati še nadalinje 3 mesece, da se izkaže v ko-Hko bo mogoče le napredovale ozdravljenje roke, nakar bo šele moglo presoditi t°žo Janezovega sflobrana
Zavese za sIamn:ačo al; kako si napraviš ležišče, če nimaš denarja. Koželj Robert. delavec, ki trenotno preživlja robijo v mariborski kaznilnici, si je pred temi počitnicami oskrbel prostorček v gramozni jami pri Košenini Antoniji T^ebi pa ie bila oskrbeti še skromno ležišče, kar je Koželj uredil na zelo prenrost način: Od gramozne jame do kolodvora, kier po-čivaio železniški vozovi, ni daleč, v vozovih 1. in 2. razreda pa vise prav čedne volnene in lanene zavese. trpežn€ tudi za slftrnn jačo. Tako ie presodil Koželj, potrgal j<> v obrokih do osem zaves v vrednosti 1000 Din, jih sešil. nabasal s s'amo in mirno počival rta slamniač; z izmišljenim izgovorom, da je »cunje« našel ra smetišču. Ko se je čez čas za vedno poslovil od gramozne jame in svoje gospodinje. if. tej velikodušno podaril s^am-n«>čo. Usoda pa ie hotela, da so se na sešitih zavezah blestele izdajalske začetnice JDŽ, kar izpričuje lastnico jugo-slovenskih državnih železnic Ta posebnost je prišla tudi na uho ob'asti ip Koželj se bo moral pokoriti z nekaj meseci robije, Košeniinova pa s 14 dnevi zapora, ker je obdržala stvari, za katere bj morala vedeti, odkod izvirajo.
društvo »Istra, Trst, Gorica« priredilo svoj »Silvestrov večer«, največji del ostale slovenske družbe pa se je zbral na »Silvestrov em večeru v razsežnih restavracijskih prostorih hotela »Palače« na Topličanem vencu, ki ga je priredilo »Društvo Slovencev v Beogradu.«
Priznati je treba, da se je društveni prireditveni odsek imenitno izkazal tudi sedaj. Prostori so bili zelo okusno okrašeni in predpolnočni spored je bil tako raznovrsten in res zabaven, da ga ni bilo med občinstvom člov eka, ki bi mu ne bilo žarelo iz obraza resnično zadovoljstvo. Društveni pevjflci zbor je nastanil dvakrat in pokazal vse večji napredek Mnogo smeha je bilo ob k up leti h šaljivih nastopih, kakor sta bila »Kuža in muca« ter »Petelin rn kokoš«, in ravno tako tudi ob nastopih plesnih umetnikov Veliko odobravanje je žela gdč Ruša Fortičeva s svojima pevskima točkama. Opolnoči, ko so ugasnile luči, je z žarom reflektorja ožairjena alegorija prevedla družbo iz starega v novo leto. Društveni predsednik dr. Jože Ravnik je v krepko poudarjenem govoru pozdravil novo leto. ki nai nam vsem izpolni naše vroče ž^fe. naše nade. ki naj nakloni srečo nam vsem. vsemu našemu rodu »Dragi rojaki! Kvišku glave! Ne vdaiajmo se črnini mislim Dvig-nimo čase zavrtimo se v veselem kolu! Verujmo v srečo! Verujmo da se nam bo ravno letos nasmejala, da se nam bodo ravno letos izpolnile naše srčne želje, naše lep«, nade. To želi vam. vašim dragim, i vsemu našemu rodu ob prehodu iz. starega '
Pri lenivosti črevesja,
črevesnem^ Katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica zapeko dolnjib organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FHANZ-JOSEFOVE
vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl rog a •». 1S48S/*
iS por t
Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani
Hermes je za nedeljo in ponedeljek povabil nogometno moštvo prvaka mariborskega okrožja SK železničarja iz Maribora. Prvi dan bodo Mariborčani nastopili proti Hermesu. dragi dan pa proti Pri-morju. Ker je železničar brezdvommo eno najboljših moštev v Sloveniji, bo naše športno občinstvo po dolgem odmoru zopet prišlo na svoj račun. Program tekem je:
V	nedeljo: ob 13.30 Hermes rez.: Pri-morje rez., ob 14. 30 Hermes: železničar.
V	ponedeljek; ob 13.30 Hermes rez. in jun.: Slavija, ob 14.30 primorje: železničar.
Vse tekme se odigrajo na igrišču Her-mesa, Vstopnina je propagandno nizka.
Vremenska poročila
Bistrica—Boh. jezero po stanju danes:
3 C, zelo oblačno, mirno, snega nič. Bled—Jezero po stanju danes: 2 C, zelo oblačno.
Pokljuka po stan1 ju danes: —2 C, zelo oblačno, 10 em novega snega na 35 cm podlagi. Smuka dobra. Rateče—Planica po stanju 3. t. m.: 1 C, barometer se dviga, pooblačilo se je, mirno, 15 do 20 cm srenja. Smuka ugodna.
Kranjska gora po stanju 3. t. m. 1 C, barometer se dviga, pooblačilo se je, mirno, 15 do 20 Cm srenja. Smuka ugodna.
Vršič, Krnica in Tamar po stanju 3. t. m.: 20 cm novega suhega snega na 50 do 70 cm stari podlagi južnega snega. Smuka dobra. Kofoe dne 2. januarja: —:1 C, 5 cm novega snega, sneži dalje. Peca po stanju 3. t. m.: —1 C, zelo oblačno, mirno, 75 cm južnega snega. Smuka ugodna.
Erjavčeva koča na Vršiču: —8, na 60 cm stari podlagi 20 cm pršiča. Jasno, smuka ugodna. Zlatorog za Komno: —1, jasno, na 80 cm stari podlagi 10 cm pršiča. Smuka dobra. Dom na Krvavcu: Sneži, 20 am novega snega. Koča na Veliki planini: Sneži, 25 cm novega snega.
Izbirna tekmovanja za olimpiado v smuku in slalomu na Rožci odpovedanja. Vse
tekmovalce, ki so se prijavili za izbirno tekmovanje, opozarjamo, da nam je Skala javila, da je tekmovanje zaradi Okrajno slabih snežnih razmer nemogoče. J.Z.S.S.
Nekaj nogometnih tekem v inozemstvu. Pri nas praznika novega leta nismo izrabili za nastope naših nogometašev. Vse je počivalo. Druga moštva, zlasti dunajska, pa" so gostovala v inozemstvu. V naslednjem nekaj rezultatov. Malta: Admira : moštvo vojske 10 : 1. Rennes; Vienna : Stade Ren-nais 5 : 2. Lugano: Sportklub: FC Lugano 4 : 4. Charleville: Libertas : FC Charleville 1 : 1. Praga: Viktorija Žižkov : Kladno 7:2 Nusle : Lit«n 7 : 1. Pariz: Racing : komb! moštvo Moskve 2 : 1. Rusi so bili v polju nadmočni, niso pa mogli realizirati svojih lepih napadov. Turin: Juventus : Sampierdarena 1 : 0. Prvenstvena.
Medklubska tekma v slalomu pri Celjski koči, ki jo je razpisal SK Olimp v Celju za 6. t. m., je zaradi neugodnih snežnih razmer preložena na poznejši čas.
SK Slovan. Pozivajo se igralci I. moštva, na] bodo v nedeljo ob 13.30 na našem igrišču. Igra se prijateljska tekma z Grafiko. Sigurno naj pridejo: Bunc, Marcbiotti in Ključec.
BESBSsssesBBsaseses
ČITAJTE „LJUBLJANSKI ZVON"
HHSHHHHHHHHH E9ES
v novo leto upravni odbor Društva Slovencev v Beogradu!« Navdušeno vsestransko odobravanje je sledilo temu prisrčnemu. tako razživljajočemu novoletnemu vo-šorlu.
Po polnoči se je ob zvokih plesne godbe in veselem prepevanju razvila neprisiljena, res pristno domača zabava, ki je po trajal a do ranega jutra.
Udeležba občinstva je bila kar najlepša, tako da je bito komaj dovolj prostora in se je poleg razsežne restavracijske dvorane napolnil tudi ves foyer, izpremenjen v zabavišče. Prireditve so se udeležili] predstavniki vseh slojev naše prestolniške slovenske družbe, kar ie najboljši dokaz, kako se je naše enotno »Društvo Slovencev« v kratkem času svojega obstanka že krepko ukoreninilo v vsej naši slovenski beograjski koloniji in mu je ob takem vsestranskem zanimanju za njegovo delovanje brez dvoma zajamčen kar najlepši razvoj in napredek. Zabeležimo naj le še, da sta se je med drugimi odličnimi gosti udeležila našega »SHvestrovega večera« tudi minister pravde g dr. Mile Miškulin in nar poslanec g. dr. Branko Kalember in da smo opažali tudi večje število gostov iz bratske srbske prestolnične družbe, kar zabeležujemo e loar največjim zadovoljstvom. ker =m0 prepričani, da ravno ta njihova udeležba pri naših slovenskih prireditvah najbolje izpričuje, kako raste v naši prestolnici ugled našega slovenskega živ-Ija. kako dobiva priznanje njegovo javno dejanje in snovanje.
Naše tekstilne tvomice bodo dobivale češkoslovaško predivo
Kakor smo že ponovno poročali, so nastale v zadnjem času precejšnje težkoče z dobavo bombažnega prediva, ki smo ga prej pretežno kupovali v Italiji. Sedaj ko so z Italijo praktično prekinjeni trgovinski odnošaji, smo navezani predvsem na uvoz češkoslovaškega prediva. češkoslovaška vlada pa je izvoz prediva v klirinške države kontingentirala. V sedanjo neugodno situacijo je prišla naša tekstilna industrija • predvsem zaradi tega, ker Italija kot dobaviteljica ne pride v poštev tudi če ne bi mi izvajali sankcij, ker Italija ne more več dobavljati prediva spričo pomanjkanja sirovin, ki vlada v Italiji sami.
V	drugi polovici decembra so imeli predstavniki naše tektsiJme industrije konference v Beogradu, na katerih so razpravljali o položaju in o možnosti odstranitve sedanjih težkoč. Češkoslovaška zahteva, da bi uvoz bombažnega prediva preko kontingenta plačali v devizah za nas ni sprejemljiva. Sedaj poročajo iz Prage, da je bil na podlagi diplomatskih razgovorov med našo državo in Češkoslovaško dosežen sprejemljiv aranžman, na podlagi katerega bodo naše tekstilne tvornice nadalje dobivale predivo iz češkoslovaške.
V	naši državi se je v zadnjem desetletju znatno razširila tekstilna industrija, pri tem pa smo zanemarjali potrebo gradnje predilnic, tako da smo danes v pretežni meri navezani na uvoz prediva. Kakor računajo v krogih češkoslovaške tekstilne industrije, bi poostritev sedanjih težkoč pri dobavi prediva le pripomogla k forsi-rani postavitvi predilnic v naši državi in k avtarkizaciji vse naše tekstilne industrije.
Gospodarske vesti
= Ogromen dotok zlata v Ameriko. Po
najnovejših vesteh iz Newyorka je lani prišlo v Zedinjene države za 1660 milijonov dolarjev zlata, predlanskim pa za 1109 milijonov, tako da je v dveh letih znašal dotok zlata iz inozemstva 2769 milijonov dolarjev' t. j. v našem denarju 138 milijard dinarjev. Ameriške zlate rezerve pa so se še v večji meri dvignile zaradi dotoka zlata iz lastne produkcije in so ob koncu leta znašale 10.1 milijarde dolarjev nasproti 8.2 milijarde v začetku lanskega leta in 7.1 milijarde v začetku predlanskega leta .Največ zlata je v teku lanskega leta prišlo v Zedinjene države iz Francije, namreč 924 milijonov dolarjev, iz Anglije 303 milijone in iz Nizozemske 228 milijonov. Skupni uvoz zlata iz Evrope je lani znašal 1456 milijonov dolarjev, dočim je predlanskim znašal le 894 milijonov dolarjev.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino
Borze
3. januarja.
Na ljubljanski borzi se je deviza New-york danes za malenkost okrepila. V pri-vatneim kliiririgu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 9.07 — 9.17. V zagreo škem kfiringai je bil promet v avstrijski! šilingih p.0 9.1250, v angleških funtih Po 249.50, v grških bonih po 29.75 in v špan sikih pezetah po 6.6750. Nemške kompenzacijske marke so se trg0vale v Zagrebu Po 14.00.
Na zagrebškem efektnem {tržišču je voj-na škoda mirna pri tečaju 358—361. (v Beogradu je bil proimet Po 368—359). Zaključki pa so bili zabeleženi v 6% Blairo-vem posojilu po 71 in v 6dalmatinskih agrarnih obveznicah po 61.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2976.00—2,990. Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 737.75 do 742.81, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.37—217.43, Newyork 4345.72 — 4382.04, Pariz 289.81—291.25, Praga 181.9«—183.08-
Curih. Beograd 7.00, Pariz 20.35, London 15.16.50, Newy0rk 307.75, Bruselj 51.85, Milan 24.75, Madrid 4i2.i750. Amster-daim 208.80, Berlin 123.70, Du.naj 57.10, Stockholm 78.25, Oslo 76.25, Kobenhavn Praga 12.7850, Wšava 58.1750. Atene 2.90 Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 358—3-61, za jan. — marc 360 bl„ 7% invest. 78.50., 6®/o begluške 61—62.50.' 6% •dtalm. agrarne 61—61.50, 7% stalbiliz 78.50 den„ 7% Blair 70.50—71, 8'/» B]air 80 do 80.75, 7•/» Drž. hip. banka 77—81: delnice. PAiB 227—230. Trboveljska 130 bi., šeče-nma Osjjek 130 bi.
Beograd. V0jna šk0da 357—358.50 (358.50 d0 359), 7"A> invest. 79 bi. (78.75) 7<V„ sta-bi]iz 78 bi.. 4% agrarne 45.50—46. 6"»;0 begluške 64.25 — 64.75 (64.50). 6«/n diatai. agrarne 62.25—62.75, 7<v„ Riair 71—71 50, 8% Blair 80—81, 7'/» Drž hip. banka'80 den. (80), PAB 228—230 (229.50).
................M
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 3. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101.875, za julij 90.50; Koruza: Za maj 61.375, za julij 62.25.
+ Winnipeg, 3. januarja. Začetni tečaji pšenica: za maj 89.25. z« jujij 89 75.
4- Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica b.aška in banatska 167—169; baška, ladja Tisa 174 —176; ladja Begej 173—175, slavonska 166 —168: srernska 168—170. Oves: baški. sremski im banatski 132.50—135 Ječmen: baški in sremski. 64 kg 132.50—137.50. Ko. ruza: baška -srernska in banatska stara 110 —111. nova 105—107. Moka: baška in banatska »Og« in »0qg« 230—270 »2« 230— 250 »5« 210—230: »6« 190—210: »7« 155— 165: »8« 105—110. Otrobi: oaški sremski in banatski 83—87.
+ Budimpeštanska term|nska borza (3. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: za ma.rc 18.49—18 50. Z3 maj 18.62—18.63; k0ruza: za maj 16.70—16.71.
BOMBAŽ
-)- Liverpool, 2. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan 6.20 (prejš nji dan 6.21), za julij 6.09 (6.11).
+ Newy0rk, 2. januarja Tendenc* stalna. Zakljiučni tečaji: za jan, 11,79 (11.71), za julij 10.99 (10.85).
Pet tečaiev na severni ooluti
Geografija, ki je večini ljudi neznana — štirje tekmeci severnega
,.■.■......■..■.■■■...■■....■■■■■■..■■■■■..,■■ ViV/iVvvv,.i.[V/iV[Vi.iVi./i.i.rVi.^v,.rV/iViViV>.i^ ........................................... tečaja
Se vedno čitamo, kakšne ogromne težive prirejajo Človeku potovanja proti severnemu tečaju. S tem menijo večinoma tisti Severni tečaj ki leži v severnem presečišču krogov poldnevnikov in v točki, ki naj pomeni 90. severni sporednik. O tem pravem zemeljskem severnem tečaju bi bilo še omeniti, da prav za prav ne leži vedno v isti točki- temveč za malenkost stalno spreminja svojo lego.
Malokdo pa ve, da je poleg tega tečaja na severni polobli še četvero drugih tečajev, ki ležijo vsi v istem negostoljubnem zemeljskem pasu. Tisoče kilometrov od severnega tečaja leži severni magnetski tečaj, tista točka- proti kateri kažejo igle kompasov. Tudi ta točka ni nespremenljiva, vendar se giblje isto tako v ozko odmerjenem ozemlju. Središče tega ozemlja je na 70. severnem sporedniku in na 97. zapadnem poldnevniku. torej na polotoku Boothiji, na skrajni severni točki kanadske kopnine. Zakaj ne kaže magnetna igla točno proti pravemu severnemu tečaju, še ni znano, po vsej priliki pa je velikost tega odklona odvisna od števila sončnih peg, ker so ugotovili, da je ta netočnost v časih, ko je več solnčnih peg, večja.
Pod»lednim tečajem« razumemo matematično središče ogromne ledene kape naše zemlje, ki meri približno 2,250.000 krni. Če bi "ne bilo Zalivskega toka, ki vpliva tako odločilno posebno na podnebje zapadnega dela Evrope, bi ležala severni tečaj in ledni tečaj v isti točki. Ker se pa ta topli morski tok mimo evropske obale približuje se-
vernemu tečaju na tisoč kilometrov, se središče prej omenjene velikanske ledne površine premakne proti Ameriki.
Zanimivo je pri tem, da najbolj mrzla točka na severni polobli, tako zvani mrzlot-ni tečaj, nikakor ne leži na tem ledov ju, temveč popolnoma na drugi strani, na ^op-nini Sibirije, približno 2.500 kilometrov od severnega tečaja Prebivalci sibirskega mesteca Verhojanska se lahko >ponašajoi:, da stanujejo na tem mrzlotnem tečaju, kajti tam so izmerili temperature celo do 90 stop. pod ničlo. Če primerjamo s tem 60 stop. mraza, ki vlad3 v najhujšem letnem času na severnem tečaju, bi lahko rekli. da je tu v primeri z Verhojanskom naravnost toplo. Temperaturna razlika med obema točkama ustreza nekako razliki med tempera-
turo okrog Novega leta v naših krajih in temperaturo ob ravniku.
Končno moramo omeniti kot peti tečaj na severni polobli tako zvani »vetrovni tečaj«, pod čemer razumejo raziskovalci tisto točko oziroma ozemlje, kjer nastajajo zračne motnje na naši polobli. Domnevajo, da leži to središče vetrov na Grbnlandiii. nekje na 3.000 m visoki ledni planoti tega ogromnega otoka, od koder potujejo velikanski ledniki proti obali in se tu spreminjajo v plavajoče ledne otoke. Tu ni samo izredno mrzlo, temveč je tudi ozračje izredno redko. Posledica so težke ozračne motnje, ki vplivajo tudi na vreme pri nas in o katerih zvemo včasih kaj malega iz lakoničnih vremenskih poročil, n. pr. v obliki: »Depresija 732 mm nad Gronlandijo.c
»Poslanica gracije in elegance"
Pariška kraljica lepote za 1. 1936 je rjavka
Kitajska se pripravlja • •.
i? f:...........
V raznih kitajskih provincah uvrščajo mlade ljudi trumoma v armado, ki čaka za vsak slučaj pripravljena na morebitne spopade s sosedstvom
Z velikim sijajem in truščem so izvolili te dni na pariškem Montmartru lepotno Kraljico Pariza za 1. 1936. Ogromen trop razposajene mladine, umetnikov, plesalk in šiviljic se je gnetel pred dvorano, v kateri naj bi žirija iz samih znamenitih osebnosti pred izbrano publiko in mnogimi tujci določila po starem običaju pariško enoletno kraljico lepote. V Parizu so te izvolitve namreč že star običaj in dan izvolitve je nekakšen praznik za vso prestolnico.
Osem kandidatk je stopilo pred stroge razsodnike. sama prelepa dekleta, blondinke in brinetke. V luči žarometov so se nekatere med njimi ki so plesalke in pevke, pretvarjale na razne načine, da bi premamile sodnike v svoj prilog. Plesale so in pele. Vsaka tekmovalka pa je imela svojega zagovornika, ki je v lepem govoru, z vsemi advokatskimi umetnostmi slavil prednosti svoje klientke. Šele ob dveh popolnoči je izrekla žirija pod predsedstvom Andreja de Fouquieresa svojo sodbo: za kraljico je proglasila še ne 221etno Madeleino Balestovo. Spet se je izkazalo, da geslo »prednost imajo blondinke«, ne velja, kajti to dekle, ki jo časniki imenujejo sedaj »poslanico vse gracije in elegance«, je rjavolaska. Je vitko športno dekle, izvrstna plavalka, drsalka in igralka tenisa ter govori gladko angleški, kar je dokazala takoj v razgovoru z Angleži in Američani, ki so ji po njeni izvolitvi
čestital.'. Seveda je prepričana, da ji bo ta izvolitev izravnala pot do filma.
Mademoiselle Pariš 1936
Utonil je tik pred rešitvijo
Nesreča mladega drsalca na Donavi
Na stotine ljudi je opazovalo te dni žalosten dogodek, ki se je odigral na zaledene-lem otoku stare Donave pri Novem Kagra-nu v Avstriji. Na iedu se je drsal deček kakšnih 12 let, sprva v bližini brega, potem v sredini struge. Hipoma je deček kriknil in mimoidoči so zagledali, kako se mu je vdrlo pod nogami. Dečku je uspelo, da se je prijel za odlomljeno ledno ploščo.
Tropski pragozd
Listavci, Id se jim krošnje prepletajo visoko v zraku — Nevihte in nalivi kakor ob vesoljnem potopu — Nepopisna vlaga
Znani učenjak prof. dr. Gusinde, ki raziskuje pred vsem afriške pigmejce, opisuje v svoji knjigi med drugim tropski pragozd v Belgijskem Kongu.
Drevesa v tem pragozdu so sami visoki listavci, ki stoje tako blizu drug pri drugem, da se jim mogočne krošnje visoko v zraku prepletajo, tako da ne pro pušča jo sončnih žarkov. V gozdu je tedaj zelo mračno. samo ob rekah in širokih potokih ter na redkih jasah doseže sonce tla. Tudi pigmejci, ki žive stalno v tem gozdovju, skoraj ne vedo. kaj je sonce.
Pod drevjem ni grmovja in nižjega rastlinstva kakor pri nas. Tla so na debelo pokrita le z gnijočim listjem, iz katerega gleda le tu pa tam kakšna rastlinica. Na razdaljo 20» 30 m ne vidiš v tem gozdu nikamor več. Skoraj ni dneva, da bi v njem ne deževalo, oblaki se zberejo s presenetljivo hitrico, prav tako hitro minejo strahovite, vesoljnemu potopu podobne nevihte. Gosta listnata streha pragozda prepušča sicer padavine, ne da jim pa, da bi kmalu izpuhtele, gobasta tla jih prav tako zadržujejo, da se ne morejo nikamor pošteno odteči.
V gozdu je tedaj silno vlažno, in tudi
nad krošnjami dreves je stalno z vodno paro prepojena zračna plast, tako da gledalec niti na mestih, kjer je listnata streha odprta, ne vidi sinjine neba, jasnega sonca, meseca ali zvezd. Gozd se od mokrote dobesedno cedi in ta mokrota uniči v najkrajšem času vsako stvar. Vsako noč ?e dvigne zračna viaga do skrajne meje nasičenosti. Zračna temperatura se spreminja s presenetljivo pravilnostjo. Ponoči pade tudi do 19 stopinj Celzija, čez dan ne nara-se nikoli nad 34 stopinj. Ker je zrak tako prepojen z mokroto, ti je v drugi polovici noči vedno hladno.
iz-
E
R
Tudi resnica potrebuje pameti. Neuspeh ne pomeni še poraza. Najemnino za zlate gradove plačujemo Često s solzami.
Zvesti spremljevalec sreče je zavist.
Strah je velik bič človeštvu. Ogromna množina dragocenih energij gre zavoljo njega v nič.
Mezgi prenašajo strojnice
Z brega so mu klicali, naj plošče ne pusti in so takoj ukrenili vse potrebno, da ga rešijo. Položili so deske preko leda in neki možakar se je na njih počasi plazil proti ponesrečencu. Z zadržanim dihom je množica, ki se je oila med tem nabrala na bregu, opazovala prizor. Že je bilo videti, da bo rešilec dospel do otroka, samo pol metra je bil še od njega, bil je na tem. da se mu približa še za zadnji, najnevarnejši košček poti, ko so od mraza otrple otrokove roke izpustile ploščo. Deček je padel v vodo. Vsi napori, da bi ga potegnili izpod ledene skorje, so bili dolgo uro zaman. Šele tedaj so gasilci s kavljem potegnili dečkovo truplo iz vode. Imena ponesrečenca niso mogli ugotoviti.
Riba z dvema glavama
Akvarij v Vitryju-sur-Seine ima že dva meseca nenavadno ribo, ribo z dvema glavama in dvema repnima plavutima. Ostalo telo ji je povsem normalno. Riba je prav tako živahna kakor vse druge in videti je, da bo živela povsem normalno.
Hribi se trgajo.
• •
Zaradi letošnje tople zime in neprestanega deževja se je utrgal pri Lyoou hrib sv. Jas ta. Zemeljski plaz, ki predstavlja več sto kubičnih metrov zemlje, je zasul cesto pod seboj in jo popolnoma onesposobil za promet
Dva italijanska letalca na begu pred Abesinci
Dogodivščina dveh podčastnikov v afriški vojni
Na kratko smo že poročali o udarcu, ki je zadel italijansko letalstvo na severni fronti na božični dan z izgubo dveh letal.
Tistega dne je oddelek italijanskih letal priredil pozvedovalni polet v ozemlje reke Takaze. Med osmimi letali sta bili tudi lovska aparata podčastnikov Allvene in Va-schija. Oddelek je kmalu izsledil večje skupine abesinske pehote na pohodu in jih iz majhne višine napadel s strojnicami. Abesinci so se postavili krepko v bran in njihovemu ognju je uspelo, da je pokvaril motor ter bencinski dovod Allvenovega letala.
Allvena je bil prisiljen pristati. Skušal je to napraviti čim bolj daleč od sovražnika in je dosegel tla končno na majhni jasi sredi goščave. Vaschi mu je hotel priti na pomoč in je poskusil pristati na isti jasi, neugodna tla pa so povzročila, da se mu je aparat prekucnil. Vaschija je vrglo s sedeža, padel je pa tako. da se ni poškodoval. Ker je bilo v kratkih minutah, ki so jima bile na ratpolago. nemogoče, da bi popravila poškodbe v AUvenovem letalu in tudi nista mogla obrniti Vaschijevega aparata, sta obe letali zažgala in pričela nato teči v sme-
ri proti italijanski fronti. Vse ozemlje je mrgolelo od manjših in večjih sovražnih oddelkov, ki so bili skriti v goščavi in so postali sedaj po požaru na jasi pozorni na oba pilota. Začeli so ju zasledovati.
Vodje ostalih šestih letal so seveda opazili nesrečo obeh tovarišev in so prileteli z vso brzino, da bi oba bežeča človeka branili pred zasledovalci. Vedno znova so iz majhne višine obsipavali zasledujoče oddelke s kroglami iz strojnic in z ročnimi granatami, bilo je pa videti, da Allvena in Vaschi na zadnje le ne bosta ušla svoji usodi, kajti zasledovalcev je bilo od vseh strani čedalje več. končno pa so začeli za njimi dirjati oddelki abesinskih suličarjev na konjih. Begunca sta bila obkrožena že od treh strani. Tedaj je eno izmed letal s skrajno brzino zletelo proti letalski bazi v Aksuuiu, kjer je poročal o nevarnosti, ki preti obema možema. Italijansko poveljstvo je takoj odredilo oddelkom domačinske konjenice, naj jima oddirjajo na pomoč. Tem konjenikom je res uspelo, da so prišli do Allvene in Vaschija in ju vzeli v svojo zaščito, ko so bili abesinski konjeniki komaj še kakšnih sto korakov od njiju.
Granata iz svetovnega prostora
Skrivnosten doživljaj angleškega pilota Duggana
Znani angleški pilot Duggan je pred kratkim doživel nekaj skrivnostnega. Po naročilu tovarne, pri kateri je zaposlen kot glavni pilot, se je dvigni] z novim lan kjm letalom v zrak. Vreme je bil0 čisto. Bil je baš v višini 600 m med krajem Tun
Sto let stara pošta v steklenici
Pojasnjena tragedija japonskih ribičev
'Iz Tokija por0čaj0, da so ribiči v japonskem pristanišču Hiratat-omuri našli steklenico, v kateri je bil zapisek o katastrofi, ki se je zgodila 1. 1784., t0rej pred 1&0 leti.
Ob koncu omenjenega leta je 45 japon-ribičev odplulo na debelo morje, ia poiščejo neki zaklad. Zajel jih je vihar i" njuiova ladja je izginila, ne da bi mogel
kdo zvedeti^ kaj se je zgodilo z njo. Sporočilo v steklenici je zdaj pojasnilo to skrivnost. - o dveh mesecih v0žne je vihar zagnal WJjo na majhen, neobljuden otok, kjer so Pomrli. Zadnji mož, ki je ostal živ, j« na lesene ploščic? zapisal poročilo o tej tragediji in ga izročil v zaprt' steklenici morju, šele po 150 let-m je ta steklenica prišla ljudem pred oči.
Nova svetnica
Češkoslovaški kardinal dr. Kašpar je bil te dni v avdienci pri papežu in mu je ob tej priliki izročil prvo prošnjo kot kardinal. Prosil je namreč, da bi se blažena češka Neža proglasila za svetnico. Papež je obljubil, da bo prošnjo izročil zadevnim kongregacijam.
Blažena Neža je bila hči kralja Otakarja Prenesla I. in se je rodila 20. januarja 1205. v Pragi. Že od Karla IV. sem so si katoliški Čehi prizadevali, da bi jim jo odločilni cerkveni krogi proglasili za svetnico, a doslej brez uspeha.
Abesinstao vojaštvo, oboroženo po evropskem vzorcu, odhaja na fronto
Povišanje uradniških plač v Belgiji
V dogovoru z deputacijo str0kovnih organizacij belgijskih diržavnih uradnik°v j 9kilenil ministrski predsednik van Zee. lanid, d«a bo m.imistrskemu svetu predložil Povišanje uradniškili plač z& 5 odstotkov. Tega povišanja bodo deležni samo tisti uradniki, ki ne prejemajo nad 10 000 frankov letno. Povišek b0 veljal že od prvega meseca letošnjega leta.
Dežnik za dve osebi
Neki londonski tovarnar je spravil na trg novo vrsto dežnikov, ki so namenjeni za dve osebi. Ta dežnik ima dvojno ogrodje, ki je zvezano med seboj ter dve držali, v sklopljenem stanju pa ga lahko nosi ena sama oseka. Idealna priprava za parčke, ki stopajo tudi v nalivu radi objetL..
Vlada brez politikov
Novi Španski vladi, Id je nevtralnega značaja, predseduje, kakor zadnjemu kabinetu
predsednik Portela Valladares ........................................................
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
BrkSge WeMs, ko se je Pod njegovim ratom hipoma eino zab]iskalo. Takoj nato je ZfigTme]o in zaprasketa]o, zračni tjak je zagnal letalo stran in pilot je bil nekoliko trenutkov kakor omamljen. V aadnji setoindi mu je uspelo, da se je obvestili uravnal letajo, da ni treščilo na tla-
Vse naokrcg ni bilo videti ničes,ar, kar bi moglo razložiti skrivnostno eksplozijo. Duggan je sprva mislil. da je zašel morda nehote v strelno vajo z obrambnimi topovi zoper letaJa, toda izkazalo se je, da v tem času ni bilo v vsej okolici nobene takšne vaje. Tudi takšne rakete ni bi! nihče sprožil, kar je dogna.]a preiskava. Izvedenci si sploh ne morejo pojasniti, kaj se je bilo zgodbo. Mogoče imajo prav listi, ki domnevajo, da je v bližini letala eksplodira« kakšen meteorit?
N A M E S T ANEKDOT
O
E
Neki prečustveni dami j« zileala neka muha pod o vratno ruto in dama bi se bila tem&hi onesvestila, čeprav ji ni muha sto. rifla nič hudega. Ustrežljivi kavalir je muho vjefj in jo hotel u'bitL >Ah, nikar ufooge živalice ne ubijajte, dajte jo elugi, da od* pre okno in ji da prostost,« s« je solzila dama. Sluga, ki se miu je videla stva/r smešna, je muho previdno vzel med črva prsta in stopal z njo počasi proti oknu, tu s« je pa obrnil in se vračal v isti drži. »Zakaj niste božjega bitja sipraivili v prostost«? je vprašala dama. >MMostiva, v prostosti dežuje«, je bil odgovor.
VSAK DAN ENA
»Kaj pa zagrebaš radorico?« »Vsaditi hoče« gumovec!«
(>Tid«ns Togo«)
Kulturni pregled
Jugoslov.- češkoslovaška kulturna
vzajemnost
V nanovejši številki praških »Ljierar-nih Noviiie (izd. založba »'Siimiu, B. Jan-<lij giosira publicist in pesnik Adoif V-S«s-ly praktične rezultate češkoslov.—jugosl. vzajemnosti. NaJi>re.j ugotavlja t'"govins o bilanco, ki je za Jugoslovane ugodnejša kakor za čehosioVake. V uvozu iz Jugo. e-Javije in izvtzu v Jugoslavijo so Cehi pasivni za 19 milijonov dinarjev, pri tem pa niso všteti dohodki tujskega proaneta na Jadranu, kjer so čehoslovaki pustili po računih Veselega okrog 120 milijonov dinarjev. Po sociibi Veselega so torej Jugo-aioveni v celotni bilanci vzajemnih gospodarskih stikov znatno podijetmejši in se. bičnejši od čehostovakov.
Tudi na kulturnem podrQčju kažejo "e-ho«doVaki več ljubezni in manj računar-stva, sodi Vesely. Za pnmer navaja to*e: Osrednja čs.—jugoslov. liga v Pragi se je spomrtadii J. 1935. sporazumela z zastopniki beograjske centralne lige za poim&mb-3io dejanje kulturne vzajemnosti V Pragi naj izide v januarju 1936 serija desetih knjig o Jugoslaviji — prevodov fugoslov. beietrijje in informacijskih knjig o Jugoslaviji. V Beogradu naj izide podobna serija knjig o češkoslovaški. In res, Cehi So se brž energično, požrtvovalno in z ljubeznijo lotili dela. Tak je bil Pobožaj spomladi. In kakšen je sedaj? Na to vprašanje odgovarja Vesely: češka serija desetih kinjig je pripravljena, naslovi posameznih knjig so biili že obj-avljeni, izdaja je poverjena založniku Maz&cu v Pragi in ni dvoma, da res izidejo vse knjige hkrati, kakor je bilo dogovorjeno, v marcu 1936. O beograjski seriji navaja pisec podatke> ki kažejo, da ta reč ni na najboljši poti. Lahko 6e zgodi, da bo med Prago in Beogradom dogovorjeni načrt izvršila samo *'raga. >Wn to bi bilo slabo, — pristavlja Vesely, — :>kajti, ali lahko stalno trpimo v osi društvih Politiko- ki ji ne bi bilo niC mar za naš uspeh in ki bi pod krasno tančico čustev in idealizma samo obremenjevala trgovinsko in kulturno bilanco Češk0 silovaške?!«
Odkrita beseda A. Veselega je vredna Pozornosti. Nedvomno je v nji zrno resnice. Jugoslov. — češkoslovaška vzajemnost je trajno mogoča samo na strogi vzajem-rio&tni podlagi: nikakor ne gre, bi bila ena stran vedno saimo pasivna, druga veino samo aktivna. Zdrava je 6amo tista politika medsebojnih stikov, ki ustvarja ravnovesje. Zadeva s serijo knjig, ki naj bi sočasno izšle v Pragi in Beogradu, je žal res taka, kakor pripovediuje A. Vese-ly. Znamo nam je, da so Čehi ob pravein času pripravi]j vse prevode in prav spodobno rešili tudi vprašanje odškodnine našimi pisateljem. Niso apelirali na njihova slovanska čustva in požrtvovalnost za ide jo našega bratstva, marveč so jim zagotovili sorazmerno lep honorar. Zadeva je s češke strani, kakor simo poučeni tu® iz zasebnih virov, v najboljšem redu.
Ne tako z jugoslovanske strani. Se do danes ni bil objavljen ne program serije, ki bi imela iziti v Beogradu, ne založnik. Bojimo se z Vese:lym. da se bo ta reč
pri nas hudo zavlekla in napoved obtičala, preden bo izvršena, še več. Prijatelj uam Poroča iz Prage, da iz Beograda še vedno neso poslali \saj do božiča ne - obljubljenega pregleda jugoslov. literature, ki bi imel iziti v češki seriji. Tako v Beogradu ovirajo ali vsaj spreminjajo celo program češke serije, dasi bi bil tak pregled Potreben in koristen za Poglobitev medsebojnih kulturnih stikov. Drugo vprašanje je seveda, kakšen bi bil ali bo pregled sodobne srbohrvaške in slovenske književnosti« zlasti glede slovenskega dela, ki ga v Beogradu ne pozna do Podrobnosti noben za srbskohrvatsko literaturo kompetenten pisec. O tem pa bom0 lahko sodili, ko pregled izMe. Za sedaj je že zelo negotov, zlasti ker bo praška serija za dobra dva meseca že na kajiž;i?m tr£fu.
Vzlic temu pa ni mogoče v vsem pritrditi Veselemu. Pri graditvi in organizaciji vzajemnosti med posameznimi narodi je vedno tako, da zrelejši vodi in za to vodilno mesto nekoliko doplačuje. Čehi so nedvomno v teh rečeh zrelejši, izkušt-nejši in naprednejši (dotikamo se Samo kultur, mga področja). Vesely premalo upošteva beograjske razmere. zlasti še razmere v založništvu in knjigarsitvu, ki absolutno zaostajajo za praškimi razmerami. Z druge strani ne uvažajo razcepljenosti srbsko hrvatskega jezikovnega področja v del z latinico in del s cirilico, iz česar izvirajo za sleherno beograjsko ali zagrebško izdajo te vrste praktične in psihološke težkoče, kakršnih Praga ne pozna; (SloVaki so-v tem primeru analogija Slovencem, s to razliko, da Slovaki v znatno večji meri konsumirajo češko knjigo, kakor pa Slovenci srbskohrvatsko, zlasti še izdaje v cirilici).
Bilanco kulturne vzajemnosti je' treba vzeti širše, kakor jo jemlje A. Vesely. Ne. dvomilo zijajo v prevodni bibliografiji (ki je dosjej še dokaj nep0polna) znatne vrzeli na srbohrvatski strani, ni pa mogoče zanikati, da Slovenci sorazmerno precej do prinašamo za našo vzajemnost in da se pri nas v primeri z našimi skromnimi sredstv1 in možnostmi še najresnejše in najinten. zivnejše goji tuidi pnaktjčno pojmovana vzajemnost s čehoslovaki. Dejstv0 je. da so Čehi pri vzajemstvenem delu živahnejši, delavnejši in smotrnejši, pa udi ideal, nejši od beograjskih in delno tudi Zagreb ških krogov, toda tudi pri njih bi si lahko želeli več resničnega Zanimamja za jugoslov. kulturne vrednote. Le-te sicer nis0 vedmo po zaPadmjaškem okusu, a so vendar zanimive za inteligenco dveh narodov, ki prizadevno iščeta oblik čipi ožje vzajemnosti. Tako je treba sam0 obžalovati, da kaže znana knjižna anketa »Lidovib Novin« porazno slabo zanimanje češkoslovaških intelektualcev za prevode iz naših literatur. Treba pa je priznati tako razveseljive Postavke, kakor so »Scena dobrih avtorjev« v Pragi, brnsko gledališče, prevajalsko delo dr. B. Vybirala, kritično-Po-ročevalsko sodelovanje dr. R. Habrine in še to in omo, zlasti še častno udeležbo jn-gosdavice v akcijah splošno slovanskega
značaja (»SSov. inst^UrU, slavistične revije i. dr.), ki pri nas nimajo nič podobnega. Skratka: Čehi so nam vsem učitelji v organizaciji slovanske vzajemnosti. Zato se ni čuditi, da marsikaj gre pri njih bolj gladko kakor pri nas. Toda marsikaj bi še •vedno biLo želeti — tudi na češki 6trani.
Naj še omenimo iz iete številke >Lite-r&rnih Novin« prispevek Ljudevita Jonke-ja jMilada Jugoslavie«. Vsa čast uredni-švu »Lit. Novin«, da skrbi tudi za jugosia* vice, toda Jonkejev članek kaže, da ne p°-zna slov. literarnega življenja iz prve roke zato so njegovi podatki o mladi slovenski literaturi nesorazmerno skopi in nepopolni, kar ponovno vzbuja vpia^aiijc piše take preglede za češko literarno občinstvo, ki ima v svoji sredi več domačih specialistov za slovensko literatur0. Pred njimi prihaja takle informator v malce čudno luč.
Vsekak0 smemo sklepati, da je razvoj jugosjov.—češkoslovaških kulturnih stikcv na dobri poti in ne bi želeli, da bi na češkoslovaški strani Kazali pretirano nervc-so zastran pomanjkljivosti in težk0č v Beogradu Podobne težkoče imamo Jugo-sloveni med seboj, kaj čuda torej. da vča-si motijo naše stike s čehoslovaki.
Zapiski
»življenje in svet« prinese v prihodnji številki, ki izide kot priloga ponedeljske izdaje »Jutra«, naslednjo vsebino; Jetika v človeški zgodovini (dr. Tomaž Furlan), Najstarša Abesinija, nadaljevanje J. Ke-renčičevega pripovednega spisa Konec invalida Kastorja, Slikar Peter Žmitek (Fr. škodlar), v rubriki Iz literarnega sveta Charles Richet in Paul Bourget (dr. A. Debeljak) ter poročila o novih publikacijah. I. Koštial priobčuje dodatek k članku O našem novem jezikovnem zakoniku. Slede, stalne rubrike Tehnični obzornik, Radio," Fila|tedija, praktične no-vote, Za ljubiteljev cvetlic, šah, Za bistre glave. Zvezek vsebuje poleg, tega še mnogo zanimivega drobiža in je bogato ilustriran: Naslovno stran krasa »Starka«, delo pokojnega P. žmitka.
»Proteus« zopet izhaja. S pravkar izišlo prvo številko je ilustrirani časopis za poljudno prirodoznanstvo »Proteus« nastopil tretji. takrat koledarski letnik. Na uvodnem mestu prinaša prvi del daljšega članka dr. Pavla Grošlja >Četrta dimenzija«. S pesniško toplimi besedami, mikavno in pregledno seznanja pisec čitatelja s problemi dimenzij, spiritizma, idealnih prebivalcev ravnine 3>ploskavcev« i dr. Članek bo zaključen v prihodnji številki. Ze ta sestavek našega odličnega popularizatorja prirodnih ved dr. Grošlja je vreden, da sežeš po novem »Pro-teju«. Rafael Bačar je prispeval ilustriran članek »Polžji jeziki«. Dr. Oskar Reja se oglaša z zanimivim vrenienoslovskim razglabljanjem »Vremenski dogodki ob najtoplejšem dnevu, kar jih je doslej registriranih v dravski banovini (t. j. 28. junija 1935) Med književnimi novostmi poroča dr. L. Čermelj o Vidmarjevi knjigi iMoj pogled na svet«. Številka prinaša tudi vrsto kratkih vesti in odgovorov na naravoslovna vprašanja. >Proteja« urejuje dr. Pavel Grošelj, izdaja pa Prirodoslovno društvo v Ljubljani. Odlično urejevana in lepo ilustrirana revija je v čast izdajatelju in zasluži ob obnovitvi letnika pozornost vsega našega občinstva, zlasti se zrelejše mladine.
»Mariborski koledar«, ki se dviga po svoji resni vsebini nad običajne koledarje pridobitnih korporacij (izdaja ga Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru v redakciji N. J. Vrabla) prinaša v letošnji knjigi med drugim tole vsebino: Razpravo dr. Franceta Vebra »Dušeslovne osnove nacionalne misli«, ki sega v problematiko pojmovanja naroda in nacije in je vredna tem večje pozornosti, ker je pri nas še vedno pereče vprašanje: kaj je narod? Zgodovinar Franjo Baš je prispeval daljšo, ilustrirano razpravo »Iz starega velikega -Maribora«, ki podaja sliko mariborskih kulturnih, gospodarskih, komunalnih, fiskalnih in drugih razmer v letih 1850 — 1851. Dr. Ljudevit Pivko piše o Sokolu v Mariboru pred vojno. Janko Glaser je prispeval značilno drobtino k naši Cankariani: Ivan Cankar in Kari Linhart. Mario Grisold priobčuje >Tri zgodbe s koroške fronte 1919. leta«, J. G. »Nekaj spominov na Antona Aškerca«, Jan Še-divy pa seznania naše občinstvo z zelo razvitim bolgarskim zadružništvom. Vmes je nekaj pripovedne proze (Fr. Roš) in več liričnih prispevkov, izmed katerih ima nekaj lokalnega esprija Zorzutova »Pesem z Melj-skega hriba«. Škoda, da ni več epigramov dr. -VI. Travnerja. Koledar je okusno opremljen.
Nova številka »Slovanskega sveta«, ki zastopa težnje neodvisne mladine, je priobčila izvleček iz predavanja Tineta Debeljaka »Štefan Zeromski in Vladislav St. Reymont« dalje članek doc. dr. VI. Murka Organizacija češkoslovaških denarnih zavodov in njih poslovanje v času krize«. Nadaljuje se razprava prof. dr. Vebra jEtika zadružnega gospodarstva«. Takisto se nadaljuje članek Joža Prochazke »Ljudska štetja v Avstriji in koroški Slovenci«. V Slovanskem pregledu poroča K. K. Geraldini iz Bratislave o socialnih ustanovah bratislavskih viso-košolcev, na to pa se vrste razne informacije iz slovanskega sveta. Številko zaključujeta rubriki Bibliografija in Narodno o-brambni vestnik.
Pet knjig za 20 Din
vam da edino Vodnikova družba
qqqqqqqq&QQQQ@
Otvoritev »Vseslovanske čitalnice« v Pragi. Razna slovanska društva v Pragi so na pobudo pisatelja Em. Čecha ustanovile »Vse-slovansko čitalnico«, ki bo imela stalno na razpolago slovanske liste. Za začetek je naročenih 20 ilustriranih revij v vseh slovanskih jezikih. Ob tej priliki izvemo, da je v Pragi okrog 50 društev, ki delujejo za stike s slovanskimi narodi.
PREUTRUJENOST
nespečnost, predčasna utrujenost, živčna izmučenost, glejte na čem trpe mnogi v današnji dobi. Med tem je znanstveno dogna-no, da regulira ekstrakt iz žleze močne in zdrave živali (»KALEFLUID«), ko preide v organizem, izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek ponovno krepak in sposoben za delo in borbo za svoj obstanek. Brezplačno detajlno literaturo zahtevajte: Beograd, Njegoševa 5, MILOŠ MARKOVIC. — »KALEFLUID« se prodaja v lekarnah in drogerijah.
Reg. S. br. 10537/33
Iz življenja na deieli
Iz Ptnia
j— Proračun mestne občine za L 1906/37 je sestavljen in javno razgrnjen do 7. t m. Davkoplačevalci so upravičeni v tem roku staviti svoje pripombe. Proračun izkazuje potrebščin 2,273.590, dohodkov pa 624 010 Din. Primankljaj v znesku 1.648.980 pa se bo kril z dokladami na državne neposredne davke in z mestnimi davščinami.
j— Uradni dnevi za kontrolo mer so določeni v januarju v dneh 22., 23., 24., 25. in 27.
j— Lastniki koles, fijakarskih in polfija-karekih vozov naj prijavijo pri policijskem oddelku mestnega poglavarstva za tekoče lelo omenjena vozila. Rok za prijavo je do 91. t. m. med uradnimi urami. Potrebne tiskovine se dobe pri mestni i>oiiciji.
j— Iz šale resnica. Mladoletna fanta V. iz Gradišča in K. iz Okiča sta se za šalo s snegom kepala. Naenkrat pa je opazil V., da je K. segel po neki opeki in jo metal nanj. V. je iz jeze segel no žepnem nožu in ga zabodel K. v levo stran pleč tako globoko, da mu je ranil pljuča. Zaradi hude telesne poškodbe je V. ovaden.
Iz Murske Sobote
.Na sokolskem odru v Murski Soboti so
nedavno gostovali igralci iz Ljutomera z Gogoljevo komedijo »Revizor«. Dvorana je bila dobro zasedena. Ljutomerski sokolski diletantski družini je uspelo postaviti igro na stopnjo, ki je daleč od vsakdanjega di-letantizma. Postaviti »Revizorja« na oder ni lahko delo. Režiser br. Stopar je dokazal, da je zajel delo od prave strani, mu vtisnil pečat svoje osebnosti ter nudil satirično komedijo občinstvu v pravi obliki. Centralna figura Hlestakova, ki jo je podal br. Martinak. je bila prav dobra, brez vsake vsiljivosti ter premišljena v besedah in gestah. Svojevrstno je bil podan Osip (br. Presl). Dosleden v kretnjah in močan v mimiki se je dvigal od prizora do prizora. Autonovič (br. Seršen) je imel težko nalogo, a jo je v polni meri in posrečeno izvedel., V ulogi njegove žene in hčere sta bili sestri Rajhova in Apihova res dobri. Tudi ostali igralci so v polni meri pripomogli k velikemu uspehu predstave. Občinstvo je izražalo igralcem čestitke in zahvalo v upanju, da jih še obiščejo.
GOLNIK. Za Štefanovo so naše zidmavi-lišče obiskali ljubljanski konservatoristi in nam priredili naid vse uspel koncert. Pesmi gidčne Fratnikove in g., Lupšeja so žele burno odobravanje Z bril jam toio tehniko in krepkim doživetjem sta Podala svoje klavirske tačke ga. Osterčeva in g. GalLatia. Pravi vihar odobravanja je izzval g. Prevoršek 6 Sarassattijevimi Ciganskimi melodijami. Večer je zaključil orkester s prekrasnim Chaussouovim kaflcer-tom, drugi in tretji stavek. Dvorana je bila nabito polna in je hvaležno sledila iz-vajanjm naših mladih odličnih umetnikov.
RJiBiNiICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20., jutri v nedeljo ob 15.15 m v ponedeljek na praznik sv. Treh kraljev ob 15.16 in 20. zvočni velpfi-m >KTaljica Kristina«_ Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik in barvam »Syli« film. V ne" deljo 5. t- m. večerna predstava zaradi lovsko-planLnske prireditve odpade.
V	neizmerni žalosti javljamo pretužno vest, da je nas predragi, srčno ljubljeni brat, svak, stric, gospod
JCorffeKJ •Mafdic
cand. ing.
danes ob 13. uri po kratki in težki bolezni zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo 5« januarja 1936. ob IS* uri iz hiše žalosti na pokopališče v Kranju.
Maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Kranju. Predragega in nepozabnega pokojnika ohranimo v blagem spominu!
V	KRANJU, dne 3* januarja 1936.
Vinko, Demeter, brata; Marica, Vera, Mira, Zora Majdič, Saša Antonijevic, Zdenka šiiovič, Ema AranitzUi, Leja Lončar tč, sestre; Selma tnidaršič, zaročenka; Vera Majdič rob Operman, svakinja; Miiisav Antonijevic, hrt-godni general, inž. Josip Šiiovič, dr. Fedor Aranitzki, Josip Lončarič, svaki; Vinko, Vladko, Saša, Nadica,
Nevenka, J ozek, Svetislav, J ozek, Marko, nečaki in ne čakinje
Zane Grey:	35
Teksaški iezdec
Oprezal je skozi vejevje in se razgledoval po okolici. Nekaj tisoč korakov od njega je bila skala položnejša, tako da je bilo moči splezati nanjo. Ogledoval je neskrbne stražarje. Vsi so imeli puške, in po tem takem je bil vsak poizkus, da bi se pri belem dnevu splazil mimo njih, brezupen. Poizkus v varstvu noči je obetal več uspeha. Zato je hitro sklenil, da se tukaj skrije in poizkusi svojo srečo, ko se stemni. Tedajci je zalajal pes in ga izdal stražam na skali. Duane je videl može, kako so tekli na kup, razburjeno govorili drug z drugim in gledali v hosto. To je bilo znamenje, da se je čas potuhniti v grmovje. Gibal se je neslišno in prepričan je bil, da ga ne morejo videti. Vendar je začul krike in za temi strele iz pušk. Svinčenke so žvižgale pod listnato streho. Dan je bil soparen in brez vetra. Duane je sklepal, da gre slehernikrat, kadarkoli se še tako rahlo dotakne vrbovega debla, trepet prav gor v liste in izda stražam, kje je. Enkrat je prižvižgala svinčenka tik mimo njega; druga je udarila pred njim v tla. Streljanje je navdajalo Duana s tolikšno togoto, da bi bil najrajši vračal strel za strel. Komaj se je premagoval, da je bežal pred temi preganjalci, in ker je bežal, je sovražil nje in samega sebe. A ko se je nekaj časa plazil tako po grmovju, je streljanje nazadnje ponehalo.
Spet se je držal na levo, vzporedno s skalnim robom, in ugibal, kaj mu neki prinese prihodnja milja.
Prinesla mu je še hujše reči. Bistrook ogleduh ga je opazil, in divje obstreljevanje ga je prisililo, da je zdirjal za življenje. Na srečo se mu ni zgodilo hujšega, kakor da ga je ena izmed svinčenk oprasnila po ramenu.
Pozneje v teku dne se je, še vedno neustrašen, spet približal steni svoje pasti in spoznal, da je nevarnost tem večja, čim bliže je kraju, kjer se je bil spustil v grmovje. Počakal je noči. Ko je svetloba ognjev nekoliko ponehala, je zlezel iz hoste. Posrečilo se mu je, da je prišel do znožja pečine, ki je bila tu precej nizka, A komaj se je jel v varstvu teme vzpenjati po njej, ga je spet izdal pes. Umik v vrbje je bil najtežja vseh nalog, kar jih je kdaj imel, zakaj sto puškinih cevi — vsaj njemu se je tako zdelo — je bruhalo ogenj za njim, in možje so ga med žvižganjem svinčenk še precej časa sledili po hosti. Ko je bil vendar že na varnem, je šele začutil, kolikanj mu je bila Previdnost naklonjena.
Ko je hrup preganjanja ponehal, je Duane v temi sedel na tla. Ni se mogel odločiti, ali naj takoj spet poizkusi predor ali naj počaka ugodnejše prilike. Razum ga je opominjal, da postaja možnost rešitve z vsako uro manjša. Pa tudi v najugodnejšem primeru je imel le malo upanja. To je delalo nov poizkus tako obupno težak. Do življenja mu ni bilo. Prej ali slej je morala vendarle priti ura, ko se bo treba boriti za vse. A Duane je vedel, da mu ta ura še ni odbila.
Dolgo časa je sedel, da bi se ohladil in oddahnil po dirki. Zleknil se je, da bi počival, toda krvoločni roji moskitov mu niso dali zaspati. Ta konec gošče je bil globok in blizu reke in zato pravo vališče krvosesov. Pokril si je glavo in roke s suknjičem in mirno obležal. Bila je dolga, strašna noč. Jutro ga je našlo
telesno še močnega, duševno pa v strašnem stanju.
Najprej je planil k reki. Bolečinam lakote je še lahko kluboval, a že jo je bilo treba utolažiti. Od rane ga je tresla mrzlica, zato je bil nenavadno vroč in žejen. Spet se je pokrepčal. To jutro je le komaj strpel, da ni poizkusil priti čez reko. Če bi našel kako lahko deblo, bi morda lahko bredel po nizki vodi in naplavljenem pesku. A zdaj še ne. Truden in pobit je krenil proti skali. Ves dan in vso noč, ves naslednji dan in vso naslednjo noč se je Duane kakor preganjan Indijanec plazil od reke do skale in nazaj. .In sleherna ura ga je utrjevala v grenkem prepričanju, da je zašel v past, iz katere ni izhoda.
Izgubil je zmisel za čas in za zaporednost dogodkov. Prišel je bil do hude prehodne točke. Enkrat, ko so preganjalci v južnem kotu hoste hudo pritiskali za njim in ga nagnali v najgostejše grmovje, je že mislil, da stoji na svojem zadnjem okopu.
Da bi ga ti človeški krvarji vsaj hitro naskočili! Da bi prišel zadnji srditi boj in konec! A lovci, naj je bil njih pohlep, da bi ga ujeli, še tako divji, so se vendarle bali za svojo kožo. Premalo so se upali. Samo obkolili so ga bili.
Sredi dne je bilo vroče, prašno, soparno in moreče. Kakor kača je zlezel Duane na košček tal v najgo-stejšem delu hoste in tiho obležal. Sovražniki so ga bili odrezali od pečine, od reke, od vsega. A glasove je slišal samo od spredaj in z leve strani.
»Pridite dol, fantje — tod doli!« je zaklical nekdo s pečine.
»Vendar smo ga obkrožili!« je zakričal drug.
»Nikar se tako ne ponašaj. 2e nekajkrat smo mislili, da ga imamo«, je rekel tretji.
»Če ti pravim, da sem ga videl!«
»E, kaj, tisto je bila samo kaka žival!«
»A Bili je našel nove sledove in kri na vrbju.c
»Če je obstreljen, se ni treba dvizati.«
»Stojte, fantje!« je zaklical s pečine oblasten glas. »Počasi! Menda niste že vsi ponoreli od lova!«
»Prav imaš, polkovnik! Le brzdaj jih. Taki so, kakor da bi sami prosili svinca! Še prekmalu nam bo nabrusil podplate.«
»Obkolimo ta kot in ga izstradajmo!«
»Hosto zažgite!«
Kako razločno so udarjale besede Duanu na uho! Slišal je svojo obsodbo. To je bil konec! Saj ga je že zmerom pričakoval. Mnogokrat mu je bil blizu, a nikoli ne tako kakor danes.
»Moj Bog!« je šepnil Duane. »Edino, kar še morem storiti, je to, da grem venkaj in se jim postavim po robu.«
Ta mah je začutil skoraj nadčloveško moč. Če je že moral umreti, je bila to prava pot. Česa drugega se je bilo pa nadejati od Bučka Duana? Pobral se je na kolena in izdrl samokres. V zateklo, skoraj nerabno levico je vzel toliko nadomestnega streliva, kolikor ga je še imel. Neslišno je moral stopiti iz vrbja, se mahoma pokazati pred nasprotniki in ubijati, ubijati, ubijati, dokler bo še kaj življenja v njem. Preganjalci so imeli vsi puške. Boj bo kratek. A takega ostrostrelca ni bilo na svetu, da bi mogel vzeti Bucku Duanu vsako upanje v tem boju. Mahoma stopiti prednje! In nato strel za strelom iz samokresa, ki bo s sleherno svinčenko podrl moža!
Tako je premišljeval Duane. Tako se je hotel spustiti v boj z usodo — in končati. Ko je pa hotel kreniti naprej, ga je nekaj zadržalo. Hotel se je posiliti, pa se ni mogel. Ovira, ki se je upirala njegovi volji, je bila takisto neprestopna kakor pečina.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—,
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« P|||
odgovor, priložite
3*" ▼ znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulaciiska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tiSoča se mslih oglasov. |e naslavljati na: Oglasni o^delsk „Jutra", LJubljana.
Sli^žbo dobi
Beseda 1 Din. <ia7ek J C . U iltro al! daianje -astovs S Din. Na}m«"'5l inesek 17 Din.
Zakonski par
mož paznik, žena hišnica, oba 8 stalno plačo in stanovanjem sprejmem. Kavcija potrebna. Nastop takoj. Naslov v Dodružnici Jutra v Celju.	3 2-1
Knjigovodkinjo
TH1 začetnico. sprejmem. Pismene ponudbe z referen cami na Fran Jankovič, Ljubljana, poštno ležeče.
373-1
Kuharico
erednjfo let. zanesljivo, zmožno tuili primorske ku-hnje, iščem za boljšo gostilno. Ponudbe na ogl. t*lri. Jutra pod »Zanesli-va kuharica c.	372-1
Pletilje
d--*ro izurjen«-, dobe slirabo takoj v tovarni pletenin Janko Novak, Radovljica.
Gospodične
sprejme šiviljo	v pouk šivanja lastne	garderobe. Naslov v vseh	poslovalnicah Jutra.	330-1
Več mladih mizarjev
ta pclitiranje sprejme A. Amann. tovarna pohištva, Tržič.
Vsaki beseda 50 p-r; davek Din« ca dajanje naslova 5 Din. najmanjši
tnesek 12 Din
•
Mlada gospodinj.
pomočnica
sedaj na Dunaju, bi rada prern-e.ri.ila službo, najraje v Ljubljani. Vajena vsega g-osipodinjskega dela. kuhe £a likanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
332-2
ifoienc« (/ee)
Bentfda I Din. davek ' Din.
SHro ali dajanje oaslr-"a S Dla Najmanjši 17 Din.
Frizersko vajenko
išče salon »Mrla«, Tyrševa t>esta 7, Ljubljana.
331-44
Poitk
Beseda I Din. davek 3 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Strojepisni pouk
(po desetprstnem sistemu) za začetnike in ;zvežbance. Večerni tečaj. Učna ura znižana na Din 2. Vpisovanje dnevno. Pričetek novega tečaja 7. januarja. Christofov učni zavod. Domobranska c. 1)5.
290-4
Prodam
BeitJa I Dio davek 5 Din 13 ilfro ali dajanje naslova 5 Din NalmanjN tnesek 17 Dla
Gostilniški inventar
dobro ohranjen, prodam. Nekaj primernega tudi za slaščičarno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
393-6
Plinski štedilnik
rabljen, s podstavkom, prodam za 160 Din. Na ogled pri hišniku GajerVa 8.
331-6
Interesentom
za nakup avtomat tehtnice se nudi prilika, da si nabavijo po neverjetno nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih tehtnice znamke »Daytonc. Tovarniško nove, s 51 etno garancijo. Interesenti naj pišejo na naslov T. Dolenc, Ljubljana, Vič 49
260-6
Telefon 205P
Suba drva. premog. '	Karbopakete
4r ^ dobite pn
I. POGAČNIK
Bohoričeva al. 51 5
Kupitn
Beseda I Din. davek S Din ca Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din.
Pisarniška oprava
Več dobro ohranjene pisarniške oprave kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniška oprava«.	333-7
6. Th. Rotman:
Kapitan Kozostreler gre v Ameriko
Vse vrste kož
kakor goveje, svinjske, telečje, srnove in jelenje kupuj« tvrdka J. I^vrič, Cankarjevo nabrežje 1 in Dolenjska ce«ta. Rudnik 34.
366 7
Kapital
Jeseda 1 Din. davek 3 C'n •r Šifro al) dajanje naslova * Dla Najmanjši tnesek 17 Din.
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljan ske do 100.000 Din prodam najvišjemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hranilna«
315-16
33
Flesk! Kača se je odvila kapitana z nog; medved je odletel, in kapitan, ki se je še vedno sukal okoli samega sebe, je padel v prepad. Na srečo je še vedno držal stol v rokah, in ker je bil ta tako &hek in zračen, je kakor'padalo nblaril padec.
Kupim obveznice
2.5% vojne škode po tečajni vrednosti do nam. Din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vojna škoda«.	397-16
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice v Ljubljani kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«.
398-16
Knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske do Din 30.000, kupim proti mesečnemu odplačilu Din 3.000. Nudim garancijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor takoj«.
346-16
Vložne knjižice
Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, z vlogami do Din 10.000 kupujemo. Ponudbe na og. odd. Jutra a »Banka«.
339-16
Večjo vlogo
Prve hrvatske štedionice
ponudflm kot posojlo pod zelo ugodnimi obresti. Interesenti, ki imajo doig pri Praštedioni. naj javijo na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vknjižba na prvo m» sfo«.	336-16
Na hranilne knjižice
Mestne hranilnice Ljubljan ske in Ljudske dam manu fakturno blago po ugodnih cenah. (rrj ponudbe n.i ogl. odd. Jutra pod »Ma nufaktura«.	305-16
V npjem
Beseda 1 Din. davek J Din. 1 Šifro ali daianie naši va 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din
Trgovino
z mešanim blagom vzamem takoj v najem Plačam Din 50.000. večjo zalogo po dogovoru. Resne ponudbe z navedbo prometa in na jemnine ter ostale podrob nosti poslati na ogl. odd. Jutra pod »TakojšeD prev zem 30«.	217 17
Lokali
Trgovski lokal
s skladiščem. do sedaj upeljana špecerija, oddam. Tyrševa cesta 37.
347-19
Lokal
Z3 trgovino mešanega blaga, vzamdm takoj v najem v meot.u ali na deželi. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Siguren promet«.
316-19
beseda t Din davek * Din. en iltro aH dajanje -aslova ? Din Nalmanjil -neaek 17 Dla
V Brežicah
in okolici prodajamo ugodno hiše, vrtove, stevbišča, vinograde, sadovnjake in druga zemljišča. kakor tudi arocdmtna vinograd ni£k» posestva. Plačilo v gotovini. Posredovalci Izključeni. Oprava Attemso-vih posestev, Brežice.
27806-20
Stanovanje
Beseda I Din, davek j Din. ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dla
Komfortno
stanovanje
trisobno, takoj ali februarja oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poelo valnicah Jutra.
375-31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, oddam 1. februarja. Ogled dnevno od lil.—D3. ure. Metelkova 3.
327-31
Sobo odda
Besedi 1 Din. Javek 1 Dtn ta iltro ali daianje .aslova Pln Najmanjši tnewk 17 Din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam takoj. Idrijska ul. Ul.
374-26
Lepo sobo
z vhodom s stopnic, blirzu gorenjskega kolodvora, oddam s 16. januarjem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	378-33
Sobe
Nasproti univerze oddam takoj večjo in malo sobo, separiran vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
391-23
Sobo
lepo opremljeno, takoj oddam gospodu. Poljanski nasitp »L	395-30
Sobo
oddam boljšemu gospodu Tavčarjeva ul. 3/II.
380-?-
Opremljeno sobo
event. s hrano, oddam g> * podu (upokojencu). Našlo* v vseh poslovalnicah Ju t m 325-?
Vsaks beseda	J Din 1-vek i Din. 'k iltro
dajanje naslova	S Din
najmanjši tnesek	20 Dir
Želim znanja
i. inteligentnim, ^načajnm gospodom, muzikaJičnim resne narave, visoke po stave, v starosti od 30—3-let, v svrho korespondenca Sem mlada, idealna, di* kretna, ii ugledne, premož nejše familije. Dopise po>' šifro »Razumevanje« n: ogl. odd. Jutra.
275-?-;
Gospodična
iz boljše familije, inteli jentna. značajna, resna, muzikalična, želi vsled pomanjkanja znanja tem potom spoznati zelo diis kretnega. inteligentnega gospod«, resne, mirne na rave. plemenite duše v sta rosti od 38—36 let. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Ideja«.
276-3)
Informacije
Beseda i Din lavek S Ln it Miro al) dajanje našit ; i Din Najnianiš) tneaet 17 Din.
Preklic
Podpisana Možina Matija, šofer v Ljubljani in SuštaT Ivan. sprevodnik istotam. obžalujeva in preklicujeva. da sva gospodu Robretu Antonu očitala, da o priliki uradovanja odira ljudi, ter se mu najlepše zahvaljujeva za odstop od kazen skega pregona. — Možina Matija. Šuštar Ivan.
348-31
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 4. januarja: Moliere. Red A. Nedelja, 5. januarja: Qb 15. Uboga Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol.
ob 20. Vesela božja Po®-. -Izven. Znižane cene.
PoDedeljek, 6. januarja: ob 15. Trije vaški svetniki. Izven. Znižane cene. Ob 20. Moliere. Izven. Znižane cene. Torek 7.: Zaprto.
Nedelja in ponedeljek v drami. Najboljše, pa tudi najveselejše stvari, ki gredo trenutno v dramskem repertoarju, prinaša repertoar obeh dni. V nedeljo popoldne je mladinska igra »Uboga Ančka«, odrasli imajo največji ožilek, ako spremljajo mladino, ki živo sodeluje z odrom in opozarja igralce, kje in kako naj se rešijo iz zadreg. Zvečer je »Vesela božja pot«, v ponedeljek ob 15. pa >Trije vaški svetniki«. Boljše zabave si ne moremo želeti. V ponedeljek zvečer ponove igro »Moliere«, izvrstno delo ruskega pisatelja iz francoske literarne zgodovine.
OPERA
Sobota. 4. januarja: Trubadur. Gostuje tenor dr. Adrian. Red C. Nedelja 5.: Ob 15. Mamzelle Nitouche. Izven. Glotoko znižane cene. Ob 20. Madame Butterfly. Izven. Globoko znižane cene.
Ponedeljek 6.: Ob 15.: Prešmentani grad. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. Carmen. Gostuje dr. Maks Adrian. Izven. Globoko znižane cene.
Operetni repertoar obeh praznikov se je
moral spremeniti radi obolelosti gospe Špa-nove. V nedeljo popoldne se poje »Mamzelle Nitouche«, obe ženski vlogi igrata gdčna. Igličeva in gdčna Smerkoljeva, ki je prevzela vlogo gospe Španove. Zvečer je »Madame Butterfly« z gospo Gjungjenac in g. Gostičem. V ponedeljek popoldne se ponovi "Prešmentani grad«, zvečer ob 20. pa bo izredno zanimiva uprizoritev opere *Car-men«. Prvič poje naslovno vlogo te slavne francoske opere naša izvrstna pevka gospa Bernot—Golobova. Posebno še opozarjamo, da bo plesala gospa vse plese, ki so napisani za to vlogo in katere je ž njo naštu-dirala članica našega baleta gospa Japljeva. V glavni tenorski partiji gostuje g. dr. Adrian. Za vse predstave 30, za >Carmen« od 26 I)in navzdol.
Šentjakobsko gledališče
Sobota 4.: Matasanovega Načeta nesrečna
snubitev (Maksel). Nedelja 5.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota 4.: Ob 20. Bajadera. B. Nedelja 5.: Ob 15. .Veseli kmetic. Znižane cene. Ob. 20. Majda. Znižane cene. Zadnjič.
Ponedeljek 6.: Ob 15. Tartuffe. Znižane cene. Ob 20. Malomeščani. Globoko znižane cene. Zadnjič.
RADIO
Sobota, 4 januarja.
Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pereča zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuhar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. 20: Čarobna leča — pester večer. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz.
Nedelja, 5. januarja.
Ljubljana 8: Cas, poročila, spored. — 8.15: Telovadba (g. Ciril šoukal). — 8.45: Veseli ruski' napevi na ploščah. — 9.15: Prenos iz trnovske cerkve. — 9.45: Versko predavanje (g. p. Valerian Učak). — 10: Ura romantične gTlasbe Sodelujeta: gdč. Sil»va Hra&ovec (klavir), ga. Josipina Sivec (sopran). — 11.40: Mladinska ura: Božične pravljice (g. Vinko Bitenc). —12: Cas, apored, obvestila. — 12.15: Sta-ri Ln novi zvoki (radio orkester). — 15: Kmetijsko gospodarstvo (inž. Rado Lah). - 16.20: Plošče po željah. — 16: Gospodinjska uira: O prehrani (gdč. Anica Lazarjeva). - 16.15: Naše pesmi, naši plesi (radio orkester),
vimes igrajo trije kitaristi iz Trbovelj. — 19.30: Nac. ura. — 20: Cas, poročija, sPo-red. — 20.15: Zv0nenje in pritrkavanje (plošče). — 20.30: Koncert Radio orkestra. — 21.30: Zvijezdari — hrvatski narodni ohičaiji (prenos iz Zagreba). — 22: Ca«, vreme, poročila. — 22.15: Mendelssoihn: škotska simfonija (plošče).
Beograd 16: Prenos oP«re. — 18.30: Vrlina. — 20.40: Orkester. — 21.30: Prenos iz Zagreba. — 22.20: Lahka godba. . Zagreb li2: Plošče. — 17.15: Taimburaški »bor. — 20.15: Zvočna igTa. — 21: Orkester. — 21.30: »Zvijezdari«. — 22.15: Plesna m-uzika. — Praga 19.10: Valčki in koračnice. — 20.15: SpevoigTa. — 20.50: Spaeska glasba. — 22.35: Siml orkester. Varšava 20: Balade. — 21: Zabaven program. — Dunaj 11.45: Orkester. — 15.40: Komorna glasba. — 17.50: Liaihka gias.ba. . 20: Veseloigra. — 22.20: Lisztove ek]a'i-be. — 23.15: Baletna iin plesna rouzika. — 24: Ciganska gx>dba. — Ber/in 19: Skladbe o mraku. — 20: Orkester in solisti. — 24: Vedra glasba. — Miinchen 19: Lahka glasba. — 20: Spevoigra. — 2i2.30: Mešan glasbeni program. — Stuttgart 19.20: Zabaven program. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21: Skladbe G. Sdhu. manna. — 24: Prenos operete. •
GALVANSKE NAPRAVE
poniklanje, pokromanfe, pobakrenje, kadmiranje itd
KAKOR TUDI OPRAVE ZA BRUŠENJE IN POLIRANJE
LANGBEIN - PFANHAUSER - WERKE
WIEN XIII. Glavni zastopnik in komis. skladišče za Jugoslavijo:
THEODOR HAAS, ZAGREB PRERADOVIČEVA 5
Tel. 45-35. Brzojavi: »LAKBOJA« Zagreb.
t
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
SREČKO ZALOKAR
uradnik Mestne elektrarne v Celju,
v petek, dne 3. t. m. po dolgi in mučni bolezni, boguvdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. januarja 1936.
ŽALUJOČE RODBINE: ZALOKAR — Celje	KRISTAN — Ljubljana
DR. ZALOKAR — Karlovac	SOSIC — Kokra
2IVKO —	jiaiibor	NAGU —- Ljubljana

Jnserirafte v ,p£futrud t
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre, nepozabne soproge, mamice, hčerke in sestre
Marije Mokole, roj. Hanželic
nam je došlo toliko dokazov sožalja, vencev in cvetja, da nam je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem, ki so sočustvovali z nami najprisrčnejšo zahvalo. štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo pre-častiti duhovščini, predvsem velečastitemu g. župniku Svetu in g. kaplanu Kotniku za tolažilne obiske, g. dr. Brumnu za skrbno nego za časa njene bolezni, g. sreskemu načelniku dr. Vidicu, g. predsedniku mestne občine dr. Remecu, g. komandantu orožniške čete kapetanu Bervaldiju, uradništvu sreskega načelstva in mestnega poglavarstva ter drugih uradov, ki so poklonili krasno cvetje in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in lajšali bol žalujočim.
Vsem Bog povrni!
V Ptuju, dne 2. januarja 1936. Žalujoče rodbine: MOKOLE, HANŽELIC IN NOVAK
i
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predragi in nepozabni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
IVAN GROBUŠEK st.
posestnik, gostilničar in mesar v Brežicah,
danes ob 11. uri po dolgem in mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega in nepozabnega bo v soboto, dne 4. januarja ob 16. uri na mestno pokopališče v Brežicah.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 7. januarja ob 7. uri v farni cerkvi v Brežicah. Brežice, dne 2. januarja 1936.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
Ontfuje Davorin B&vljen. — Izdaja n konzorcij »Jutra« Adolf Rihnflrar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakarnarja Franc Jezerdek. — Za tnaexatxri dal Je odgovoren Aloja Novak. — Va! v idobltem.