PROSTITUCIJA. IVANKA. TRST. Za merilo kulturne stopnje človeške družbe nam ne smejo in ne morejo služiti samo tehnične iznajdbe in znanstvene pri- dobitve, ker so to le nekaka zunanja zna menja razvitka in napredka človeškega razuma, ki družabni red mnogo bolj iz- preminjajo neg'o li zb olj Sa v a j o. Tako nahajamo n. pr. v XIX. in XX. veku, ko slavita tehnika in znanost največje svoje zmage, še polno barbarskih odnošajev, kri- vic in nasilstev, in to pri narodih, ki so na glasu kot najbolj civilizovani. Ako abstrahiramo od verskega mo- menta, tiči glavni smoter človeške družbe v njeni človečanski popolnosti, ne pa morda v popolnosti njenih vsakojakih pro- izvodov. Zato moremo nje resnično kulturno stopnjo soditi le po njenem etičnem stališču. Ako motrimo nravstvene razmere so- dobne 'človeške družbe ter jih primerjamo z onimi prošlih vekov, moramo reči, daje človeštvo napredovalo tudi v svojem glav- nem smotru — v svoji nravstveni po- polnosti. Ob enem pa moramo spoznati, da se je ta napredek izvršil mnogokje le na- videzno, po obliki; po svojem bistvu pa je nravstvenost precej jednaka nravstvenosti prošlih generacij. Kljub vsemu zunanjemu blesku in zu- nanji civilizaciji je nravstvena stopnja so- dobne družbe še jako nizka. Le spomnimo 154 se še svežih dejstev, ki pričajo o — blago- nosncm kulturnem delovanju civilizovanih evropskih držav in ki so: vojna v južni Afriki, maščevanje na Kitajskem, zatiranje slabejših narodov po močnejših vsepovsod ter tlačenje in uničevanje delavskega ljudstva po kapitalizmu. Vse to so uničevalne priče toliko hvalisane sodobne kulture. Nič pa popolnosti te kulture ne diskredituje bolj kakor — prostitucija, pred vsem regle- mentirana prostitucija. Prostitucija pomenja v današnjem smislu besede samoprodajo ženskih oseb k spol- nemu občevanju v obliki obrti, bodisi že skupno v hišah sramote ali pa samo- stojno, posamezno. V resnici pa spada k prostituciji vsako spolno občevanje, kate- remu manjka pogoj nravnosti in človeškega dostojanstva. Glavni vzrok vsake prostitucije in pred vsem >obrtne* — o kateri edini bodi tu govora — je nedvomno kriva vzgoja moš- kih in ženskih. Mnogi trdijo sicer, da je edini povzročitelj prostitucije sodobni kapi- talizem, a to je docela krivo ali vsaj čisto enostransko stališče, kar sledi že iz tega, da je prostitucija bila tudi — pred kapita- lizmom. Res je sicer, da je revščina velika pospeševateljica prostitucije — z ženske strani namreč ter da najde ista največ žrtev v vrstah služkinj, natakaric ter ne- posedujočega ženstva sploh. A tu nc pride toliko v poštev kapitalizem, ampak mnogo več moški egoizem sploh, k i ž e n s tv o na vse načine ovirana potu do strokovne izobrazbe in do do- stojne samostojne eksistence ter jih odriva od vsake boljše službe. Dalje je tudi res, da je najti v sramotnih hišah in vseh drugih oblikah obrtne prostitucije veliko število žensk iz posedujočih, meščan- skih krogov. Vzgoja, ali bolje zistem vzgoje je to- rej pred vsem vzrok prostitucije. Matere same so po veliki večini brez vsake res- nične naobrazbe ter jim manjka vsak po- jem o vzgoji v moralnem, higijeniškem, naravoznanskem in ekonomskem oziru, kar se posebno usodno kaže pri moški mladini. Njej se dovoljuje spolno občevanje pred zakonom, navaja se jo na škodljivo hra- njenje duše in telesa ter pred vsem k p r e- ziranju in zapostavljanju žen- skega spola in g-ospodovanju nad nj i m. Svoje stori na moški vzgoji tudi vojaščina — prostitucija se smatra kot ne- kak privilegij vojaštva — in pa scmtertje brezvestni zdravniki, ki stavijo redno spolno občevanje za neobhodno potrebo človeškega organizma. Ta zistem moške vzgoje ne- odoljivo prižene posedujoče in proletarske moške v naročje prostituciji. Kmalu pa jim ista ne zadostuje več, ¦ - začne se lov na poštena nepokvarjena dekleta, katera s pomočjo zvijač in laži oskrunjajo in potem prepuščajo obrtni prostituciji. V opravičenje nemoralnega življenja mlajših moških se često navaja okolnost, da ob sedanjih družabnih razmerah mož v svojih mladih letih nima dovolj gmotnih sredstev za vzdrževanje družine. Ta iz- govor pa ne drži, kajti s tistimi svotami, katere zapravijo moški s prostitutkami in drugimi razkošnostmi, bi lahko izhajala cela družina ob priprostem in praktičnem gospodarstvu, to pa tem bolj, ker se po- služujejo tega izgovora navadno premno- žojši lahkoživci, katerim je vsak izgovor dober, da le morejo nadaljevati svoje ne- nravno samsko življenje. Istotako kriva je ženska vzgoja. Mesto da bi se dekle vzgajalo k samostojnosti v pridobivanju eksistenčnih sredstev in k samostojnosti v značaju t. j. k resnemu in delavnemu življenju, vzgaja se jo le k ne- čimernosti in puhlosti ter k popolni od- visnosti od moških. Dresira se jo v »pristno ženski« prijenljivosti in pokorščini in tako gladi pot moški pohotnosti. Prostitucija je izrodek obče družabne pokvarjenosti, priča njene nepopolnosti. 155 Prostitucija bije v obraz vserii naravnim zakonom in vsakemu čutu človeškega do- stojanstva. Protinaravna je v svojih pogojih in svojem bistvu ter strašna, razdirajoča in uničujoča v svojih posledicah. Predpogoj prostitucije — v vsaki obliki — je ali popolna nravna propalost ali pa nenormalnost duševnega in fizičnega stanja pri obeh činiteljih t. j. pri prostitutki in prostituirancu. Tako abnormalno stanje se navadno ustvarja na umeten način : z alkoliolom, nikotinom, s čitanjem nenravnih brošur, z obscennimi slikami in lascivnim! predstavami in pogovori itd. Predpogoj reglementirane prostitucije pa je, v pc>poi- nem pomenu besede, tudi telesna sužnost ženskih; ista je sramotnejša za'človeštvo in bolj zločinska kakor katerakoli druga suž- nost. In še več. Pogoj obrtne prostitucije v sedanjem obsegu in obliki je dobesedno trgovanje z dekleti. Neverjetno grozne so vesti o tem poglavju v črni knjigi prostitucije. Tako obstoji mej neka- terimi evropskimi državami, mej katerimi zavzema prosvltljena Nemčija prvo mesto, (njej vredno slede : Italija, Ruska, Avstro- Ogrska, ."^panjska, Rumunska itd.) in mej angleškimi naselbinami v Indiji redna trgovina z dekleti. Središče tc trgovine je Bombay, kjer imajo brezvestni »trgovci« svoj poseben klub. Zlasti živahen promet z dekleti se vrši tudi preko Hamburga v Rusijo in Vi. Rusije, Avstro-Ogrske, Švice, Nemčije, Italije in od drugod v južno Ame- riko, pred vsem v Rio de Janeiro, Monte- video, Buenos Ayres itd. Celi transporti deklet se pošiljajo sem in tja po železnicah in parobrodih. »Trgovci« imajo vedno na razpolago krivih potnih listov, katerih nihče ne preiskuje. Istotako imajo za poštni, brzojavni m telefonični promet svoj tajen jezik ter signalizirajo dekleta kot »pre- proge«, JŠkatljice z biseri«, vreče s »krom- pirjem « itd. Ta »trgovska« gospoda ima celo borze za svoje »blago«, n. pr. v Lon- donu, Rigi, Odesi. Kot sredstvo za dobavo, vedno »sveže robe« .še vpórablja vse mO' goče zvijače in brezvestnosti ; mnogi last- niki ženitnih posredovalviic so zastopniki trgovcev z dekleti. V Turčiji, Egiptu, ne- katerih balkanskih državah, v Rusiji, na Holandskem in celo v Belgiji, dalje v Ne\v-Yorku i. dr. dobivajo policijski organi od agentov in trgovcev z dekleti velike svote v svrho, da se obrnejo v stran in zatisnejo oči kadar so oni na »delu«. Edino na ta način je mogoče, da ta naj- sramotnejša trg-ovina tako bujno cvete — v prosvitljenim dvajsetem veku ! — V Ci- kagu se nahajajo najrazupitejše sramotne hiše v bližini magistrata (v Trstu tudi!) ter justičnih in policijskih oblasti. V južni Ameriki je policija docela podkupljena ter se navadno postavi v obrambo zločinskih agentov in trg'ovcev s človeškim mesom. Dekleta, ki so jih z zvijačo in raznimi lažnjivimi obljubami zvabili v tujino, zakle- nejo o prihodu v sobe ter ondi izpostavijo najbrutalnejši pohotnosti. Neko cesto v Buenos Ayresu, Calle Lavalle, kjer gine do 2200 evropejskih žensk, ki so bile ve- činoma ugrabljene in z zvijačo odpeljane iz domovine, imenuje ljudstvo le »Cesta krvi in solza« (»Calle Sangré y Lagrimo«.) Te nesrcčnice navadno umrjo že po par letih strašnih duševnih in telesnih muk. Po statistiki o narodnosti je mej temi ženskami 4o"/o Poljakinj! 15"/^ Rusinj, ii7o Italijank, Avstro-ogerski narodi pa pri- spevajo z IO^/q. Pa poglejmo, kako je ta čedna trgo- vina »v malem« razvita doma v Avstro- ogrski. Skoro ga ne najdemo večjega mesta, kjer bi ne bilo reglementirane pro- stitucije*). Glavni ognjišči najgnusnejše in najnižje prostitucije v Av.striji pa sta menda Trst in P u Ij. Srce se krči v človeku, če pomislimo koliko tisoč nesrečnic hira in gine duševno in telesno v puljskih in tržaških brlogih * Pred par leti se je tudi bela Ljubljana spo- polnila s tako »moderiio< ustanovo. Žalosten napredek! 156 sramote in zločinstva. In — nežne rodo- Ijubke, ne zatisnite oči in ušes! — te ne- srečne žrtve so po ogromni večini slo- venske krvi, to so bivše slovenske služ- kinje, natakarice in delavke. Kje je naše človekoljubje in kje naše rod olj u bje, da se ne zganemo v rešitev teh revic, ki tvorijo del našega maloštevilnega naroda? Pa kaj govoriti o človekoljubni po- moči in rodoljubni rešitvi, saj je v Trstu in Pulju slovenski moški naraščaj v častnem številu zastopan med tistimi, ki polnijo sramotne hiše ti.T se pridno udeležujejo na prostituiranju svojih rojakinj in — samih sebe. Žal, da se dotičniki niti ne zavedajo ogromne moralne in fizične škode, ki jo s svojim nenravnim življenjem povzročajo ne le sebi, marveč vsemu slovenskemu narodu ! Protinaravno je dalje bivstvo prosti- tucije. Ista obstoji v zndoščanju spolnemu nagonu na surov, živalski način, ki skruni in uničuje človeško dostojanstvo ter ubija dušo in telo. Naravni namen spolnega na- gona je ohranjenje človeške družbe. Spolni nagon je sila, iz katere ima izvirati oni veliki, mogočni, skrivnostni čut, ki s svetimi vezmi veže ženo z možem in ki ga ime- nujemo ljubezen. Ljubezen je edina, ki spolni nagon povzdigne v človeka dostojen čut in zvišuje njega namen ; ljubezen edina opravičuje in dovoljuje spolno občevanje mej možem in ženo — a ljubezen mora biti vsikdar etičen čut. Prostitucija pa ponižuje spolni nagon v bestijalno strast, ki ne pozna druzega pogoja kakor svoje živalsko poželjenje in nima druzega na- mena nego svojo slast in živalsko uživanje. Protinaraviiost in nizkotnost takega spol- nega občenja pa še posebno otežujejo oko- liščine in pogoji, pod katerimi se godi in in katere smo gori razmotrili. Sedaj pa si na kratko oglejmo še posledice prostitucije. O tej priliki mo- ramo pred vsem opomniti, da se te posle- dice dotikajo vse družbe in ne prostitui- rancev samih. Fizična škoda, ki jo povzroča prosti- tucija, je naravnost grozna. Tako sodijo vsa nravstvena društva, a tudi druge kor- poracije, sosebno ženske, kar nam pričajo prošnje, ki jih od leta 1895. stavi »Zveza nemških ženskih društev«. To nam potr- jujejo tudi soglasna izkustva velikih znan- stvenikov in higijenikov, kakor : prof. Ribbing, prof. Forel, dr. Pelman, prof. Fournier, prof. Ricord, dr. Schwarz, prof. Schröder, prof. Herzen, prof. Flesch, prof. Nöggerath i. dr. in glasom katerih je od 99% mladih mož, ki pred zakonom žive nenravno, celih So^/o bolnih na tej ali oni podeljivi spolni bolezni ! To grozno razmerje pa še bolj otežuje okolnost, da so venerične bolezni le težko, a največkrat neozdravljive ter ti možje, ako se poroče, okužijo tudi svoje žene in preneso svojo bolezen na svoje eventuelne otroke. Dokazano je. da vener'čne bolezni še po 10, 20 in več letih povzroče slepoto, norost in blaznost ter druge bolezni, kakor tudi ponesrečene ali mrtve porode. Cesto se i v potomstvu pokaži jo najtežje bolezni kot posledice venerično bolnih roditeljev. Tako se fizična propast prenaša od pokolenja na pokolenje. Kar pa se tiče prostitutk samih, pa je itak znano, da v večini umirajo v onih žalostnih bolniških oddelkih, katere polni z moškim in ženskim spolom prostitucija, ali pa gnijo po kleteh in zaduhlih zakotnih stano- vanjih. Že iz teh površnih podatkov je raz- vidno, kako ogromna in strašna je fizična škoda, ki jo povzroča vsej družbi prosti- tucija. Nič manjša ni tudi moralna škoda. Z reglementiranjem so dale države prosti- tuciji nekak nimbus javne veljavnosti in upravičenosti ter tako uslužno prišle na- sproti moški pohotnosti in ugladile pot nenravni razvajenosti obeh spolov. Noto- rično dejstvo je, da se z upeljanjem regle- mentirane prostitucije nikdar in nikjer in v nobenem o^iru ni koristilo javni morali, da se z njo nikdar in nikjer ni odpravilo 157 ali vsaj omejilo dotične vagantne svobodne obrti na ulici, marveč se je ista vselej le pomnožila. To je tudi popolnoma logično; z reglementiranjt-m zatirati prostitucijo je pač isto kakor z Belcebubom hudiča izga- njati. Sramotne hiše so neprestano javno pohujšanje ter ognjišča pohotnih strasti. Mnogi moški, ki bi se sicer nikdar ne udali nenravnemu življenju, propadajo o prvi priliki in izkušnjavi. Udajo se prosti- tuciji v vseh možnih oblikah in navadno ne mislijo več na ženitev. Ženske uvidijo, kako negotova jim je ženitev, vidijo, kako se sramoti in zaničuje ženska, ki je brez pre- moženja; kmalo se naveličajo služb, v ka- terih se jih istotako ponižuje in prezira in v katerih ne zaslužijo niti za najnujnejše potrebe, vera v sé in vse dobro — ako so jo sploh kdaj imele — izgubi se jim in udajo se prvemu najboljšemu, ki jih sreča na cesti, s prihodnjim korakom pa že pre- stopijo prag obrtne prostitucije. Reglemen- tirana prostitucija va je slab vzgled tudi ženstvu posedujočih krogov ter ga potrja v vseh slabih instinktih. Prepričanje, da ženska ni za drugo na svetu, nego v za- bavo in veselje moškim, da vsa nje vred- nost obstoji v njeni telesnosti, se v .senci reglementirane prostitucije bohotno razvija in čuditi se ne smemo, ako pri ženstvu posedujočih krogov ne najdemo mnogo druzega, razun smisla za negovanje zuna- njosti. Končno se dama višjih krogov, ki si mej moškimi svoje kategorije dan za dnevom izbira nove ljubimce ter goji svojo pohotnost na rafiniran način in če je ože- njena, stokrat prelamlja zakonsko zvestobo, bistveno prav nič ne razločuje od regle- mentirane in pocestne prostitutke. Istotako ni nobenega razločka mej dosluženo pro- stitutko, ki prodaja svojo hčer ter živi od njenega greha, in mej ono visoko damo, ki da svojo hčer svojemu zadnjemu lju- bimcu v zakon. Tako iz nezvestih soprog nastajajo slabe matere in od teh izhajajo zopet nove nemoralne generacije. Bodi dokazovanja dovolj. Vsak zdrav razum mora uvideti, da je prostitucija ne- sreča in sramota za vse človeštvo. S tem pa nikakor ne smem zaključiti teh vrstic. Ni dovolj, da spoznamo zlo, treba misliti tudi na lek. Zakonodajstvo, ki bi moglo z radikal- nimi sredstvi najhitreje in najuspešneje na- stopiti proti obrtni prostituciji ter zabraniti vsaj sramotno in zločinsko trgovanje z dekleti, se jako počasi in le nerado bavi s tem predmetom. V tej zadevi se oblasti najraje delajo gluhe in slepe ter so vesele, če jih nihče ne dreza. In da jih nihče ne dreza, se imajo zahvaliti le okol- nosti, da so žene v javnosti brez- pravne, ker imajo vso politično oblast v rokah moški. Vse, kar se je dosedaj dobrega doseglo v omejitev prostitucije, je zasluga žen, ki se že po vsem svetu gib- ljejo in organizirajo v to svrho. Kolikega pomena je sosebno v tem oziru politično pravo žen, dokazuje okolnost, da so Ame- ričanke v Ne\v-Yorku, Kanzasu, Koloradi, Arizoni, Wyomingu in Idahi, kjer imajo žen- ske volilno pravico, dosegle velevažno po- višanje takozvane varstvene dobe deklet na i8 let. V Ameriki je dalje za povzdigo obče nravnosti nevtrudno na delu priljub- ljena pisateljica Helen Gardener iz Ne\v- Yorka ter razne ženske zveze in društva. Tudi v Evropi je ženstvo stopilo v boj proti prostituciji. Ustanovila so se v ta namen razna društva na Angleškem, Fran- coskem, Nemškem, a tudi na Ogrskem se že deluje v omejitev prostitucije in nje posledic. Največje društvo te smeri obstoji od leta 1875. na Angležkem pod vodstvom gospe Josipine Butler in pod naslovom »Federation abolitionniste internationale«. Leta 1897. pa se je na Francozskem za- snovala podružnica zveze, ki je imela letos od 29. maja do 2. junija svoj 25. kongres v Lyonu. Ta zveza je mnogo pripomogla, da so po vsem svetu začeli izobraženi krogi proučavati bistvo prostitucije ter sva- •58 riti pred njo. Žal pa, da abolicionisti ne zahtevajo odprave prostitucije sploh, marveč le odpravo reglementiranja in vsacega vmeševanja od strani zakonodajstva, kar da je obsojati s pravnega, higijeniškega in moralnega stališča, ter hočejo pred vsem varovati popolno osebno svobodo. V angleškem parlamentu je zveza aboli- cijonistov tudi prodrla s svojo zahtevo ter je v tej državi odpravljeno vsako regle- mentiranje. A kakor kaže dosedanja iz- kušnja, se s tem prostitucijska obrt nikakor ni omejila. Zvodništvo je na Angleškem v najbujnejšem cvetu ter gre izmed ,5000 tamkajšnih bordeiov 2000 naravnost na zavajanje mladih dečkov. V temni noči se po londonskih ulicah ravno tako košato razvija trgovina s človeškim mesom, kakor v drugih velikih mestih, in to pred očmi policije, kot svobodna, obče priznana obrt. Reglementiranje prostitucije je ne- dvomno prav škandal v zakonodajstvu ter v vsakem oziru obsojanja vredno, a v zatrenje prostitucije treba še drugih, radi- kalnejih sredstev, nego je zgolj odprava reglementiranja. V tem oziru lepo pred- njači Švica (z izjemo Genfa, kjer je socija- listična(!) uprava zopet uvedla reglemen- tirano prostitucijo.) V Curihu je od leta 1897. odpravljeno reglementiranje; sra- motne h'še so potom zakona odpravljene. A, kar je glavno, zakon prepoveduje tudi vagantno svobodno gibanje prostitucijske obrti ter isto v vsaki obliki strogo pre- ganja in kaznuje. Pa tudi na Nemškem gre gibanje proti prostituciji ne le za tem, da se odpravi reglementiraje, marveč za- hteva, da se prostitucijsko obrt sploh zatira v vseh njenih oblikah in z vsemi sredstvi, ki so državi na razpolago. In to stališče napram obrtni prostituciji je tudi edino pravo. Prostitucija je nevarna in škodljiva posameznikom kakor tudi obči fizični in moralni blaginji ter bi se čisto logično morala zatirati, kakor se zatirajo vsi drugi pojavi človeške pokvarjenosti ali telesnih sla- bosti, ki so nevarni posameznikom in vsej družbi. To zahtevo podpira tudi znanost, ki vedno jasneje priča in kaže, kako ve- liko zlo je prostitucija, zlo, čegar obstanka nikakor ni mogoče opravičiti. Prof. Son- deregger, prof. Kraft-Ebing, prof. Forel, Lionel S. Beale s Kings - kolegija v Lon- donu, prof. vS Graham, ves medicinski kolegij na univerzi v Kristijaniji, dr. Acton, Oesterlen, prof. Ribbing, veliko število amerikanskih zdravnikov, prof. Herzen, dr. Paulus, dr. Hoffmann i. dr. — potrjujejo soglasno iz lastnih izkušenj, da normalno konstituiran človek lahko živi zdržno, ne da bi kakorkoli trpel na svojem zdravju.*) Vsi ti znanstveniki tudi povdarjajo velik vpliv in pomen, ki ga ima prava in dobra vzgoja za ohranenje čistosti, ter popolnoma soglašajo z zahtevo vseh etično mislečih žen in mož, da naj ostanejo mladeniči in dekleta popolnoma čisti do zakona. V vzgoji nam je torej pred vsem iskati orožja v boju proti prostituciji. Vedno m vedno zopet moramo opozarjati tudi naše ženstvo, kako napačno in pogubo- nosna je dosedanja običajna vzgoja, ter apelirati na naše slovenske matere, kakor, tudi na učiteljstvo in duhovništvo. da po- globe pojme o dobri in pametni vzgoji, ki pred vsem izključuje dvojno mo- ralo in zapostavljanje jednega spola za drugim. To naj našim vzgojevateliem preide v meso in kri.. Dalje naj bi se mladini pojem o čistosti in nravnosti sploh ne razlagal z izključno verskega stališča, marveč na podlag-i občcviloveškega dostojanstva in dolžnosti, ki izvirajo iz, tega, ter dalje na podlagi higijene in na^ ravnoslovja. Mlade ljudi obojega spola * Na to posebno opozarjamo onega g. anonim- nega kritika >SIovenke«, ki je v neki tržaški kavarni pomazal naš list z nedostojnimi opazkami ter mej dru- gim opomnil, da bi se po odpravi prostitucije razširil nek drug greh! Ur. in vseh stanov naj se navaja k resnemu, samostojnemu življenju in največji zmer- nosti. Tudi vsaka gospodinja in gospodar si štej v dolžnost, navajati svoje usluž bence k poštenemu, nravnemu življenju in sicer z lastnim vzgledom, poukom, omo- gočanjem poštene zabave in če le mogoče z zasledovanjom in ovajanjem onih, ki se brez vednosti policije bavijo z zvodniištvom. V tem oziru je »zavod sv. Niko- laja« v Trstu neprecenljive vrednosti. On- otimlje naša uboga dekleta uprav izpred : žrela pohotnosti, ki se tako bohato raz- \ evita v obči tržaški pokvarjenosti. Vodi- teljstvu zavoda se je ravno te dni zopet i posrečilo zaslediti dva brloga, v katerih ' se je izvrševala gori omenjena zločinska obrt brez vedno.sti in dovoljenja — kako neverjetno se to glasi! - policije, in v katerih je bila prodana in zapravljena čast bogvé koliko naših deklet. Seveda je voditeljstvo naznanilo obe dotični zvodnici policiji ter bomo prihodnjič o obeh slučajih natančneje poročali. Ednake zavode ali domove za služkinje ustanovljajo sedaj tudi po Ogrskem, da obvarujejo dekleta pred požrešno prostitucijo, ki nima nikdar do- volj žrtev. Ponovno opominjamo vse naše rodoljubne kroge na dolžnost, da se zani- majo za »zavod sv. Nikolaja« ter ga pod- pirajo z vsemi močmi gmotno in moralno, da bo njegovo delovanje napram neštetim drugim organizacijam, ki delajo v Trstu na gmotno in moralno propast naših služkinj, tem vspešneje. Sosebno bi moralo naše narodno ženstvo, ako mu je resnično do sreče in blaginje slovenskega naroda, vso svojo pažnjo posvetiti temu našemu zavodu, ki je edeina ženska korporacija na Slo- venskem, brez tuje, t. j. Uber?Ine ali kle- rikalne politične podlage, marveč je samo slovenska in človekoljubna v pravem krščanskem smislu, ter ga podpirati z de- janji in sveti. V ostalem pa bi moralo proti prosti- tuciji nastopiti zakonodajstvo. A ker je malo verjetno, da bi zakonodajstvo, če bo izključno pod vplivom in v rokah moških, kmalu radikalno nastopilo proti prostituciji, zato naj se ženstvo organizira ter z vsemi močmi dela na dosego političnih pravic. Prav dobro bi bilo tudi prirejati shode, na katere naj bi se povabili vsi, brez razlike spolov in stanu, ki se hočejo boriti za odpravo najsramotnejše ustanove v civilizovanih narodih — obrtne prostitucije. Na shodih naj bi se resno in temeljito razpravljalo o teških posledicah prostitu- cije, o nje vzrokih, kakor tudi o sredstvih in potih za njeno odpravo ali vsaj omejitev. Sestavljale naj bi se tudi peticije ter iz- ročale poslancem, ki bi soglašali z nji- hovo vsebino ter jih predlagali državnemu ali deželnemu zboru oz. v občinskem svetu. V Avstriji moramo pred vsem za- htevati podaljšanje varstveno dobe deklet, v čemur smo posebno zaostali. Ko variira namreč vanstvena starost deklet v drugih evropejskih državah n. pr. na Finskem, Nemškem, Danskem, Angleškem, Norveš- kem, Italijanskem in v .Švici mej 15, in 17. letom, določa avstrijski zakon varstveno dobo le Jo 14. leta. Pa še en važen činitelj je, ki bi mogel mnogo učiniti za občo nravnost, namreč novinstvo. Novinstvo je izraz »javnega mnenja« ali bolje: ono dela javno mnenje. Že ta okolnost nalaga novinstvu sveto do'žnost, da se ogiba vsega, kar bi znalo to javno mnenje okužiti, pokvariti. A tega, žal, novinstvo ne upošteva dovolj, marveč skuša mnogokrat s pikantnimi in često naravnost škandaloznimi noticami in spisi pridobiti novih naročnikov in stranki novih somišljenikov, računaje o tem na najnižje čute neizobražene in v mišljenju nesamostojne mase. Tako postopanje je zločinsko in najstrožjega obsojanja vredno. Tudi v slovenskem novinstvu nahajamo, žal, znake take novinarske brezvestnosti, ki niso nikomur v čast in še manj narodu v korist, ter je le najnujneje želeti, da me-, 160 rodajni činitelji skoro ukrenejo potrebno, da se v časopisju ne bo žalil najprimitiv- neji čut dostojnosti. Še bolj pa bi seveda bilo želeti, da bi se novinstvo pridobilo za gibanje proti prostituciji. Stvar bi bila potem takorekoč na polovico premagana, in novinstvo bi si lahko z zadoščenjem reklo, da je s svojim postopanjem storilo človeštvu velikansko prosvetno uslugo. Saj je novinstvo v prvi vrsti poklicano v to, da širi in popularizira omiko, ne pa da ugtija strastem mase. l6i