POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI /CL/ V. POSAMEZNA ŠTEVILKA 3 din Tjednik na eadiofoMia - ftasito sioveusluk tadijskik nasiušaUev Sfated od 20. da 26. tma-toa 193t itevitka ** i Iz filma »Pustolovščine Marka Pola«. Film ima na sporedu kino »Union«. > itidiGH&stušatti! |TlTlfrlrW¥*¥VIP V W9 WWW w i ) Kogar zanima kako tehnično vprašanje ali želi nasveta, ali kdor ima kakšne posebne želje glede revije, naj to sporoči upravi revije „Radio Ljubljana Miklošičeva cesta 7 K RADIO najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dol&nost vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike pri »fiAir.Ar.uKbi fiHAfijuj ftastaji v Bleiweisova 54 TEDNIK ZA RADIOFONI JO LETNIK X. ŠT. 48. SPORED ZA TEDEN O D 20. D O 26. N O V. 1938 NAROČNINA: Pri plačilu za naprej: Letno din 80; polletno din 45.-; četrtletno din 25.-; mesečno din 10.-; Pri plačilu za nazaj: mesečno din 12.-. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, telefon 3190. Čekovni ratun uprave : Ljubljana štev. 15.228. Jože Dolenc: REVIJA O SEBI Potrebno je, da revija spregovori naročnikom o sebi, da pove, kakšna je, kakšna ni in kakšna želi biti. Da, predvsem to, kakšna želi biti. Naročniki so opazili, da smo revijo povečali. Še pred nekaj meseci je imela skoro samo program, tu pa tam je bil kak članek, slika, smešnica, nekaj zanimivosti iz radijskega sveta, drugega nič. Potem smo jo povečali od 12 na 16 strani, nedavno pa na 20, oziroma 24 z ovitkom. V tem obsegu bomo revi'jo obdržali tudi v naprej. Uprava sama je že dalj časa mislila na to, da revijo poveča, da jo napravi tudi zabavno ter poučno in jo čim bolj približa radiu in poslušalcem. Pri tem pa se ni ustrašila velikih denarnih stroškov, ki so s tem v zvezi. Vrhu tega smo kmalu po prvi povečani številki prejeli več prošenj in želja, naj bi revija ostala pri tem obsegu. Uprava lista ni le temu ugodila, ampak je celo povečala revijo še za 4 strani. Seveda smo vse to delo pričeli nekako nepripravljeni. Zato je vse začetno delo slonelo le na urednikovih ramah. Tako se le počasi uvajamo in preizkušamo, kaj bi revijo bolj poživilo, kaj bi jo napravilo bolj mikavno, a na drugi strani tudi resno in poučno. Prav zadnje čase je urednik slišal tu pa tam celo očitek, da je revija preveč resna, suhoparna. Na take opomine se urednik ni jezil, saj je vedel, da so v neki meri upravičeni. A v zadnjih številkah, ki so bile posvečene desetletnemu delu slovenskega radia, skoro ni bilo mogoče drugače. Posebno skrb je imela revija za to, da bi se čim bolj naslonila na spored ljubljanske radijske postaje. Za revijo je bilo to potrebno, ker drugače bi ne služila svojemu namenu. A doslej tudi v tem nismo popolnoma uspeli. Urednik sam vsega ni zmogel. Skušali pa smo vseeno priti čim bolj v stik s sporedom in s predavatelji, kolikor je bilo za enkrat možno. Saj smo v zadnjem času vedno prinesli za glavne sporede nekaj pripomb in kratkih raz-pravic. Urednik je priobčil tudi nekaj razgovorov z nekaterimi gg. predavatelji, tako z g. dr. St. Lebnom o po- uku francoščine v radiu, z g. prof. dr. R. Kolaričem, ki vodi eno najbolj zanimivih razprav v radiu »Slovenščino za Slovence«, z g. urednikom Terse-glavom, ki obravnava že peto leto v radiu verska vprašanja. Premaknili smo se nekoliko naprej, o tem pričajo pohvale. A zadovoljni z revijo še nismo, mogoče od vseh urednik še najmanj. Zato se trudimo, kako revijo izboljšati in jo napraviti vsestransko zanimivo. Nekaj takega so naročniki že gotovo opazili. Uvedli smo nov kotiček v reviji pod naslovom »Radio krtača«. Ce še povemo, da bo na našo prošnjo oskrboval ta kotiček g. ing. Pengov, naj bodo naročniki prepričani, da bo v resnici zanimiv. V okviru tega kotička bomo prinašali razne ocene, graje in pohvale slušnih iger, glasbenih in drugih prireditev in sporedov ljubljanskega radia, pogovore z naročniki revije in poslušalci radia itd. Za zabavni kotiček v reviji bosta poskrbela od časa do časa Jožek in Ježek, ki smo ju naprosili, naj bi nekaj svojega humorja prispevala tudi našemu listu. S tem bomo ustregli naročnikom, obenem pa rešili pozab-ljenja marsikatero duhovito in veselo pesem, ki bi jo drugače le enkrat samkrat slišali v radiu. Posebno pozornost bomo posvetili še nadalje tedenskim radijskim sporedom . Prinašali bomo za vsako pomembnejšo glasbeno prireditev v radiu nekaj misli in opomb, ki bodo poslušalcem radia omogočile lažje ume-vanje sporeda. Podobno bomo storili tudi za razna predavanja, za slušne igre, drame in opere. To smo deloma že do zdaj delali, odslej bomo tej stvari dali še več poudarka. Urednik bo še v naprej skrbel za razgovore z vsemi pomembnejšimi predavateljicami in predavatelji v radiu, z glasbeniki, z igralci itd. in jih seznanjal s poslušalci našega radia. Skrbeli bomo, da bomo priobče-vali tudi njihove slike. Nedavno smo uvedli v revijo tudi del pouka francoščine. G. dr. St. Le-ben nam bo pošiljal za vsako drugo številko revije lekcijo v francoščini, ki jo bo v naslednji francoski uri v radiu obravnaval. S tem bomo mnogim ustregli in del pouka nekako olajšali, ker bodo imeli poslušalci besedilo pred seboj. Poleg tega pa pripravljamo še posebno stran za del pouka slovenščine v radiu. G. prof. dr. Rudolf Kolarič je že obljubil sodelovanje in je samo še vprašanje, na kakšen način bomo to izvedli, da bo stvar zares zanimiva in da bodo naročniki imeli od nje čim več koristi. Kot doslej, bo še nadalje imela svojo stran tudi tehnika. Za razna tehnična vprašanja, ki tičejo radia, bo skrbel g. ing. Gruden. Obravnaval bo razne zanimivosti na polju radio-tehnike, dajal nasvete in odgovore na vprašanja naročnikov itd. Stran »Po radijskem svetu« pa bo še naprej prinašala razne zanimivosti iz radijskega sveta. Taki so naši načrti za revijo, za njeno izboljšanje in napredek. Upajmo, da nam bodo uspeli! Seveda bomo pri vsem tem sproti upoštevali upravičene želje in nasvete naročnikov in jim skušali ugoditi, kolikor bo v naši moči. Zavedajo pa naj se tudi naročniki svojih dolžnosti do uprave, do urednika in sodelujočih. Naš namen je, da napravimo revijo res sodobno, zanimivo poučno in zabavno. Vse to pa le v mejah, do katerih moremo. Glavno skrb bomo posvetili temu, da bo revija najboljši posredovalec med našim radiem in njegovim sporedom ter med naročniki in poslušalci. Ce bomo dosegli to, bomo obenem s tem dosegli tudi svoj namen. Iz filma: »Gospodična Mozart«. FDm je na sporedu v kino »Sloga« od 19. do 22. novembra. Stoletnica Avgusta Senoe Šolska ura v radiu 21. t. m. ob 18.40. Ob stoletnici njegovega rojstva je prav, da označimo tudi mi njegovo delo in njegov pomen in zlasti zveze s Slovenijo in Slovenci, ki so tu in tam vplivale tudi na. njegovo leposlovno delo. Šenoa je najvažnejši hrvaški pisatelj romantične dobe. Rojen je bil v Zagrebu 1.1838. Oče mu je bil po rodu Ceh — Šinoha — mati pa Hrvatica. Gimnazijo je študiral v Zagrebu v dobi Bachovega absolutizma, ko so bile vse šole in uradi nemški. Ravnatelj na gimnaziji je bil tedaj Slovenec Premru, hud nemčur, ki je zvesto pomagal avstrijski germanizaciji. Po končani gimnaziji je šel v Prago. Praga 'je nanj močno vplivala v socialnem pogledu. Iz Prage je šel na Dunaj, 1. 186S pa se je vrnil v Za- greb, kjer se je bavil spočetka s časnikarstvom, kasneje je bil dramaturg, urednik »Venca« — najbolj slavnega hrvatskega beletrističnega lista in v katerem je priobčil tudi večino svojih del — in končno predsednik »Matice Hrvatske«. Umrl je v Zagrebu 1. 1881. Kot pisatelj 'je Šenoa utemeljitelj zgodovinskega romana pri Hrvatih. Najboljše njegovo delo je roman »Zlatarjevo zlato« (1872). Snov zanj in tudi za večino drugih del je vzel iz hrvatske zgodovine in sodobnega življenja. »Kmečki upor« je roman iz 16. stol. in slika kmetske upore pod vodstvom Matija Gubca. »D i o g e -n e s« pa je rijegovo največje delo. V njem opisuje boje hrvatskih rodoljubov 18. stol. proti nemški in mad- žarski premoči. Druga njegova pomembnejša dela so še: »Kletva« — roman, ki ga je dovršil po pisateljevi smrti J. E. Tomič, zgodovinska novela »Čuvaj se senjske roke«, »P r o s j a k Luk a«, ki 'je njegova najboljša povest. Šenoa je obiskal Slovenijo še kot gimnazijec. Spomini na ta obisk so v pesmi »Bohinjsko jezero«, v kateri opisuje vožnjo po jezeru, Savico in lepoto, ki je tu skrita, lepoto, ki jo občuti pesnik ob prvem jutru. Svoje spomine na Slovenijo je opisal Šenoa tudi v črtici »Nagelj s pesnikovega groba«, (posvetil jo je Prešernu), v kateri pripoveduje, kako se je navdušil za Prešerna in bral njegove poezije na njegovem grobu. Med Slovenci je imel Šenoa več prijateljev, med njimi zlasti Lovra Mah-niča. Njemu je tudi posvetil črtico »Prijatelj Lovro« v kateri slika njegov tragičen konec. Dogaja se na našem ozemlju. Selma Lagerlof Selma Lagerlof je znana tudi našim naročnikom, in poslušalcem radia, saj slišimo zdaj že več sobot po vrsti v radiu njeno povest »Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi«; znana pa je med Slovenci tudi po svojih lepih knjigah, od katerih imamo več prevedenih. S. Lagerlof — rojena je bila 20. novembra 1858. — je danes ena izmed najbolj slovečih pisateljic. Spočetka je delovala kot švedska učiteljica, pozneje se je posvetila pisateljevanju in je kmalu zaslovela. Že 1. 1907 je dobila časten doktorski naslov na univerzi v Upsali, 1. 1909 pa je prejela za svoje leposlovno delo Nobelovo nagrado. L. 1914 jo je švedska Akade- mija imenovala kot prvo žensko za svojo članico. Eno izmed njenih prvih del »GOSTA BERLING« — pred leti je izšlo v slovenščini pri Modri ptici — iz 1. 1891 ji je odprlo pot v svet. Lepe romantične balade tega prvega leposlovnega dela že pričajo o njeni veliki pripovedniški nadarjenosti. Vsa njena nadaljna dela pričajo o močnem umetniškem ustvarjanju La-gerlofove, o njeni veliki domišljiji, lepem jeziku, povezanosti stvarnega in pravljičnega sveta, človeka in narave, religioznosti in vzgoje. Zato ni čudno, če so vsa njena glavna dela postala last vseh narodov in kulturna dobrina vsega človeštva. Prof. Pavel Širic: Plesni ritem v umentni glasbi (K sporedu v radiu dne 20. t. m. ob 19.50. ) Glasba ima dva korena: ritem in melodijo. Kateri je bil prvotnejši in vplivnejši za njen postanek in razvoj, ni moči z gotovostjo trditi; najbrž si v tem oba držita ravnotežje. Brez-dvomno pa je bil ritem od vsega po-četka v najtesnejši zvezi z gibom in ta s postankom plesa. Zato je tudi ples v katerikoli obliki .telesnega kre-tanja z malimi izjemami ostal do danes združen z ritmičnim elementom glasbe in v vseh kulturno-zgodovin-skih dobah od pamtiveka, v katerih se je glasba povzpela do višje stopnje samostojnejšega uveljavljanja, so pronicale prvine plesa vanjo. Naj omenimo le obredne plese starih Egipčanov, Grkov in Rimljanov. V srednjem veku je igrala zelo razširjena narodna plesna glasba prav kakor narodna pesem veliko večjo vlogo, kot pa je bilo prvotno razvidno iz redkih ohranjenih skladb takega značaja in poročil o njih, ki segajo nazaj čez XIII. stoletje. Vemo na pr.: da so ob sprejemu češkega kralja Bretislava v Pragi leta 1092 plesali in peli pri slavnosti dečki in deklice v zboru, da je bila v Franciji zelo priljubljena »balada«, posvetna plesna pesem, da so v Italiji na pustne dni rajali ob pustnih popevkah, da so bile v XIV. stoletju v večjih mestih vpeljane mestne godbe, ki so svirale ob slavnostih, veselicah, pogrebih itd. Toda umetna glasba srednjega veka je bila vendar skoro izključno duhovna, predvsem cerkvena. Cerkev pa se je borila proti razuzdanim in razposajenim razvadam, ki so se često vtihotapile in razpasle tako v plesu kot v spremljajočem jo napevu. Z uveljavljanjem humanizma v znanosti in renesanse v umetnosti je končno prišlo do razmaha instrumentalne glasbe, do njene izrazite posvet-nosti, prevlade ene same melodije nasproti prejšnjemu doslednemu več-glasju in zato .tudi do večje poljud-nosti glasbe same. Gojitev orkestralnega in še posebej klavirskega mu-ziciranja je izoblikovala staroklasično suito, v kateri so bili združeni naj-tipičnejši takratni počasni in hitri plesi sodega in lihega takta (pavana, saltarella, piva, couranta, allemanda, pozneje sarabanda, gavota, menuet, gigue itd.). Couperin, Rameau, Bach in Handel so bili največji mojstri v tej panogi. S pronicanjem romantičnih idej v umetnost se je pričela nova doba umetne glasbe, v kateri so se uveljavile tudi nove, samostojne, deloma še danes priljubljene plesne oblike, tako na pr. :valček, počasnejši Land-ler, češka polka in furiant, italijan- ska tarantella, poljska mazurka in poloneza, španski bolero itd. Vsi ti novi plesi so že v 19. stoletju popolnoma izpodrinili plese staroklasične suite, ker so sednji tudi kot narodni ali družabni plesi zdavnaj prešli v po-zabljenje. Schubert, Schumann, Chopin, Smetana, Dvorak, Berlioz, Brahms, Ravel in še mnogi so plese preteklega stoletja stopnjevali do viška izražene možnosti. V poslednjih desetletjih pa sta si najbolj nasprotna: pojav eksotičnega (zamorskega, španjolskega itd.) plesa, čigar prvine predvsem ritmičnega Ura Jaklovih skladb 24. t. m. ob 20. Jaklovo ime našim radijskim poslušalcem ni neznano. Radijski arhiv šteje že 42 njegovih del, vsega skupaj pa ima 72 skladb. Jaklove skladbe pripadajo vrsti lahke glasbe, ki je prav mnogokrat naslonjena na preprosto ljudsko melodiko, ki ne pozna zamotanih akordov in nobenih oblikovnih dvomov. Melodični tok je naraven, res pravo kramljanje o domačnosti v veseli družbi, na plesu, v zboru razposajenih šaljivcev. Kot ne sodi krilom nežnega metulja nalagati tovorov, prav tako ne sme skladatelj Beethoven Doba, v kateri je Beethoven živel in doraščal, je bila doba prosvitljeno-sti. Dr. Mantuani takole opisuje vplive, ki so usmerjali njegovo mišljenje: Mož, ki je neomejeno gospodoval nad mišljenjem in stremljenjem, nad voljo in naziranjem Beethovnovim, je bil Herder; nanj naš mojster prisega. Oba sta prijatelja — da ne rečem oboževalca prirode. Herder strastno ljubi glasbo, istotako Beethoven. Verski značaja prehajajo iz jazza v umetno glasbo (Debussy, Krenek, Ravel, Stra-vinskij ...) in pa zanimanje za ples-no-glasbene prvine tistih narodov, katerih sveža, samonikla narodna glasba še ni izčrpana, deloma niti načeta. To pa je narodna glasba jugovžhod-nih in vzhodnih, torej predvsem slovanskih narodov. Veliki uspeh slovaških vlaško-romunskih, raznih ruskih, posebno pa jugoslovanskih plesov, prenesenih v umetno glasbo (Novak, Janaček, Bela Bartok, Musorgskij, Borodin, Štolcer, Tajčevič, Konjovič, Lhotka itd.), se ne da več tajiti. v radiu obložiti lahne melodije narodne pesmi z vsemogočimi harmonskimi masivi in {jo preplesti s kričečimi modulaci-jami. Jaki zna zakone modulacije dobro uporabljati, o tem oričajo njegove skladbe. Anton JAKL je bil rojen 24. julija 1. 1873. v Uhlirskih Janovicah na Češko- slovaškem. Svojo glasbeno srečo je poskusil z violino, ki mu je ostala zvesta spremljevalka vse življenje. S 14. letom se je vsa njegova rodbina preselila na Dunaj. Tukaj se je prostovoljno javil k vojakom, in sicer k vojaški godbi 89. pp., ki je bil tedaj v Jaroslavi v Galiciji. Tod 'je študiral instrumentacijo pri skladatelju in vojaškemu kapelniku Vaclavu Eis-manu. Leta 1896 je prišel v Ljubljano in pristopil k 27. pp. Od 1906 do 1926 je bil v službi v študijski knjižnici v Ljubljani. Ves ta čas je bil član ljubljanskega opernega orkestra do 1. 1932. V študijski knjižnici, kjer je služboval, je dobil na razpolago vse zapiske narodnih pesmi, ki jih je začel zapisovati in predelavati. V glasbi je Jaki samouk. S pihalnimi instrumenti ga je seznanil ka-pelnik Eisman. J. Foersterja harmonijo je zase proučil, povsod pa je imel odprto uho za vse glasbene zanimivosti preteklosti in sedanjosti. Postal je eden naših prvih instrumenta-torjev, ki pozna značilnosti posameznih glasbil in jih zna smiselno in hkrati nazorno spajati v nova zvočna večzborja. nazori našega mojstra se krijejo s Herde^jevimi. Ta uči, da je religija zadeva srca, za katero ni veljavnih pravil. Beethoven pravi: Religija in generalni bas sta zase stoječi stvari, o katerih se ni prerekati. Herder zahteva, da naj človek spoznava Boga kot očeta, a sebe smatra kot živ ud njegov. Človek bodi med ljudmi člo-večanski in deluj tako, kakor oni, ki je ustanovil pravilo za človeštvo. Da- lje pravi, da je edini smoter človeškega bivanja na zemlji ta, da se duševno izpopolnjuje in odlikuje v huma-niteti. Beethoven piše: o nežnem čutu blagohotnosti, obžaluje, da se mora odrekati oddihu v človeški družbi, finim pomenkom in vzajemnim srčnim izlivom. Kliče božanstvo za pričo, da živi v njegovi duši človekoljubje in nagnjenje do dobrotvornosti. Versko je bil v bistvu indiferenten. Saj je tudi Herder, njegov mentor, iste smeri, dasi je učil, da biva nad vidnim svetom osebni Bog. O tem 'je tudi Beethoven estetsko prepričan, vendar pa njegovi tozadevni pojmi niso mogli biti povse mjasni; to dokazuje raba njegovih izrazov, ki ji hrabi sinoni-mično za pojem Bog: sreča, nesreča, usoda, previdnost, božanstvo, bogovi — tudi Bog. Poleg teh duševnih problemov je pa Beethoven nosil v sebi tudi osnovno potezo svoje mladostne dobe: izrazito veselje do — estetskega in materialnega — uživanja. Nasprotje med hrepenenjem po vesel'ju in krutim odrekanjem užitka tvori osnovno programsko točko v njegovih glasbenih delih. V tej točki je bil naš mojster brez odporne sile, tako napram vabečemu veselju, kakor proti odklonijivi usodi ter ni našel ravnovesja. In še nekaj dr. Mantuani v »Času« povdarja: Beethoven je bil nenavadno nadarjen in primoran že v nežni mladosti pečati se z njo. Tudi tu je imel može, ki so vplivali nanj, a niti eden ne toliko, kakor literati na splošno prosvetnem poprišču. V Bonu so bili zanj pomembni: Neefe, oba Čeha Rejcha, Italijana Lucchesi in Mattiolli ter mnogi Nemci (Ries, Romberg). Poleg osebnega vpliva teh mož je dobival Beethoven mnogo pobude po skladbah velikih mojstrov (Bach, Handel, Haydn, Mozart), ki so pospeševale napredek že v Bonu. Ampak nihče ni imel toliko odločilne sile, da bi ga mogel napotiti v iz-vestno smer. Pri Haydnu se je želel naučiti tajnih zakonov skladanja, a je bil razočaran. Haydn je poučeval po stari metodi na postavi cerkvenih tonov, dočim jih je proglasil Albrecht-sberger, ki je vodil Beethovnove študije v kontrapunktu in fugi, za staro šaro brez pomena. Ta nesoglasja med slovitimi teoretiki so vzbudila v Beethovnu domnevo, da so še skriti zakoni na tem polju — in začel jih je iskati. Tako je postal kažipot s tem, da je iskal in našel, vezal in razdru-ževal, samolastno odstranjal razpadajoče dele in jih nadomeščal z lastnimi. Z žilavo pridnostjo se je povzpel ob svoji izredni nadarjnosti do one popolnosti, ki mu je omogočila položiti v skladbe njegovo osebnost, njegov subjektivni jaz in jih prepojiti z njegovo individualiteto. Kakor je bil nesamostojen v gospodarskem življenju in splošni omiki ter odvisen od vnanjih vplivov in trenutnega razpoloženj a— v isti meri je bil samostojen v vseh zadevah, tičočih se glasbene umetnosti kot take. Tako je postal veliki Beethoven. Na klavirskem koncertu, ki ga izvaja 26. t. m. gdč. Ducy Temmel Belec je na sporedu tudi Beethovnova sonata v As-duru z variacijami op. 26. i Anton Jaki, skladatelj. Muhasti Amor Vesele in žalostne iz življenja Jaka Smodlaka in njegovih. G. ing. I. Pengov režira »Muhastega Amorja«. (Spored v soboto 26. t. m. ob 8.30 zvečer.) »V New Yorku — panika! Marsovci napadajo! Reši se, kdor more!« Tako je bilo pred par tedni v Ameriki zaradi preveč žive in drastične dramatizacije Wellsove povesti. — Ali se še spominjate čisto podobnega slučaja, ko se je prvič pojavil Jaka Smodlaka pred mikrofonom? — Jules Massenet DON KIHOT Opera v 5 dejanjih. Med največjimi svetovnimi književnimi umetninami je s čudovito duhovno eleganco napisani roman španskega pisatelja Miguela de Cervan-tesa »Don Kihote«, ki je nekak posmeh modnim viteškim romanom 16. stol. in obenem spev borbe med snovjo in duhom. Da je vse velike umetnine poznejšega časa ta snov vedno znova privlačevala in jih mikala za nove obdelave, je spričo izredne pesniške sile tega dela zelo razumljivo. Ni čuda, da je snov privlekla tudi tenkočutnega francoskega glasbenega poeta Masseneta, ki je to vsebino v delni predelavi in zgoščenosti vpora-bil za podlago svoji operi. »Don Ki-hot« je eno izmed končnih umetnikovih del. Grajena je v slogu francoske lirične opere, kot si je utrla pot tekom 19. stol. V ostalem pa je v njej prav tako kot v vsem njegovem delu izrazito glasbeno utelešen Massenetov duh, poln tenke občutljivosti in smisla za prikupno, graciozno melodijo, ki se rada dobrika z neko prikrito slad-kobo, ki pa vendar kaj gotovo doseže svoj smoter in priklene dojemalčevo fantazijo. Vsled svoje čutne nepo- V igro vpleteno radijsko poročilo in branje iz dnevnika je prepričalo mnogo poslušalcev, da se je v planinah zares primerila velika nesreča Jaku in njegovim. Kdo bi si bil mislil, da bo ta postava postala tako popularna. Kdo bi si tedaj mislil, da se bo iz »Idealnih smučarjev razvila cela vrsta zvočnih iger, pri katerih bo vedno v osred-ju ta dolenjska grča s svojo šegavost-jo, naivnostjo in poštenostjo? Vse mogoče naloge mu je že dal n'jegov duhovni oče, moral je med smučarje, med lovce, med nogometaše, med avtomobiliste, tudi konkurz je šel preko njega, pa ta revež še vedno služi kot sredstvo, s katerim avtor biča nezdrave pojave našega vsakdanjega življenja. Priznati je treba, da so zgodbe okrog Jaka Smodlaka več kakor zabavno kramljanje ali vsakdanja komedija. V vsaki teh iger je čutiti sicer diskreten, toda tembolj pereč poziv na vso javnost: »Poglejte si ga in sodite — sebe!« Temu svojemu vodilu je ostal zvest pisatelj tudi v igri »Muhasti amor«. Dobro poznamo blagodejnost poletnega odmora, poznamo vse lepote letovanja po hotelih in po planinskih kočah, nismo pa še tega gledali od senčnih strani, nismo še ocenili, kakšne posledice lahko nastanejo iz sicer pohlevnih, nepremišljenih slučajev. S tem, da je poslal na letovišče vso Smodlakovo družino in sicer na tri kraje, je dobil pisatelj možnost, srednosti si je ta glasba znala utreti na široko pot uspehov in zato so opore tega skladatelja stalno na sporedih vseh svetovnih odrov. Vsebina dejanja. I. dejanje. Na trgu španskega mesta je zbrana v prazničnem razpoloženju razigrana množica, ki se s petjem in plesom poklailja lepi Dulcineji, prebivajoči v razkošni palači. Tudi štirje osebni častilci lepotice so med njimi in vabijo s serenadami obože-vanko, da se jim prikaže. Končno se lepa Dulcineja odzove s sladkim petjem in pozdravi z balkona palače navdušeno množico. Klici iz daljave oznanjajo prihod viteza de la Mauče in skoro se pojavi na svoji kobili Ro-zinauti sloki vitez Don Kihot z malim trebušaštim spremljevalcem Saučom na oslu. Med množico oživi dobrodušni posemh, a tudi pikre opazke padajo na račun tršatega junaka, prevzetega oboževatelja lepe Dulcineje. Slavnostno se razodene vitez množici in poje o lepoti večnega sonca, o vonjavah cvetja in razkošnji sveta. Razigrana množica ga obsuje s cveticami in se razide. Ko tudi Saučo, ki je satirično opisati letovanje v mednarodnem kopališču, v pastirski koči in v študentovskih šotorih. Ostra je beseda, ki kaže bridko resnico, celo neprijetna bi bila, da je ni avtor odel s plaščem humorja. Napake, ki se odkrivajo pred našimi očmi, bi bile lahko tragične, toda Jaka Smodlaka in njegovi so po svoji krvi in svojem značaju preveč naši, da se ne bi znašli v še tako kočljivem položaju. Z nerodnostjo se odkrivajo rane na družinskem telesu, dobra volja in prava »enakost« vseh pa izravna vsa nasprotstva. Smodlakova družina in svet poslušalcev sta pa modrejša za eno spoznanje. Letovanje je lahko tudi pekel in vir gorja, če te ne vodijo v naročje matere prirode pravi in čisti nameni. Ne bo pravega oddiha in ne sproščenja, niti veselega spomina ne bo na poletni odmor, če ga boš izpolnil z lažno »romantiko« in nepravo »podjetnostjo«. Zato poslušaj Jaka Smodlaka v »Muhastem Amoi^ju«, toda nikar se po njem ne ravnaj. Smrt Lorenza Mefličejskep Igrajo člani Nar. gledališča v Ljubljani v torek 22. t. m. ob 20.20 v radiu. Smrt Lorenza Medičejskega je izrazita radijska igra. Prikazuje nam zadnje trenutke velikega renesančnega človeka (Lorenzo de Medici 1449 do 1492), ki mu je zgodovina dala ime »veličastni«. Srečanje z njegovim največjim nasprotnikom, spokor-nikom in reformatorjem Savonarolo, privede do močne in pretresljive dramatičnosti. poznal zapeljivost zlate kapljice, zapusti svojega mojstra, izlije ta svoja čustva v podoknico, ki si jo spremlja z mandolino. Zmoti ga iz globoke zamaknjenosti vitez Juan, ljubimec Dulcineje, ki končno izzove Kihota na dvoboj. Pogumni vitez de la Manča se spusti z vso vnemo v boj za kraljico svojega srca. Med bojem se za hip umakne, da izpoje še zadnje verze navdihnjenja, nato se vrže zopet na nasprotnika. Dulcineja, ki je z okna svoje sobe opazovala prizor, prihiti na trg ter razdruži vročekrvna juna- Pianistka gdč. Ducy Temmel-Belec (25. t. m. ob 21.10). Ga. Mara Kralj predava o »Ženi v kiparstvu« (25. t. m. ob 18.). ka. Juama pošlje po svoj plašč, Ki-hotu pa hladi živce s svojo naklonjeno prisotnostjo. Zanešeni vitez je ves v ognju in povsem na uslugo. Da mu ne užali dostojanstvenega ponosa, ga poprosi, naj ji poskusi vrniti nakit, ki ji ga je ukradel roparski bandit — ter odide s samozavestno pesmijo v spremstvu ljubimca Juana. Z neomajno vero v srcu se poda don Ki-hot na pot za ugrabljenim nakitom. II. dejanje. Skupno z zvestim Sau-čom jaše don Kihot po sledi za ban-diti. Srce pa mu 'je prepolno ljubezni do Dulcineje in po utripu srca kuje nanjo suhe verze. Megla se vzdiguje in na lepi pokrajini se izjasni vrsta mlinov na veter. V svojem zamaknje-nju se vitez de la Manče raztogoti na orjaka, ki mu veter suče široke veternice in misleč, da je njegov ljubezenski protivnik se kljub Saučove-mu prepadenemu odgovarjanju zakadi s sulico v mlin. Široka veter-nica pa ga pograbi in zasuče visoko v zrak ter ga trdo položi na tla, da se mu razjasni prebujna fantazija. III. Oba -Junaka je končno privedla pot v sierrski gozd, do osumljenega skrivališča razbojnikov. S tesnobo v srcu se debelušni Saučo pripravi k dolgo koplje postavi na stražo, poln počitku. Don Kihot pa se oprt na pričakovanja velikih dogodkov. Znoči se. In tedaj se iz skrivališča teme pojavi truma razbojnikov. Saučo jo ubere, don Kihot pa se postavi junaško v bran in se bije kot lev, da je očaral samega poglavarja razbojnikov. A sila je bila prevelika in ban-diti zvežejo premaganega viteza »dolge postave«, posmehu'jejo se mu in ga bijejo v obraz. A vitez molči in dostojanstveno prenaša zasramovanje. Ko ga končno ukaže poglavar ubiti, se donu Kihotu izvije iz prsi vroča in živa molitev, ki pada kot očišču-joči plamen na srca razbojnikov, ter jih presune, da se v odkritem kesu vsem orose oči. Poveljnik prosi Ki-hota oproščenja; ta pa zahteva od njega ugrabljeni nakit. Poglavar mu ga vrne. Don Kihot pokliče svojega spremljevalca in mu ganjen pokaže čudež spreobrnenja. IV. dejanje. V dvoranah lepe Dulcineje je zbrana številna družba pri večerni zabavi. Prostor je poln veselega razpoloženja; središče pozornosti pa je mlada krasotica, ki ji dvorijo najlepši gostje in ljubimci. Toda njeno srce je razvajeno, prenasičeno dolgočasnih poklonov in si želi novih, vročih doživetij. Slednjič odide vsa družba v sosednje prostore na obed. Tedaj pa se javi v sobani debelušni Sančo ter za njim zanešeni vitez »dolge postave« don Kihot, ves otajan v nemirnem pričakovanju na vzvišeno ljubezen s strani krasne Dulcineje. Še predno se ji pokloni, se ljubeznivo nagne k svojemu spremljevalcu, obetajoč mu za vdano zvestobo otok in razkošni grad ... nato pa stopi, da se pokloni kraljici svojega srca in jo poprosi za roko. — Dulcineja se v družbi gostov vrne iz soban in navidez presenečena obstane pred vitezom de la Manča. Poln zadržanega nemira, a v visoko dostojanstveni drži se ji pokloni don Kihot ter ji izfjavi, da G. prof. Marjan Lipovšek nastopa večkrat v radiu kot spremljevalec na klavirju. ji je prinesel ugrabljeni nakit. Družba se smehlja in ne verjame smešnemu vitzu; don potegne izza oklepa dragulje in jih izroči Dulcineji. Vse obstrmi. Tudi Dulcineja spozna v njem velikega 'junaka. Ko je vitez dokazal svojo veliko ljubezen se oju-nači in poprosi lepotico, naj postane njegova žena — a ona v smeh ... V dnu svoje čiste duše prizadeti vitez se pod preveliko bolečino sesede v naslanjač. Tedaj zasluti Dulcineja veliko dušo, ki se skriva v tej nerodni postavi — in globoko ganjena poprosi 'junaka, naj ji odpusti, toda žena mu res ne more postati. S strtim srcem, a še vedno ves dostojanstven zapusti don Kihot sobano s svojim edino zvestim Saučom. V. dejanje. Jasna noč sredi gozda. Ob širokem deblu velikega drevesa stoji don Kihot oprt na svoje kopje. Sančo pa se poln ljubezni muja, da bi postregel do smrti potrtemu gospo- darju. Pregloboka je rana, ki jo je dobil plemeniti vitez v svojo čisto dušo.^ Zrušila se mu je do tal stavba načrtov, na katero je vezal svoje življenje. Seda^' so se mu izpodmaknila tla na zemlji — samo še nad zvezdami, odkoder mu zveni glas ljubljene, ima zmisel njegovo življenje in smrt da pereti njegovemu hrepenenju. Po radijskem svetu Francoski pisatelji in radio. V zadnji številki smo prinesli poročilo o, govoru (»Radio in kultura«) francoskega pistelja Duharnel-a, ki ga je imel v akademiji in v katerem je napadel radio. Po tem njegovem govoru se je vnela po časopisih zanimiva debata, pojavila so se različna mnenja uglednih francoskih pisateljev in znanstvenikov o radiu, o njegovem vplivu in pomenu. Pariški dnevnik »Le Figaro« je prinesel razne izjave in mnenja uglednih mož, ki so radiu bolj naklonjena, kot Dubar-mel-ovo. Dramatik in pesnik Paul Chandel, nekdanji francoski poslanik v Briis-selu in ud francoske akademije, da sam v svojem stanovanju sicer nima radia, a zato ne vzpoznava njegovega pomena. Znani romanopisec Fran-cois Mauriac prav rad posluša resno glasbo, ki jo prinaša radio in pravi, da mu je žal, da francoski radio tako malo prinaša glasbo velikih skladateljev, kot so Bach, Beethoven, Mozart, Verdi, Donigetti i. dr. in da mora večkrat iskati po drugih postajah, če hoče slišati skladbe omenjenih skladateljev. Dalje pravi, da ne verjame, kot je dejal Duhamel, da bi radio odvračal ljudi od knjige. Andre Mau-rois celo pravi, da radio da^je pobudo za večje zanimanje za književne novosti. Fortunat Strowski pa je mnenja, da je radio knjigi prav tako škodljiv, kot film gledališču. Henry Bi-dou pa prav nasprotno zagovarja misel, da je radio dober pospeševatelj knjige. G. Jože Gostič poje 20. t. m. v radiu operne speve. »Le kaj je to?« si belite glave, rešitev iščete uganke in morda v svoji glavici nekje ste našli pot iz tele zvite zanke. To pomnite: Iz otožnih sanj nas bo le dobra volja pripeljala. Da ne bi vsega gledali krivo, izumili smo tale vam očala. Čevelj mi škriplje skoz noč .. . O življenje, kako nepravično deliš svoje dobrote! Nekateri, postavim, imajo veletrgovine s svetlobnimi telesi. Kje je tu pravica, prosim? Nekateri imajo veletrgovine s svetlobnimi telesi, mojega življenja pot pa pelje skoz temo ... Kaj res ni zame nikjer na svetu majhnega svetlobnega telesca, ki bi mi svetilo skozi življenja noč? »Ni ga, ni ga«, mi odškripava čevelj ... Kje si, o princesa mojih sanj? Vem, zdajle to noč spiš nekje. V svoji vili, v svoji spalnici v prvem nadstropju. (Vse boljše princese imajo spalnice v prvem nadstropju.) O, da bi vedel za tvoj dom, nocoj bi po luninih žarkih splezal v tvojo spalnico. In varoval bi te, če bi ti slučajno mora sedla na prsi, ali če bi vlomilec hotel preizku- Pogled skoz' nje — vsa žalost vam izgine zbeži iz srca mora vsa, veselje vas do joka stoka mine, tak čudež so — očala — ha-ha-ha. Čevelj (Pesem v prozi.) siti trdnost ključavnic. In tako bi stal ob tvoji postelji .vso noč kot stražnik pred konzulatom. Šele ko bi zarja jutranja s svojo zlato krpo obrisala noč z oken tvoje spalnice, (vse boljše princese imajo spalnico obrnjeno na vzhod) bi zapustil tvoj hram .. . Kje si, o princesa mojih sanj? »Ni je, ni je,« mi odškripava čevelj . .. Popotnik sem, trgovski popotnik, če hočete. Ponujam svoje zdrobljeno srce. Srečal bi me trgovski potnik, takorekoč moj kolega. In bi dejal: »Pozdravljen, ti! V katerem artiklu pa potuješ? Jaz potujem v ciko-riji. Poleg nje prodajam še večne naramnice in smrt plešavosti. Pa ti?« »Ponujam svoje zdrobljeno srce.« »Pa ti gre posel? Lahko živiš od procentov?« »Ponujam svoje zdrobljeno srce — a zaman. Zdrobljeno srce je slab artikel« ... Kaj res ni na svetu stranke, ki bi potrebovala moje srce? Kaj je ni stranke, ki bi mi pred nosom ne zaloputnila vrat? Kaj res ni stranke, ki bi hotela moj artikel ? »Ni je, ni je,« mi odškripava čevelj ... »Ni ga, ni je! Ni ga, ni je,« mi škriplje čevelj skoz noč. »Molči, o čevelj! Zadnje upe mi trgaš iz srca. Ne škriplji mi, o čevel'j!« In glejte, čevelj mi odgovarja: »Plačaj me, dečko, pa ti ne bom škripal!« O, da bi bila že skoro pomlad, da bi lahko po svojih sanjskih stezah hodil — bos .. . November brez debate 6 A ti Ko v zrak štrle suhljate, gole veje, ko zlezeš na večer pod tri odeje in zaželiš si gorke spet copate, je spet november — brez debate. Ko strgan ti podplat oznani voda, ko nas začuti sladki čar nahoda, ko je za revmo treba nove vate, je spet november —- brez debate. Ko vsak dan si z maroni roke greješ, za ženin »pele« obrok vsak mesec šteješ, ko dobra je še stara suknja zate, je spet november — brez debate. Ko ti z Miklavžem spet groze otroci, in taščo termofor drži pri moči in ko Ižanec z drvmi sili vate je spet november — brez debate. • V Malo teorije o kratkih valovih (nadaljevanje). Poskusi Heinricha Hertza. Hertz je uporabljal pri poskusih z radijskimi valovi iskrni induktor, ki mu je služil za vir visoke napetosti. Med poloma induktorja preskakujejo iskre, ki si hitro slede druga drugi. Vsaka taka iskra je pa kompliciran pojav zase in ga označujemo na splošno z nazivom »oscilatorna izpraznitev«. Na sliki A. vidimo oscilator, ki ga je uporabljal Hertz. Na obeh velikih kovinskih kroglah A in. B se nabere elektrenina. Obe mali krogli C in D sta zvezani z velikima. Med obema malima kroglama je iskrišče. Tu preskakujejo iskre, če je napetost med kroglama dovolj velika. Če je napetost dovolj velika preskoči, kot rečeno, iskra. Naboj krogel se izenači. S tem bi lahko pojav bil končan, če ne bi bilo samoinduk-cije, ki je zelo podobna vstrajnosti mase. Premikajoče se telo, na primer hitro vozeči voz, se ne more naenkrat ustaviti. Gibanje le postopoma pojenjava. Isto opazimo tudi pri gibanju elektrenine. Gibajoča se elektrenina ne ostane v trenutku, ko je naboj krogel izenačen, torej čim prestane sila, ki povzroča gibanje. Lahko bi rekli, da zalet elektrenine povzroči, da se giblje še naprej in se zato krogli spet nabijeta, seveda obratno kot pre'j. Sedaj se izenači spet ta novonastali naboj in vse se ponovi še parkrat od začetka do konca, dokler se ne izrabi vsa energija, ki je bila nakopičena prvotno na kroglah. Ta pojav, ki mu pravimo »oscila-torno izpraznenje« je torej vrsta sledečih si izenačenj napetosti in ponovnih nabojev. Vidimo, da je ves pojav podoben nihanju nihala. Nihalo se tudi ne ustavi ko pride v srednjo lego, ampak zaniha še naprej in sicer nasproti sili težnosti. Mislimo si sedaj na spodnjem koncu velikega težkega nihala pritrjen svinčnik. (Glej sliko 2.) Če pod svinčnikom enakomerno vlečemo papir, tako, da se ga na lahno dotika, potem nam nariše svinčnik valovito črto, ki je podobna oni, ki smo jo opazovali na steni akvarija v prvem poglavju. Sled, ki jo črta svinčnik na papir, nam kaže slika 3. Smer, v kateri pomikamo papir, nam kaže puščica. Kaj nam ta slika pove? Najprej je videti premico do točke P. Ta nam pove, da je do tja nihalo mirovalo. V točki P je nihalo zanihalo. Razna trenja so pa dušila to nihanje, tako da je od nihaja do nihaja slabše in slabše in da valovita črta končno spet preide v premico. Pri vsakem nihanju nastopajo podobne ovire, ki duše nihanje in ga končno zaduše. Zato tudi pravimo tem oviram »dušenje«. V takem primeru govorimo o »dušenem nihanju«. Zgoraj omenjeni pojav »scilatorne- ga izpraznjenja moremo ponazoriti, kakor sledi iz povedanega, s sliko 4., ki kaže vrsto sledečih si dušenih nihanj. Pri Hertzovem oscilatorju odgovarja vsaki iskri, ki preskoči na iskrišču, ena taka skupina dušenih nihanj. Slika 4. tedaj odgovarja petim iskram. Po Maxwellu povzroči vsaka električna sprememba odgovarjajočo spremembo obdajajočega jo etra, ki se takoj razširi v obliki eterskih valov. Tu nam pride spet na misel mirujoča vodna gladina, ki jo zmoti kamenček; motnja se neutegoma razširi na vso gladino v obliki vodnih valov. Pri Hertzovem oscilatorju so pričakovali zato eterske valove. Vprašanje je bilo samo, kako jih dokazati. Hertz je pri tem takole mislil: Pri vsakem nihanju opažamo svojevrsten pojav — pojav resonance. V pojasnilo vzemimo primero iz akustike. Mislimo si struno katerega koli instrumenta. Taka struna da, če jo udarimo, čisto določen ton. Vemo, da je višina tega tona odvisna od dolžine, debeline, napetosti strune itd. Toda to kar uho sliši je število nihajev v sekundi. Na splošno je število nihajev vsakega nihajočega telesa odvisno od nihajoče mase in od elastičnih sil. Če zveni struna, tedaj začne nihati tudi druga struna, ki je uglašena na isti ton. To nihanje prenašajo tedaj zvočni valovi, ki se širijo po zraku. Predpogoj za ta pojav je seveda, da sta obe struni uglašeni na isti ton, to se pravi, da sta v resonanci. Drugače naglašena struna samo malo ali pa sploh ne niha. Hertz je tedaj sklepal: če so električni valovi nihanje, mora priti tudi do resonance. Da bi to ugotovil, je postavil v primerni oddaljenosti od oscilatorja »resonator.« Ta resonator je bil obroč iz žice, ki je imel na obeh koncih kroglice. Med kroglicama je bilo iskrišče, ki ga je bilo mogoče skrčiti na dele milimetra. Hertzov resonator je zmožen električnega nihanja, kot je napeta struna zmožna akustičnega nihanja. Če pridejo radijski valovi do resonatorja, ki je naglašen nanje tedaj se v njem vzbudi tudi nihanje in med kroglicama zapazimo iskrice. (Gl. si. 5.) Take iskrice je Hertz s svojim re-sonatorjem tudi res dobil in tako dokazal električno resonanco in tudi podprl hipotezo, da so radijski valovi res valovi. Nadaljni poskusi so dokazali, da je med radijskimi valovi in svetlobnimi valovi tesna sorodnost. Če postavimo nasproti oscilatorja »O« (gl. si. 6.) kovinsko steno »M«, tedaj ta odbije radijske valove ravno tako, kot se odbije svetloba na zrcalu. Med oscilatorjem in steno se zdaj mešata prvotno nihanje in odbito in tako nastane tako zvano stojno nihanje. Za to je značilno, da se v prostoru narede vozli, kjer ni nič nihanja in druga mesta kjer je nihanje največje. Če damo sedaj resonator v vozel ni nič opaziti, če ga pa damo med dva vogla pa je iskrenje najmočnejše. Sorodnost med radijskimi valovi in svetlobo se kaže tudi v delovanju pa-raboličnega zrcala. Znano je da tako zrcalo odbija svetlobo v vzporednem snopu, če je svetilo v žarišču. S tem dobimo lahko precej močno svetlobo na večje razdalje. Pri radijskih valovih so pa oddajnikom namestili paralolično kovinsko steno in uspeh ni izostal. Z resona-torjem so lahko dokazali eterske valove na precejšnjo razdaljo. Ta priprava omogoča že v bistvu usmerjeno radiotelegrafijo ker samo oni resonator »sprejema«, ki je nameščen v smeri žarkov. Herzovi valovi so imeli valovno dolžino le nekaj metrov, so bili torej ultrakratki. Šele kasneje so začeli delati poskuse z daljšimi valovi. Tu moramo pred vsem omeniti Marconi-ja, a o njem prihodnjič. (Dalje prih.) Kakšne naj bodo naše antene ? Kakor ima celotna radijska tehnika veliko še zamotanega, nejasnega, tako bi mogli reči tudi za posamezne dele. Za nobeno stvar ne moremo reči, da je popolna, da je v vsakem ozi-ru odgovarjajoča in vsestransko dobra. Saj nam o tem priča razvoj tehnike — v našem slučaju razvoj radio-tehnike, ki naglo napreduje, a kljub napredku naletimo še na veliko tež-koč, na veliko vprašanj, katerih ne moremo dodobra razrešiti. Celo taka pritiklina pri radiu, kot je antena je na svoj način zamotana. Danes ne more noben radio - tehnik reči za neko anteno, da je najboljša. Reči moremo le za konkreten primer, da je n. pr. ta in ta oblika antene za ta in ta primer najboljša. Za radio v mestu odgovarja v nekem oziru ena vrsta anten, za radio na deželi druga vrsta in spet dalje: za to in to hišo je najboljša taka in taka antena, za neko drugo hišo —- drugačna antena. V splošnem pa moremo reči, da je vsaka zunanja visoka antena boljša, kot kakršna koli sobna antena. (Dalje prih.) V reproduciranem koncertu dne 20. novembra od 14—14.30 ure bo Radio Ljubljana ustregla željam naslednjih naročnikov: Bešter Mara, tu — Ela Primožič, Križe — Pepca Megličeva, Lom — Joško Landstatter in družina — Milica Lovšin, Laško — Božo Matkovič, Toplice — Pepca Jezernik, Tržič — Franci, Mimi in Vilko Horn, Mengeš — Boža Klauž, Lesce — Družina Svete, Rakek. hesUa Ifuiem ( Spisala Clare Menne.) Gradnja mostu! To ni pomenilo zanj nič manj kot povrnitev velikega dela dolga upnikom njegovega očeta. Potem bi bila skrajšana tudi pot do Lenore in čast njegovega očeta spet oprana. Ko bi le že minilo to dolgo čakanje, ki ga je utrujalo! Popoldne je šel v kavarno »Pri Kremlu« in igral z Gladovičem partijo šaha. »Veste kaj novega?« je vprašal Ulrik. »Nič, gospod popolnoma molči.« »Se je komisija že sestala?« »Tudi še ne, najbrže v prihodnjih dneh.« Sledile so ure nemira in Ulrik se je oddahnil, ko je dobil sporočilo, da mora iti h Kovaleviču. Ni dolgo čakal, kmalu je bil v delovni sobi komisarjevi. »Bili ste tako ljubeznivi, da me danes sprejmete; ste li mogoče v tem času stvar premislili? Ce boste hoteli graditi most, bi bilo najboljše, če bi čim prej začeli s pripravljalnimi deli. Teren sem pregledal in videl, da bo treba veliko dela.« »Komisija se še ni sestala. Veste, trenutno imamo toliko izdatkov za oskrbo osirotelih otrok. Ce jih zanemarimo, bodo ti otroci kmalu postali veliko zlo za deželo.« »Slišal sem o hudi revščini, ki vlada med otroci, ki so izgubili starše. Brez dvoma je to častna in velika naloga za državo, da tem otrokom pomaga. Ce dovolite, bi k rešitvi tega dela tudi jaz nekaj pomogel. Prosim samo to, da javno ne omenite ne darovalca, ne daru.« Vzel je svojo čekovno knjigo in mu napisal za neko moskovsko banko ček za stotisoč čenoncev. Kovalevič je zardel, ko je bral visoko vsoto, nato se je zahvalil in prosil Ulrika, naj počaka še nekaj dni. Komisija se bo v nekaj dneh sestala in odločila. »Še nekaj, gospod Sandor; moja hči Nataša se dolgočasi in vas prosi po meni, da bi jo zopet spremljali na avtomobilski vožnji. Jaz ji moram to vedno odreči, ker nimam časa.« Ulrik je dejal, da mu bo v veliko čast voziti se z mlado damo. »Nataši bo to v veliko veselje, če se bo vozila z vami.« Ulrik se je ljubeznivo poslovil. Popolnoma miren ni bil; če bi ne dobil naročila za gradnjo mostu, bi tovarna Elgenstrom utrpela škodo. Njegovo stališče ni bilo ravno najboljše v tem slučaju. Nikoli več se mu ne bo nudila tako ugodna prilika, da doseže svoj cilj. Kaj potem? Nemiren je hitel v svoj hotel. Kmalu za njim se je pripeljala Nataša v avtomobilu. Z roko mu je namignila in Ulrik je hitro skočil v avto, ki je zdrčal urno dalje. »Prisrčna hvala za vaše prijazno povabilo, gospodična! V veliko čast mi je, če se smem voziti z vami.« Nataša je prijazno prikimala, da so se ji potresli njeni kodri. »Ste bili že pri mojem očetu in govorili o vaši zadevi?« »Še ne, vendar upam, da mi bodo zaupali gradnjo mostu.« »Oče bo gotovo vas določil.« »Zakaj ravno mene?« »Ker ste mi všeč in očka napravi vse, kar jaz želim.« Ulrik se je veselo nasmejal. »Mi mar ne verjamete?« »Seveda vam verjamem, gospodična Nataša; kdo bi vam mogel kaj odreči!« »Ali naj vas peljem na zemljišče, kjer bo gradnja mostu?« »Da, prosim, to bi mi bilo prav ljubo.« Med hitro vožnjo po pokrajini je opazoval Ulrik lepo Natašo, njen obraz, njene lase in polt. Naenkrat se je ustavil voz. Nataša je pogledala skozi okno, da bi videla, če je že na pravem mestu. Bila sta na cilju. Med dvema ogromnima skalnatima skladoma je ležala dolina, preko katere naj bi se zgradil novi most. Ogromno delo, vredno potu plemenitega človeka. Preddela bodo dala mnogim ljudem kruha in zaslužka. Ulrik je kazal na visoko mesto, kjer bo sezidal za sebe leseno kolibo, iz katere bo imel razgled na delo. V njegovih očeh je bil ponosen nasmeh, njegova visoka postava se je še bolj vzravnala ob misli na ogromno delo. Bil je kakor utelešena moška volja. Natašine oči so ga željno merile od nog do glave. Všeč ji je bil. »Kaj pravite k temu, gospodična Nataša?« »Zares, to bi bilo zelo lepo,« je dejala Nataša v svoji prebujenosti. Na- Iz filma: »Velika iluzija«. Film ima na sporedu kino »Sloga« od 23. do 25. t. m. to je razprostrla po tleh prt in postavila nanj košarico z jedili. »Pridite, da se malo pokrepčava!« Hitro ji je Ulrik pomagal, nato sta se oba usedla. Nataša je vzela kruh, ga namazala z maslom in ponudila Ulriku. Vse je delala z neko otroško-žensko dobrodušnostjo. Ulrik je bil tega vesel. Bil je v dobri oskrbi pri Nataši. A venomer mu je to razpoloženje kvarila misel: Kaj bi bilo, če bi ne dobil Elgenstrom gradnje mostu? O vsem tem je razmišljal Ulrik. »Kaj tako razmišljate, gospod Sandor, imate mogoče v mislih kakšno damo?« »Ne, mislil sem samo na to, da moram v nekaj dneh odpotovati, če bi ne dobil gradnje mostu in bi potem ne užival več sreče vaše družabnosti.« »Ah, kakšen nesmisel! Vi boste gotovo gradili most. Očka mi je še sinoči dejal, da ima v vašo ponudbo še največ zaupanja in jaz sem ga prosila, naj se odloči za vas. Seveda, če se pa komisija odloči za nasprotno, potem očkova beseda ne bo dosti zalegla.« Ulriku je dobro delo njeno otroško zaupanje. »S čim neki sem zaslužil vašo dobroto, gospodična Nataša?« »Zelo ste mi všeč in zato bi rada, da bi vi gradili most in ne Francoz, ki mi dela same poklone in za katerega jaz ne maram. Jaz zmerom mislim, da tak velik gospod kot ste vi, more več napraviti kot oni majhni, neokusni človek. Za enkrat sem navdušena za velike ljudi.« Cez nekaj ur je sedel Ulrik z gospodom Gladovičem v kavarni »Pri Kremlu« in igral šah. Imel je občutek, da je njegov nasprotnik bolj nervozen kot navadno. Ni igral z običajno mirnostjo. »Kako daleč ste že s svojimi pogajanji, gospod Sandor?« »Še ne daleč preko prvih razgovorov.« »Morate veliko žrtvovati?« Ulrik je v teh besedah svojega nasprotnika opazil več kot je Gladovič mislil. (Dalje prih.) Heddja, 20. Mirnim LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče): Porschmann: Polka za harmoniko. Argentinska polka (harmonika). Joh. Strauss: Picikato, polka (klavir). Joh. Strauss: Ura z godbo (klavir). Strohmayer: Ples za slivovko (šramel). Strohmayer: Dunajska koračnica (isti). 8.15: Prenos cerkvene glasbe šolske službe božje iz frančiškanske cerkve: harm. Zeleznik: Otrok po poti gre; harm. Kimovec: Prelep je zelen rožmarin; harm. Železnik: Tu pred nami je, kristjani; harm. Kimovec: Ceščena polna milosti. 8.45: Verski govor (g. dr. Vilko Faj-diga). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Radijski šramel: Pavčič: Slovenska narodna koračnica štev. 4. Strauss: Na modri Donavi, valček. Sedlaček: Beograd ponoči, venček. Jenko: Na tujih tleh, pesem. Krat-ky: Črna Irma, foxtrot. Wagner: Štajerski fantje, koračnica. 10.00: Koncert Radijskega orkestra: Kubat: Praha: koračnica. Lincke: Zavrnjena ljubezen, valček. Adam Adolphe: Uvertura k op. Ce bi bil kralj. Verdi: Fantazija iz op. Ri-goletto. Pahor: Venček šaljivih in veselih narodnih pesmi. 11.00: Solistične točke lahke glasbe (plošče): Erich Lutz: Mavrica (bandoneon, saksofon, klavir). Sommerfeld: Zlati petelinček (ksilofon & ork.). Vacher: Piacenca, fox (harmonika & orkester). Loh-mann: Kmečka polka (pozavna & orkester). Kling: Slon: in mušica (fagot in pikolo). 11.15: Ob 70 letnici grafične organizacije (g. Dragotin Kosem). 11.30: Pevski in orkestralni koncert društva »Grafika«: Zbor: Kosi: Geslo. Prelovec: Oj nageljni rdeči. Pavčič: Deklica ti si jokala. Orkester: Beethoven: Egmont, uvertura. Smetana. Koncertni valček. Delibes: Pizzicati iz baleta »Syl-via«. Zbor in orkester: Dolinar: Na cvetno nedeljo. Savinšek: Rdeča lučka. Orkester: Bach: Pomladno prebujenje, romanca. Dvorak: Humoreska. Zbor: Hochreiter: Go-sposvetski zvon. Vodopivec: Ob poti tam za vasjo. O. Dev: Soči. Orkester: Jessel: Parada cinkastih vojakov. Dvorak: Slovanski ples štev. 8. 13.00: Napovedi. 13.20: Operni spevi ob spremljevanju klavirja. Sodelujeta: g. Jože Go-stič, tenorist zagrebške opere in g. prof. Marijan Lipovšek: Giorda-ni: Andre Chenier, spev iz I. in III. dejanja. Gounod: Faust, cavatina iz II. dejanja. Massenet: Manon, spev des Grieux iz III. dej. Puc-cini: Spev iz op. Deklica iz zlatega zapada. Mascagni: Siciliana iz op. Cavalleria Rusticana. 14.00: Kar želite, to dobite (.plošče po željah). Ingriš: Okoli ribnika, polka. Bolten: Lepi otok, romanca. Lovčeva poslovilna pesmica. Wild: Kmečki fant. Millocker: Dijak pro-sjak. Jankovec: Kukačka, valček. Maroko (M. Dietrich). Lehar: Ciganska kri, valček. Majolka (Jelačin in Žagar). Oddaja prekinjena od 14.30—17. ure. 17.00: Kmetijska ura: Zakon o pridelku in njegova praktična uporaba (ing. Pahor Bogdan). 17.30: Vesel popoldanski spored. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, g. Stanko Avgust in Radijski orkester: Jaki: Našim rojakom, koračnica (RO). Siede: Ljubavne dogod-bice, valček (RO). Ena ptička priletela. Oh ti fantič milosrčni. Kje so moje rožice, samospevi s spremljevanjem harmonike. Gregorc: Gorenjska, ti kras slovenski, potpuri slovenskih narodnih (RO). Pozimi pa rožice ne cveto. Luna sije. Juhe. Zeller: Potpuri iz opte. Rudarski paznik. Rasti travca zelena. Fantič po polju gre. Ailbout: Punčke rajajo (RO). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Narodne pesmi naših Zužemberčanov (Viktor Pirnat) Ljubljana. 19.50: Klavirski koncert: Plesi raznih dob in narodov (g. prof. Pavel Ši-vic): Francozi: Rameau-Godowski: Gavotte. Debussy: Cake walke (zamorski ples). Nemci: Schumann: Lendler. Brahms: Valček v As-du-ru. Poljaki: Chopin: Valček v h-molu. Mazurka št. 7. Cehi: Smetana: Bettina — polka. Dvorak: Valček v A-duru. Madžari: Bela Bartok: Ples. Rusi: Skrjabin: Ples hrepenenja. Jugoslovani: Škerjanc: Rej. Tajčevič: 2. balkanska igra. Štolcer - Slavenski: Kolo. Bulgari: Todorov: Kolo. Španci: Albeniz-Godovvski: Tango. 20.30: Koncert. Sodelujejo: ga. Nada Udovč-Brejc, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester: Ipavec: Tičnik, uvertura spevoigre (RO). Vilhar: Srcu! Nedved: Zelje. Pavčič: Pojdem v rute. Škerjanc: Kje so tiste stezice. Ipavec: Oblak. Vilhar: Nezakonska mati. Petrič: Niz slovenskih narodnih (RO). Pavčič: Zenjica. Pastirica. Škerjanc: Počitek pod goro. Vizija. Mirk: Kateri kerub. Pavčič: Potrkan ples. Vodopivec: Povodnji mož spevoigra (RO). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče): Mordrez: Escucha, tango. La Peri-nola, tango. Jurman: San Franci-sco, fox. Freed Brown: Would You, angleški valček. Fletscher: Na mo-stičku, fox. Wever Ager: Zaupaj mi, fox. Gordon Revel: Zbogom, draga moja, fox. Williams Kenne-dy: Pristaniške luči, fox. Spencer: Melody divine, valček. Pepper: V vrtu starega sveta, fox. Aust: Kon-siček za Prahou, tango. Blaha: Do kolečka, do kola, polka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.45 Koračnica. •. Telovadba. O- Menu. 9.25 Napovedi. Objave. 9.30 Prenos bogoslužja iz Saborne cerkve. 11.50 • o stanju vode. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. Nato pojeta duete gdč. Jelena Vu-janovič in g. Vucenilovič. 12.35 Reklame in valčki. 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. (Solisti in RO). 13.40 Napovedi. • . 13.50 Presenečenja. 16.15 Napovedi, objave. 16.20 Koncertna ura. 16.40 Pouk v Koranu. 16.50 Harmonika in tamburaški RO. 17.30 Koncert RO. 18 Sokolsko predavanje. 18.15 Slušna igra. 19.20 Reklame. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 športna poročila. 20 Narodne pesmi. 21 Zabavni koncert RO. 22 Napovedi. • . šport. Nato prenos glasbe iz kavarne. 22.45 Plesna gasba na O- ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 Koncert radijskega kvarteta. 13 • 13.15 Šlagerji in pesmi na ploščah. 16.30 •. 16.45 Koncert. 17.45 Katedralis. Iz zgodovine Zagreba. 18 Otroška ura. 19.15 •. Napovedi. 19.30 Nacionalna ura. 20 Tamburaški koncert. 20.30 Recitacije. 20.45 športna poročila. 21 Zabavni koncert. 22 •. Napovedi. Objave. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. SOFIJA 352.9-850 100 kw 7.50 Prenos bogoslužja. 10.30 10.45 Predavanje. 11 Nadaljevanje 12 Narodna glasba. 12.30 •. Napovedi. 12.45 Zabavna glasba. 13.15 Objave. 13.20 Lahka in plesna glasba. 16 Kmetijska ura. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna gl. 19 Narodna glasba. 19.30 Instrumentalna glasba. >20 Pevski L 20.30 •. 20.55 Operetni odlomki. 21.45 Lahka in plesna VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 7.15 Verski spev. 7.20 Jutranja glasba (RO). 8 •. 8.15 Oddaja za deželo. 9.15 Prenos bogoslužja. 11.45 Mladinska ura. 11.57 Napovedi. 12.03 Orkestralni in pevski koncert. 13 Predavanje. 13.05 Kulturni pregled. 13.15 Mladinska glasba. 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za deželo. 16.30 Klasični spevi. 17 Slušna igra. 17.30 Prenos orkestralne glasbe. 19.30 O- 20.15 •. 21.20 Petje. 21.4(3 Vesela glasba. 22.20 Plesna gl. 23 •. Napovedi. * BERLIN 356.7-841 100 kw fi.10 Telovadba. 8.20 (J. 8.55 Bogoslužje. 10 Zabavna glasba. 11.30 O- 12 Opoldanski 14 Enrico Caruso poje (O)-15.30 O- 16 Zabavna glasba. 18 Fr. Schubertov 4. 19 •. 19.20 4 godbe na pihala. 20 •. 20.10 Romantična glasba. 22 •. 22.30 Frankfurt. BEROMuNSTER 540-556 100 kvv 9 O- Duhovne pesmi. 10 Prote- stantsko versko predavanje. 10.40 Klavir. 11 Zabavna opera. 12 4 RO. 12.30 4 RO. 12.30 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 13.30 Zakaj sem srečen, če sem Švicar (govori deželan). 13.40 Kmetijska ura. 14 Koncert harmonik in orkestra. 14.25 Prenos z nogometne tekme med Švico in Italijo. 16.15 Zabavni 4 na O- l7-05 Stara glasba. 17.25 Za bolnike. 17.40 Duhovne pesmi. 18.05 Mladinska ura. 18.30 Pevski koncert. 18.50 Predavanje. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Šport. 19.45 Komorna glasba. 20.15 Pesmi. 20.35 Koncert RO. 21.50 Plesna glasba (O)- BRESLAU 315.8-950 100 kvv 6 Hamburg. 8 O- 9 Pesmi o smrti. 9.30 Oktet v F- duru. 10.30 4 RO. 12.15 Berlin. 14.30 Labodji spev, zadnja dela nemških komponistov in pesnikov. 15.10 O- 15.30 Literarna ura. 16 Dunaj. 18.10 »Alkazar«, junaki iz Toleda. 20 •. 20.30 Nemški requiem. 22 •. 22.30 Frankfurt. BUKAREST 364.5-823 12 kvv 8.45 Jutranja oddaja. 9.55 Bogoslužje. 13 Napovedi. •. Objave. 13.10 Opoldanski' 4. 14.10 Radigžurnal. 14.30 Orkestralni koncert. 15.05 Veseli spored. 15.20 Kmetijska ura. 15.35 Orkester. 15.55 Predavinje. 16.15 Orkestralni koncert. 18 Napovedi. Objave. 18.17 Fanfare. 19 Zdravniška ura. 19.15 O-20 Predavanje. 20.15 Narodne pesmi. 20.40 O- 2i Opereta. V odmorih •. Šport. 23.15 Zabavna glasba. DUNAJ 506.7-592 100 kvv 6 Hamburg. 8 Dopoldanski 4. 8.20 O-9 Slavje Hitlerjeve mladine. 10 Bogoslužje. 11 Kmečka nedelja. 11.30 Kanta-ta. 12 Berlin. 13 Pisan 4. 14 O- I5 Najdba zaklada iz rimske dobe v Vzhodni marki. 15.20 Godalni kvartet v A- duru op. 7. 16 Pisan 4. 18 Reportaža. 19 Vojaške pesmi. 20 •. 20.10 »Cagliostro na Dunaju«, opereta. 22.15 •. 22.45 Frankfurt. FRANKFURT 251-1195 25 kvv 6 Hamburg. 8.10 Bogoslužje. 9 Nemški mojstri. 10 Reger-Wagnerjev 4- 10.30 Zborovno petje. 11.30 Leipzig. 12 Berlin. 14 Pravljična igra. 14.30 Koncertna ura. 16 Zabavna glasba. 18 O- l8-45 80-letni-ca rojstva Selme Lagerlof. 20 •. 20.10 Veliki večerni 4. 22 •. 22.30 Zabavna in plesna glasba. HAMBURG 331.9-904 100 kvv 6 Pristaniški 4. 8.30 Telovadba. 8.40 Dopoldanski 4■ 10.15 Bogoslužje. 11 Klavirski 4- 12 Berlin. 14 Pravljična igra za otroke. 15 Nepozabne melodije. 16 Pisan popoldanski 4. 17 Slušna igra. 18.15 Zabavna glasba. 19.10 Orgle. 20 •. 20.10 Schubeit-Goethe-Beethoven. igra RO. 22 • . 22.30 Frankfurt. KoLN 455.9-658 100 kvv 6 Hamburg. 8.15 Resna glasba. 9 Proslava Hitlerjeve mladine. 10 O- H-15 Brahms: Klavirski kvintet v F- molu op. 34. 12 Berlin. 14 Kolnske melodije. 15.30 O- 16 Popoldanski 4 orkestra Ey-soldt. 17 »Naselbina«, slušna igra. 17.45 Q. 18 Poziv tovarišem s fronte. 18.30 Narodne melodije in balade. 19.30 O-20.10 Nemški Requiem. 22 •. 22.30 Frankfurt. KONIGSBERG 291-1031 100 kvv 6 Hamburg. 8.30 O- 9.10 Bogoslužje. 10 Leseni križi, predavanje o padlih na fronti. 10.45 Solistovski 4. 12 O- l4-30 Zabavna glasba. 16 Zabavni 4 RO. l8 Rudna mrzlica, slušna prireditev. 18.45 Klavirski 4- 19.10 Poziv tovarišem s fronte. 20 •. 20.10 Simfonični koncert RO. 1) Bruckner: Simfonija št. 7 v E-duru. 2) R. Strauss: Smrt in objasnenje. 22 •. 22.40 Frankfurt. LIPSKO 382.2-785 120 kvv 6 Hamburg. 8 Bogoslužje. 8.30 Orgle. 9.45 Dijaki koncertirajo. 10.15 Zabavna glasba (O). I2 Berlin. 14 •. 14.05 O-15.30 »Tuji gost«, slušna prireditev. 16 Zabavna glasba. 18.40 Komorna glasba. 19 Večerni 4■ 21 »Vrnitev iz smrti«, pravljična igra. 22 •. 22.30 Frankfurt. 24 Frankfurt. LUGANO 257,1-1167 15 kvv 11 Stara italijanska glasba. 11.30 Spev. 11.40 Predavanje. 12 Operni spevi. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Koncert Filharmonije. 13.25 Razgovor. 13.30 Koncert harmonikarjev. 14.25 Radiokronika. 16.47 Kramljanje v narečju. 17 Koncert. 17.30 Mladinska ura. 18 O' i9 Šport. 19.30 Napovedi. •. Objave. 20 Zabavna igra. 21 4 RO. LUXEMBOURG 1293-230 200 kvv 6.30 •. 6.40 4 nordijske glasbe. 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. 8 Pisan spored glasbe. 9 Orkester. 9.15 Zabavni 4-10.15 Zabavni 4. 10.30 Angleški 4. 10.45 Koncert zabavne glasbe. 11.30 Verski govor. 11.50 •. 12 Solisti. 12.15 Zabavni koncert. 12.45 Orkester. 13.30 Petje. 14 Zabavni koncert. 15 Orkestralna gl. 15.30 4 zabavne glasbe. 16 Orkester. 17 Zabavni koncert. 18 Orkester in solisti. 19 Skeč. 19.30 Zabavna glasba. 20.30 •. 20.53 Šport. 21.15 Orkester. 21.30 Koncerta zabavne glasbe. 22 Orkestralna glasba. 22.45 Kino-orgle. 23 Plesna gl. 23.30 O- MILAN 368.6-814 50 kvv Do 17 glej Rim. 17 Pester 4 orkestra Cetra. 19.25 • in O- 20 •• 21 »Atentat«, komedija. Plesna glasba; vmes ob 23 •. MONAKOVO 405.4-740 100 kvv 6 Hamburg. 8 Bogoslužje. 8.30 4. 9 Dopoldanski 4 RO. 10.30 O- U-30 Kan" tata. 12 4 vojaške godbe. 13 Berlin. 14 4 RO. 15 Mrzlo srce, pravljična igra. 16 Zabavni 4• l8 Resna glasba. 19 Q. 20 • . 20.10 Operni 4. 22 •. 22.30 Frankfurt. MOSKVA 1000-300 100 kvv 16.15 • iz Moskve. 16.30 4. 17 Televizija. 17.30 Prenos opere aH koncerta. 21.30 •. 22 Plesna glasba. MOSKVA 1744-172 100 kvv 16.30 Koncert. 17 Oddaja iz cikla »Dežele kapitalistov«. 17.30 4. 18.45 Politična in socialna oddaja. 19 Koncert. 20 Koncert. 21.30 •. 21.55 Prenos z Rdečega trga in zvonjenje iz Kremla. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v francoščini. 24 Oddaja v španščini. MOSKVA 25-12.000 25 kvv 4.15 Oddaja v angleščini. 12 Oddaja v angleščini. 12.30 Oddaja v angleščini. 13 Oddaja v nemščini. 14 Oddaja v ho-landščini. 15 Oddaja v francoščini. 16 Oddaja v francoščini. 16 Oddaja v angleščini. 18 Oddaja v nemščini. 19 Oddaja v francoščini. 21 Oddaja v italijanščini. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v francoščini. 24 Oddaja v španščini. OSLO 1154-260 60 kvv 8.30 Telovadba. 8.55 Napovedi. 9.06 Francoščina. 9.35 Angleščina. 10 O-10.25 Bogoslužje. 12.40 •. Napovedi. 13 Slušna igra. 16 Zabavni 4■ 17.03 Narodna glasba. 17.35 Predavanje. 17.55 Koncert. 18.35 Predavanje. 18.55 •. Napovedi. Objave. 19.25 Harfa. 19.40 Selma Lagerlof. (Predavanje). 21 4 RO. 21.40 Napovedi. •. Objave. 22.15 Zabavna gl. PARIZ 431.70-695 120 kvv 6.30 •. Napovedi. 6.40 4. 7.20 Prenos koncerta iz Strasbourga. 8 Športno predavanje. 8.15 4. 8.25 Za planince. 8.30 • . 8.40 4. 9 •. 9.10 4. 9.40 Otroški zbor poje. 10.15 Kmetijska ura. 14.45 4■ H Duet. 11.20 Pogovor s poslušalci. 11.35 O- 11.40 Koncert zabavne glasbe. 12.30 čelistični koncert. 12.45 •. Napovedi. 13.05 4. 13.40 Gospodarska ura. 13.55 Zanimivosti. 14.20 Prenos koncerta iz Grenobla. 15 Zabavna igra. 16 •. 16.25 Prenos koncerta iz Niče. 17.05 •. 17.30 Pevski koncert. 18.30 4. 19.30 Klavir. 20.15 Gospodarska ura. 20.30 Slušna igra. 22.30 •. Napovedi. 22.45 4. 23 Plesna glasba. RIM 420.8-713 120 kvv 8.30 •. 11 Maša. 12 Pridiga. 12.30 Opoldanski 4. 13 •. 13.15 4 RO. 13.45 O- 14.15 •. 17 Simfonični koncert. 19.25 O. 20 •. 21 »Don Pasqual«, opera. Plesna glasba in •. SOTTENS 443.1-677 100 kvv 9.55 Zvonjenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11.15 4- 12 Zabavna glasba. 12.30 •. Napovedi. 12.40 4 orkestra. 12.55 Francoske operete. 13.10 Kvartet. 13.50 O- l4-25 Prenos z mednarodne nogometne tekme: Italija : Švica. 16.15 O. 17.45 4. 18.50 Versko predavanje. 19.10 Orgelski koncert. 19.35 šport. 19.50 •. Napovedi. 20 Vesela zvočna igra. 20.25 Petje. <20,55 Koncert RO. 22.05 Plesna glasba. STRASBOURG 349.2-859 100 kvv 6.30 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 Kronika. 7.30 Valčki na O- 8 •■ 8-l5 Lahka glasba na O- 8-25 Za planince. 8.30 8.40 O- 9 •■ 910 O- 11-30 Bogoslužje. 12 Lahka glasba. 12.45 •. Napovedi. Objave. 13.15 Prenos koncerta. 13.40 Gospodarska ura. 13.55 Predavanje. 14.10 Plesna glasba (Q). 14.20 Prenos koncerta iz Grenobla. 15 Vokalni tercet. 15.30 Arije in pesmi. 15.45 O- l6 Zdravniška ura. 16.15 O- l6-25 Koncert (Prenos iz Niče). 17.05 O- 17.15 Simfonični koncert. 19 19.30 Klavir. 20 •. Napovedi. 20.15 O- 20-30 Alzaški pisan večer. 22 Jazz. 22.30 •. 23 Prenos gl. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6 Jutranji 4. 8 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 9 Koncertna ura. 10.30 Dopoldanski 4. 12 Berlin. 14 Pravljična igra. 14.45 O- l6 Popoldanski $ RO in solistov. 18 Slušna igra. 19 Večerni 4 ko- mornega orkestra. 20 •. 20.10 Requiem. 22 • 22.30 Frankfurt. 24 Frankfurt. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 •. 6.40 Prenos iz Pariza. 7.50 Jazz. 8 4. 8.25 Za planince. 8.30 •. 8.40 Glasba. 9 •. 9.10 Glasbeni spored. 9.15 Gospodarska ura. 9.30 Petje. 9.45 Vzgojno predavanje. 10.15 Glasba. 10.20 4. 11 Orgle in zbor. 11.20 Pogovor s poslušalci. 13.35 Petje. 12 Operete. 12.30 Prenos koncerta (Tour Eiffel). 13 •. Napovedi. 13.20 O- 14.05 Kmetijska ura. 14.35 Zabavna igra. 15.10 Lahka glasba. 15.30 Koncert klasične glasbe. 16 Pisana oddaja. 18.30 Gospodarska ura. 19 4 lahke glasbe. 19.30 •. Napovedi. Objave. 20.15 športna •. 20.30 Orkestralni koncert. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Oddaja v špan. ščini. 23 Plesna glasba. Puntsddiek, 21 mmmim LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče): Handy: St. Louis blues (Paul Ro-benson). Homer: Pesem o kitari (isti). Kreisler Fields: Začetek konca (Grace More). Kaj bo ostalo (isti). Grieg: Solvejgina pesem (Amelita Galli Curci). Sanje (Be-njamino Gigli). V. Scotto: Ci, ci Tino Rossi). Pustite me, naj ljubim Vas (isti). Chaplin Cahn: Čistilec čevljev (Mills Brother). Ritem je rešil svet (isti). Molleda: Viejos recuerdos (Imperio Argentina). Giles Rocha: Ayer se la llevaron (isti). Berlin: Lice ob licu (Booswell sisters). Cilinder, bela kravata in frak (isti). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Rust: Lovska latinščina, uvertura. Kotscher: Čudne dogodivščine, valček. Noack: Ko listje pada, lirični interm. Siede: Baletna suita: Introdukcija — Valček — Škotski ples — Groteskni intermezzo. 14.00: Napovedi. 18.00: Zdravniška ura: Želodčne bolezni (ga. dr. Božena Zajc-Lavrič). 18.20: Nekaj hrvaških pesmic (plošče): Špoljar: Malo ja, malo ti (kvartet Lisinski). Muhvič: Mir (isti). Narodna: Kad se šetam (Nikola Cvejič). Svi cigani sveča slave (kvartet Lisinski). Da znaš majko (Nikola Cvejič). Varala me (isti). 18.40: Ob stoletnici Augusta Šenoe (g. prof. Fr. Vodnik). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: O potrebi tovarne automobilov v Jugoslaviji (Leo Barič, publ.) Zgb. 19.50: Zanimivosti. 20.00: Nekaj zborov (plošče): Bizet: 2 zbora iz op. Carmen. Pesem o Volgi (zbor donskih kozakov). Tri kozaške pesmi (isti). Gotovac: Ko-leda (zbor Obilič). 20.30: Koncert. Izvaja g. Filip Bernard (flavta) in Radijski orkester: J. S. Bach: Suita h-mol za flavto in orkester: Uvertura — Rondo — Sarabanda — Bourree — Poloneza — Menuett — Badinerie. Haydn: Simfonija D - dur. W. A. Mozart: Koncert G-dur za flavto in orkester: Allegro maestoso — Adagio non troppo — Rondo. Charosin: Fantazija po Beethovnovih motivih. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert Radijskega orkestra: Lincke: Kukokama - Estapo, afri-kanski interm. Fischer: Kmečki valček. Buder: Čarobna noč, tango. Lohr: Predrzni vrabci. Jos. Strauss: Veternjaki, valček. Culot-ta: Srečno srce. Ganglberger: Zvončki, intermezzo. Krome: Valček radosti. Siede: Plesalka iz Teksasa, interm. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. O- Menu. 8.55 Napovedi. Objave. 9 Preos bogoslužja. 11 Koncert akademskega pevskega zbora »Obilič«. 11.50 • o stanju vode. 11.59 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Narodne pesmi. 12.35 Reklame in valčki. 13 Radiodnevnik. 13.10 Koncert Šramel kvarteta. 13.40 Napovedi. •. Objave. 16.30 Napovedi. Objave. 16.35 Pouk v koranu. 16.45 Koncert balalajk. 17.05 Koncert Jugoslovanskega akademskega pevskega društva iz Zemuna. 17.35 Narodne pesmi. (Solistka in RO). 18 Ciganski orkester. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Pisan pevski in glasbeni večer. 22 Napovedi. •. 22.15 Plesna glasba. (Q)- ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 Časopisne vesti. 12.20 Kuhinjska navodila. 12.25 O- l2-55 • . 13.10 a) Komorna glasba, b) odlomki iz opere »Netopir« (Q). 13.50 Tržna poročila. 14 Časopisne vesti. 16.45 •. 17.15 Pevski koncert Milana Careviča. 18 Harmonika. 18.15 Pesmi. 18.30 Glasbeno predavanje. 18.50 •. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz Belgrajske opere. V odmorih •. Napovedi in Ra-dio-roman. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 Lahka glasba. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11 Lahka glasba. 11.15 Opoldanski 4. 11.45 Predavanje. 12 •. 12.10 4. 12.30 •. 12.45 Koncert zabavne glasbe. 13.15 Objave. 13.20 Lahka glasba. 17.30 Izvlečki iz filmov. 18.15 Lahka glasba. 18.45 Predavanje. 19 Pevski koncert. 20.30 •. 20.55 Nadaljevanje simfoničnega koncerta. 21.50 Predavanje. 22 Lahka glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 7 •. 7.15 Glasba na O- 7.45 Telovadba. 8 Šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska ura. 11.20 O- H-57 Napovedi, fanfare. 12.03 Opoldanska oddaja. 13 Predavanje. 13.30 Glasbena oddaja za gimnazije. 14 Notranji pregled. 15 Slušna igra. 15.30 Mladinska glasba. 16 •. Napovedi. Objave. 16.15 Znanstvena kronika. 16.30 Klavirski 4. 17 Predavanje. 17.15 Bachov koncert. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Predavanje. 19 Vojaška ura. 19.30 Pisan 4. 20.35 •. 21 Predavanje. 21.10 Pevski 21.40 Književna poročila. 22 Zgodovinske simfonije. 22.55 •. Napovedi. * BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Breslau. 8.20 O-8.30 Breslau. 9.30 O- 12 Leipzig. 14 •. 14.15 Hamburg. 15 O- 15-15 Zabavna gl. 16.30 Slušna prireditev. 17 Klavirski 4. 17.20 Ciganski plesi. 17.30 Balade in pripovedke iz Sudetov. 18 Zvoki s puste. 20 •. 20.10 Pisan f 22 •. 22.30 Koln. BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 Q. 7.05 •. Napovedi. Objave. 12 Napovedi. O- 12.29 Napovedi. • . Objave. 12.40 Ameriška zabavna glasba. 13.05 4- 16 Francoske, grške in korziške narodne pesmi. 17 Koncert radijskega seksteta. 18 Otroška ura. 18.30 Predavanje. 18.50 O- 19-10 Predavanje. 19.20 O- 19.40 Pevski koncert. 20.15 Predavanje. 20.40 4 RO. 21.30 Odddaja za izseljence. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 8.30 Zabavna glasba. 12 4 zabavnega orkestra. 14 •; nato O- 16 Popoldanski 4. 18 Slavne bitke v svetovni vojni. 18.20 Komorni 4 breslavskega klavirskega tria. 19 Boljševizem brez krinke. 19.20 Slušna prireditev. 20 •. 20.10 Plavi ponedeljek, slušna prireditev. 22 •. 21.15 O- 22.30 Koln. BUKAREST 364.5-823 12 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na ploščah. 13 Napovedi. Poročila. 13.10 Opoldanski 14.10 Radiožurnal. 14.30 Nadaljevanje koncerta. 15.10 Objave. 18 Napovedi. 18.02 O-18.30 Razna godala. 19 Znanstvena kronika. 19.15 Španska glasba. 19.40 Pevski $. (Neapeljske pesmi). 20 Predavanje. 20.15 RO igra zabavne in vesele. 21.30 Komorna glasba. 22 šport. •. 22.15 Romunske romance. 22.40 Narodne pesmi. 23 Radiožurnal. 23.15 4- DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Zabavna glasba. 12 Hamburg. 14 •. 14.10 O- 15-30 Valčki (O1)- 16 Miinchen. 18.10 Modest Mussorgsky: Slika razstave. 19 Beseda mladini. 20 •. 20.10 Nemško moravski jug ($). 21 »četrta zapoved«, ljudska igra. 22 •. 22.30 Nočni 4 orkestra in solistov. 23.30 O- FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 8.30 O-10 šolska ura. 12 Hamburg. 14 14.10 O- 15 Otroška ura. 16 Pisan popoldanski 19.30 O- 20 •■ 20-l5 Stuttgart. 22 •. 22.15 Poziv tovarišem s fronte. 24 Stuttgart. 2 Leipzig. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 10.30 4 RO. 12 4 spodnjesaškega orkestra. 14 • . 14.15 Zabavna glasba. 15.25 Komorna glasba. 16 Popoldanski 4- 18.15 Sodobna glasba za orkester. 19 ženiji brez naključja. 20 •. 20.15 Stuttgart. 21 Miinchen. 21.30 Griegove skladbe. 22 •. 22.30 Zabavna glasba. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7 •• 7-10 Frankfurt. 8.30 4 zabavnega seksteta. 12 Opoldanski 4 orkestra. 13.15 Hamburg. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 15.30 O- 16 Konigsberg. 17.30 $ moškega zbora. 18.10 Slušna prireditev. 19 4 v korist zimske pomoči. 20 •. 20.10 Klavirski 4-21.10 4 na pihala. 22 0. 22.15 O- 2230 4 deželnega orkestra. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.30 4 trobentačev. 8.30 Breslau. 12 Opoldanski 4. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 Zabavni $ RO. 18.15 Brahmsove ljubavne pesmi. 19.05 O- 20 •• 20-l° £ vojaškeg odbe. 22 •. 22.30 Zabavni 4 LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.20 Harmonika. 8.30 Breslau. 10 »Vranje dogodivščine«, otroška igra. 12 $ orkestra Otto Fricke. 14 O- 15-20 Komorna glasba. 16 Prenos 4. 18.20 Fr. Schuber-tov 4. 19.10 Koračnice. 20 •. 20.10 Velik pisan večer. 22 •. 22.30 Koln. 24 Nočni koncert. LUGANO 257,1-1167 15 kw 12 O- l2-29 Napovedi. •. 12.40 Reproducirana glasba. 17 švicarska oddaja. 19 O- 19.25 Kmetijska ura. 19.40 Poskočne na O- 19-50 •. 20.30 Simfonični koncert. 21.30 Oddaja za izseljence. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.55 O- 7 30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. 8 Angleški 4. 11 Vesela in zabavna oddaja za dame. 11.15 •. Napovedi. 11.22 Nadaljevanje vesele oddaje za dame. 11.55 Predavanje. 12 Predavanje. 12.05 Pisan orkestralni koncert. 12.28 Otroška ura. 13 •. Napovedi. Objave. 13.30 Klavirski koncert. 14 •. 14.15 Angleški koncert. 17.30 Ženska ura. 18.30 •. Napovedi. Objave. 18.45 Koncert češke glasbe. 19.52 Predavanje. 20 Prenos koncerta iz Pariza. 20.45 Slušna igra. 21.45 Petje. 22 •. 22.05 Sodobna francoska glasba. 22.30 Pisan koncert. 23.05 Plesna gl. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 glej Rim. 17.15 Violončelo 4. 19.40 O- 20 •- 21 »Don Pasqual«, opera. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Telovadba. 6.30 4 vojaške godbe. 8.30 Breslau. 11 Citre. 12 4 zabavnega orkestra. 13.15 4 RO. 14 •. 14.15 Koln. 16 Zabavni 4 orkestra. 18.20 Koncertna ura. 19.15 O PO željah. 20 •. 20.10 Nemški plesi in glasba za zabavo. 21 Odkritje Rontgenskih žarkov. 21.30 Zvoki s puste. 22 •. 22.0 Pester operni 4■ MOSKVA 1000-300 100 kw 16.15 • iz Moskve. 16.30 4. 17 Televizija. 17.30 Umetniški koncert. 18 Koncert. 21.30 •. 22 Plesna glasba. MOSKVA 1744-172 100 kw 16 •. 16.15 Oddaja Rdeče armade. 7.30 Prenos opere ali drame. 21.30 •. 21.55 Prenos z Rdečega trga in zvonjenje iz Kremla. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v madžarščini. 24 Oddaja v španščini. MOSKVA 25-12.000 2.30 Oddaja v portugalščini. 4.15 Oddaja v angleščini. 12 Oddaja v nemščini. 18 Oddaja v nemščini. 17 Oddaja v francoščini. 21 Oddaja v italijanščini. 21.30 Oddaja v nemščini. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v madžarščini. OSLO 1154-260 60 kw 8.30 Telovadba. 8.55 Napovedi. 9.06 Francoščina. 9.35 Angleščina. 10 O-16.30 O- I7 Napovedi. Objave. 17.30 Predavanje. 17.30 Zabavne glasbe. 18.45 • . 19 Napovedi. Objave. •. 19.15 Gospodarska ura. 19.35 Zabaven spored. 20.15 Zanimivosti. 20.45 Pevski 4. 21.10 Politični pregled. 21.40 Napovedi. Poročila. 22 Predavanje. 22.15 Zabavni $. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 4 reproducirane glasbe. 7.20 Koncert. 7.45 Pisan glasbeni spored. 8 Predavanje. 8.15 ■$. 8.30 •. 8.40 Reproducirana glasba. 9 • . 9.10 4. 9.30 Predavanje. 10.20 Konc. 11 Razni napevi. 11.10 Klavirski 4. 11.40 Predavanje. 11.50 4. 12.30 Napevi. 12.45 • . Napovedi. 13.05 čelistični 4. 13.30 Predavanje. 13.40 4. 14.20 Napevi. 14.30 Vzgojno predavanje. 15 O- 15.05 4■ 16 Predavanje. 16.15 Prenos 4 iz Stras-bourga. 17.30 Gospodarska ura. 17.35 Orgelski koncert. 18.05 Petje. 18.15 Ljudje in knjige. 18.30 Prenos koncerta iz Niče. 19 •. Napovedi. 19.30 Prenos opere iz Narodnega gledališča. V odmorih. • . Napovedi. RIM 420.8-713 120 kw 10.30 šolska ura. 11.30 O- 12 4 kvinteta. 12.30 Plesna glasba. 13 •. 13.20 4 orkestra Cetra. 14 •. 16.40 Mladinska ura. 17 •. 17.15 Plesna glasba. 19 •. 19.40 O 20 •- 21 Pisan 4. 22 Večerni 4 orkestra. 23 •. 23.15 Plesna glasba. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Pisan 4. 16.59 Napovedi. 17 4. 18 Jazz. 18.40 Esperanto. 18.50 O- 19-50 • Napovedi. 20 O- 20-l° Predavanje. 20.30 Simfonični koncert RO. 21.30 Oddaja za izseljence. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 Krajevna kronika. 11.50 Prenos koncerta. 12.30 Petje. 13.05 •. Napovedi. 13.15 »Kavalir z rožo« (odlomek iz opere Richarda Straussa). 16.25 Koncert lahke glasbe. 17.05 Literarno predavanje. 17.20 Kmetijska ura. 17.35 Godba na pihala. 18.15 Socialno predavanje. 18.30 Prenos iz Niče. 19 19.30 čelistični koncert. 20 •. Napovedi. 20.10 O- 20.30 Prenos iz Pariškega gledališča. 22.30 •. Napovedi. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 vojaške godbe. 8.30 O- H-30 Narodna glasba. 12 Leipzig. 14 O- 16 Konigsberg. 18 Sodobnosti. 19 Slušna igra. 20 •. 20.15 Pisan 4. 21 •. 22.30 Koln. 24 Nočni 4. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 Poročila. Napovedi. 640 Konc. reproducirane glasbe. 7.50 Jazz. Koncert. 9 •. Napovedi. 9.10 4. 9.30 Vzgojno predavanje. 10 Lahka glasba. 11 Deklama-cija. 11.30 Klavirski 4. 12 Simfonična glasba. 12.30 Prenos koncerta iz Lilla. 13 •. Napovedi. 13.20 Jazz. 1345 Operetni spevi. 14.20 Prenos koncerta iz Lyona. 15.05 Vzgojno predavanje. 15.35 Dueti. 16 Zabavna igra. 16.30 Krajevne pesmi. 17 Vokalni koncert. 17.15 Opera 17.45 Orkestralni koncert. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.30 •. Napovedi. Objave. 20.15 Jazz. 20.30 Narodni simfonični orkester. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Oddaja v španščini. 23 Plesna glasba. laeekt 22. mvmka LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 11.00: Šolska ura: Rudarski otroci iz Srbije v Sloveniji (gdč. Julija Šu-šteršič). 12.00: Naši pevci, naše pevke (plošče): Zaje: Zakletev iz op. Zrinjski (N. Cvejič). Puccini: Spev iz op. La Boheme (Zl. Gjungjenac). Gou-nod: Spev iz op. Faust (isti). Čajkovski: Spev Gremina iz op. Onje-gin. Meyerbeer: Spev kardinala iz op. Židinja (Morko Vuškovič). Bizet: Spev iz op. Carmen (Zl. Gjungjenac). Leoncavallo: Spev iz op. Bajazzo (isti). Decker: Moskva Anatol Manoševski, tenor). Stei-man: Kasbek (isti). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Šramel »Škrjanoek«: Gregorc: Abiturijentska koračnica. Wald-teufel: Vedno ali nikoli. Prelovec-Bernard: Slovenske pesmi. Gra-nichstaedten: Tango in blues iz op. Orlov. Lincke: Veselite se življenja, venček. Jaki: Kranjski Janezi, koračnica. 14.00: Napovedi. 18.00: Koncert Radijskega orkestra: Leopold: Dvorakiana, fantazija po Dvorakovih motivih. Konigsberger: Potpuri iz opte. Ilgračka Njegove visokosti. 18.40: Psihološki problem malega naroda (g. prof. dr. Fr. Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: D jura Jakšič kot slikar (prof. Branko Popovič). 19.50: Vesela kronika. 20.00: Dvorak: Slovanska rapsodija (plošče) (filharmonični orkester). 20.20: Fr. Rosenfeld: Lorenzo de Medici, drama (izvajajo člani Narod, gled. v Ljubljani). 21.00: Cimermanov kvartet: Fran Blon: Roko v roki, koračnica. Strauss: Zaklad, valček. Giarmo-leo: Spominjam se te, tango. Schro-der: Ne puščaj žene doma, počasni fox. Winkler: Margareta, angleški valček. Oscheit: Paradnim korakom, koračnica. Bayer: Valček lutk. Mohr: Iz roke mi čitaj cigan, tango. Bartel: Odpadajoče listje, angleški valček. Castrucho: Rosa-rio, argentinski tango. L. Leux: Koračnica iz zočnega filma »Zvezde svetijo«. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert Radijskega orkestra: Siede: Piknik, intermezzo. Krome: Solnčni duhovi, valček. Engleman: Mačka in miška, humoristični intermezzo. Gregorc: Saj si sama kriva, valček. De Micheli: Rože in metuljčki, intermezzo. Noack: Mestni vrabci, valček. Ippolitov - Ivanov: Uspavanka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. •. Telovadba. O- Me-nu. 11.50 • o stanju vode in objava sporeda. 11.54 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Donski kozaki (O)- 12.35 Reklame. Nato narodna glasba na ploščah. 13 Radiodnevnik. 13.10 Zabavni koncert RO. 13.40 Napovedi. •. 16.30 Napovedi. Objave. 16.35 Pouk v koranu. 16.45 RO. 17 Harmonika. 17.15 Zabavni koncert RO. 18.05 Književno predavanje. 18.25 Koncert jazz ork. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Dnevna reportaža. 20 Narodne pesmi. 20.30 IV. koncert komorne glasbe. 21.30 Zdravniško predavanje. 21.45 O-22 Napovedi. •. O. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Kuhinjska navodila. 12.25 O- 12-55 • . 13.10 Dve ruski pesmi. O- 13-50 Tržna poročila. 16 Iz domačega slovstva. 16.45 •. 17.15 x RO. 18.50 Poročila. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Komorna glasba. 21 Zabavni koncert. 22 •. Napovedi. 22.20 Jazz. 23.15 Radio-roman. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 Lahka glasba. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11 Narodna glasba. (Prenos iz Varne). 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12 •. Napovedi. Objave. 12.10 4. 12.30 •. 12.45 Vokalna glasba. 13.15 Objave. 13.20 Lahka glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 Vojaška godba. 18.30 Lahka glasba. 18.45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.30 Beethoven: Sonata v B-molu za flavto in klavir. 20 Pevski koncert. 20.30 •. 21.50 Tedenski pregled. 22 Plesna glasba. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Munchen. 12 Frankfurt. 14 •. 14.10 Koln. 15.30 Otroci pojo. 16 Leipzig. 18.30 O- 19.15 Narod na meji, kantata. 20 •. 20.10 Zabavni 4 gledališkega orkestra. 21 Nemčija, večna domovina. 22 •. 22.35 Hamburg. BUKAREST 1875.160 150 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na ploščah. 13 Napovedi. Poročila. 13.10 Opoldanski 14.10 Radiožurnal. 14.30 Nadaljevanje koncerta. 15.10 Zanimivosti. 18 Napovedi. Objave. 18.17 Romunska zabavna glasba na O-19 Literarna kronika. 19.15 Razni skladatelji. 20 Predavanje. 20.15 Simfonija na ploščah. 20.50 Predavanje. 21.05 Simfonični koncert RO. 22 šport. Radiožurnal. 22.15 Nadaljevanje simfoničnega koncerta. 23 Radiožurnal. 23.15 Prenos 4 iz restavracije. 23.45 • za inozemstvo. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 7 •• 7-15 Glasba na Q. 7.45 Telovadba. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska ura. 11.20 O- 11-57 Napovedi, fanfare. 12.03 Opoldanska oddaja. 15 Mladinska ura. 15.15 Predavanje. 15.30 Mladinska glasba. 16 •. 16.15 Gospodarske in finančne zanimivosti. 16.25 Pevski 4-16.45 Spomini na obrambo Lwowa. 17 Predavanje. 17.30 Pevski koncert. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Delavska ura. 19 Pisan koncert. 20.35 •. Napovedi. Objave. 21 Koncert prijateljev glasbe. 22 Poglavje iz romana. 22 •. Napovedi. BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 8.20 O- 8.30 Munchen. 9.30 Pisan spored. 11.40 Apno kgt gnojilo na vrtu in polju. 12 Frankfurt. 14 •. 14.15 Hamburg. 15 O- 15.15 Veseli zvoki (Q). 16 Konigsberg. 18 Vese"i zvoki. 19 Operne melodije. 20 •. 20.10 Dunaj. 21 Prenos. 22 • . 22.30 Hamburg. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7-°5 •- Napovedi. Objave. 10 šolska oddaja. 12 Napovedi. O- 12-29 Napovedi. •. Objave. 12.40 O- 16 Zabavni & na ploščah. 16.30 Branje. 17 Lausanne. 18 Predavanje. 18.20 O- 18-40 Predavanje. 19 Vesele na ploščah. 19.10 Politični pregled. 19.25 Objave. •. 19.40 Ljubavne pesmi. 19.55 Branje. 20.12 Uvod v spored. 20.18 Simfonični koncert. 22.20 Kratek 4. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 MUnchen. 12 4 RO. 13.15 Frankfurt. 14 • . 14.10 O- 16 Leipzig. 17.10 Zabavna glasba. 18 Skupna vzgoja pri primitivnih narodih. 18.25 Pisan 4. 19.10 Čtivo. 20 •. 20.10 Zabavni 4 RO. 21.15 Dunajska glasba. 22 •. 22.30 Hamburg. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Telovadba. 6.30 4 RO. 8.30 4 za delavstvo. 10 šolska ura. 12 4 deželnega orkestra. 14 •. 14.10 O- I5 Klavirski 4. 16 Popoldanski 4. 18.15 Literarna ura. 18.30 Slušna prireditev. 19.30 Olimpijski soneti. 20 •. 20.15 Zabavna glasba. 21 Mladi Goethe. 22 •. 22.35 Hamburg. 24 Nočni 4- HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6 30 Jutranji 4. 10.30 Dopoldanski 4. 12 Pisan 4. 13.15 Frankfurt. 14 14.15 Zabavna glasba. 15.25 Pisan popoldanski 4 orkestra. 16 4 RO. 17.15 Vesela ura. 18 Dva godalna kvarteta. 19 Vesele melodije. 20 •. 20.10 V letnih razdobjih, 4- 21.30 Priljubljeni zvoki, kino orgle. 22 •. 22.30 Zabavna glasba. KoLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Q. 7 •. 7.10 Frankfurt. 8.30 Munchen. 10.30 Otroški vrtec. 12 4 deželnega orkestra. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 15.15 Pisan svet. 16 Leipzig. 18.30 Reportaža. 19 Večerni S, godalnega kvarteta. 20 •. 20.10 O filmu. 20.30 Plesni večer. 22.15 O- KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.30 Frankfurt. 8.15 Telovadba. 8.30 Miinchen. 10 Narodne pesmi. 12 Frankfurt. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.40 Pravljice in pesmi. 16 Popoldanski j,. 18.20 Klavirski 19.05 •. 19.20 Večerni £ (O)- 20 •. 20.10 Pisan večer. 22 •. 22.35 O- 24 4 HO. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.20 Violina in klavir. 12 Frankfurt. 14 nato O- 15.15 Bistvo nemške glasbe. 16 Zabavni &. 18.15 Klavirski 19 Vojaki pojo. 20 •. 20.10 Verdijev ciklus »Rigo-letto«. 22.20 •. 22.40 Hamburg. 24 Konigsberg. LUGA.NO 257,1-1167 15 kw 12 Reproducirana glasba. 12.29 Napovedi. • . 12.40 Orkestralni <š I. 13 Predavanje. 13.10 Orkestralni t? II. 17 Švicarska oddaja. 19 O- 19.50 Napovedi. • . 20 RO. 20.20 Predavanje. 20.30 Koncert RO. 21 Zborov koncert. 22 Plesna glasba. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.55 O- 730 Jutranji pozdrav. 7.50 •. 8 Angleški ■ 8.30 •. 8.40 Reproducirana glasba. 9 • . 9.10 4. 9.30 Predavanje. 10.20 Konc. 11 Predavanje. 11.50 4• (Strasbourg). 12.30 Petje. 12.45 •. Napovedi. 13.15 Klavirski koncert. 13.30 Predavanje za planince. 13.35 Koncert zabavne glasbe. 14.05 Napevi. 14.20 Gospodarska ura. 14.25 Pisan spored. 15.15 Vzgojno predavanje. 16 Nadaljevanje pisanega sporeda. 16.25 4. 17.30 Gospodarska ura. 17.35 Razni skladatelji. 18.05 Petje. 18.15 Literarna kronika. 18.30 4. 19 •. Napovedi. 19.30 Violončelo. 19.45 Slušna igra. 20.30 Prenos. 22.30 •. Napovedi. RIM 420.8-713 120 kw 8 •. 11.30 4 orkestra Grecco. 12.30 4 kvinteta. 13 •. 13.15 4 orkestra Cetra. 14 •. 16.40 Mladinska ura. 17 •. 17.15 Plesna glasba. 19 •. 19.40 O- 21 Komedija. Plesna glasba; vmes ob 23 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Pisan $. 16.59 Napovedi. 17 4. 18 Mladin- CMek, M. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Vsakemu nekaj (plošče): Schaffer: Pošta v gozdu (vojaška godba). Jessel: Svatbeni zvonovi ork. P. Godvvin). Bode: Migljanje zvezdic (ksilofon solo). Mozart: Turška koračnica (ork. berlinske op.). Blon: V brzovlaku, galop (ork. B. Geczy). Rixner: Pony (isti). Borodin: Polovska koračnica (Londonski fimfonični orkester). Smetana: Praški karneval (Češka filharm.). Hirth: Metuljčki v paviljonu (H. Jager). Kronberger Ma-riot: Parada žabjega kralja. Jen-sen: Mlin (ork. Wili Steiner). Som: merfeld: Azijatska straža. Bortkie-wicz: V kokošnjaku. 12.45: Poročila . 13.00: Napovedi. 13.20: Ivan Magister igra na harmoniko. 14.00: Napovedi. 18.00: Vsakemu nekaj, igra Radijski ska ura. 18.50 O- 19-15 Zanimivosti. 20 Salonska glasba. 20.30 Slušna igra. 21.30 Branje. 21.45 Simfonični koncert RO. 22.35 O- STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 Krajevna kronika. 11.50 11.50 Lahka glasba. 12.45 •. Napovedi. Objave. 13.15 O- 16-25 Prenos koncerta. 17.05 Francoska književnost. 17.20 O-17.30 Glasbeno kramljanje. 18 ženska ura. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Prenos koncerta iz Grenobla. 19 •. Napovedi. 19.30 Orkestralni koncert. 20 •. Napovedi. 20.10 Nadaljevanje 4. 20.30 Simsonični koncert. 22.30 •. Napovedi. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 O- H Otvoritev 150. javne narodne knjižnice. 12 4 RO. 14 Pisan 4. 16 Dunaj. 19 Reportaža. 20 20.10 »Nemirno -mesto«, slušna igra. 21.15 Nove kompozicije. 22 • . 22.30 O- 24 Nočni 4 RO. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 Poročila. Napovedi. 640 Konc. re-producirane glasbe. 7.50 Jazz. Koncert. 8.25 Koračnice. 8.30 •. 8.40 O- 9 •■ 9-l° 4. 9.30 Predavanje. 10 Razna godala. 10.30 Zbori. 11 Prenos iz Pariza. 12.25 Za planince. 12.30 Lahka glasba. 13 •. Napovedi. 13.20 Moderni operetni napevi. 14.05 Gospodarska ura. 14.20 Prenos koncerta (Tour Eiffel). 15.15 Vzgojno predavanje. 16 4- 16.25 Napevi. 16.45 Komorna glasba. 17 Vokalni koncert. 17.15 Deklamacija. 17.30 Simfonični koncert. 18 Klasična glasba. 18.30 Predavanje. 19.15 Lahka glasba. 20 Orkestralni koncert. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Oddaja v španščini. 23 Plesna glasba. Mn/mtm. orkester: Urbach: Iz Chopinovih del, fantazija. Miiller: Fantazija o pesmi »La Paloma«. Hruby: V žalosti in smehu, potDuri. 18.40: Slovenščina za Slovence ( gosp. dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Koncert lahke glasbe. Skladbe Antona Jakla izvaja Radijski orkester, plesne pesmice pojeta Jožek in Ježek. 22.00: Napovedi, poročila. •22.15: Duet citer, gg. E. Mezgolits in M. Hebein: Schiffel: Koračnica. Griinwald: Mazurka. Schubert: Uspavanka. Griinwald: Gavota. Vaška idila. B. Pugh: Labodje petje. Blechinger: Valček. A. Obex: Mazurka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. •. Telovadba. Q- Menu. 11.50 • o stanju vode in objava sporeda. 11.54 Napovedi. 12 Zvonjenje. 12.03 Zabavni | na O- i2-35 Reklame. O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Odlomki iz francoskih oper (O)- l3-4^ Napovedi. •. 16.30 Napovedi. Objave. 16.35 Pouk v Koranu. 16.45 Dijaška ura. 17.30 Narodne pesmi. (Solist in tamburaški RO). 18 čelistični koncert. 18.30 Prenos. 20 Vokalni 4 gdč. Ljubice Ljubičič. 20.30 Simfonični koncert RO. 21.30 Tamburaški RO. 22 Napovedi. •. O- ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 Časopisne vesti. 12.20 Kuhinjska navodila. 12.25 O- l2-55 • . 13.10 O- l3-50 Tržna poročila. 14 Časopisne vesti. 16.45 •. 17 Časopisna poročila. 17.15 r RO. 18.15 Predavanje. 18.50 •. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Koncertni večer. (Prenos iz Belgrada). 22 •, Objave. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 Lahka glasba. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11 Lahka glasba. 11.15 Opoldanski koncert. 11.45 Predavanje. 11.55 Predavanje. 11.55 Lahka glasba. 12 •. 12.10 Lahka glasba. 12.30 •. 12.45 Razna godala. 13.15 Objave. 13.20 Lahka in plesna glasba. 17.30 Vojaška godba. 18.30 Lahka glasba. 18.45 Predavanje. 19 4 za gosli in klavir. 19.30 Komorna glasba. 20 Klavirski 4■ 20.30 •. 20.55 4. 21.50 Predavanje. 22 Lahka in plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 7 •- 7-l5 Glasba na O- 7-45 Telovadba. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 Šolska ura. 11.20 O- H-57 Napovedi, fanfare. 12.03 Opoldanska oddaja. 15 Mladinska ura. 15.30 Gl. za mladino 16 • Objave. 16.15 Predavanje. 16.35 O- 17 4 operne glasbe. 18 Oddaja za podeželsko mladino. 18.30 Glasbeno predavanje. 19 Pisan koncert. 20.35 •. Napovedi. Objave. 21 Slušna igra. 22 Igra kvartet. 22.55 •. 23.05 Koncert poljske glasbe. * BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Vesel 8.20 O-8.30 Konigsberg. 9.30 Pestra ura. 10 Narodne pesmi. 12 Opoldanski 4 za oddih. 13.15 Munchen. 14 9. 14.15 Hamburg. 15 Narodne pesmi. 15.15 Borza; nato veseli zvoki. 16.30 Friderik Blunck. 17 Pesmi. 18 Zabavni 4 RO. 19 Breslau. 20 20.15 Frankfurt. 22 9. 22.30 Stuttgart. BEROMtjNSTER 540-556 100kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7-05 ©• Napovedi. Objave. 10.20 šolska oddaja. 12 O-12.29 Napovedi. •. Objave. 12.40 O- i6 O- 16.30 Za bolnike. 17 Lugano. 18 ženska ura. 18.10 O- 18-40 Zdravniško predavanje. 19 O- 19-15 Poročilo šolskega radia. 19.20 Ali veste? 19.25 Q. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Mozartov koncert. 21 Predavanje. (Dramatik in zgodovina.) 21.25 Lahka glasba. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 4 RO. 14 14.10 Dunaj. 16 4 godbe na pihala. 19 £ plesne godbe. 20 •. 20.10 4 RO. 22 •. 22.15 Sodobnosti. 22.30 Stuttgart. BUKAREST 364.5-823 12 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na ploščah. 13 Napovedi. Poročila. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 Radiožurnal. 14.30 Nadaljevanje koncerta. 15.10 Zanimivosti in novosti na polju radiofonije. 15.15 Mladinska ura. 18 Otroška ura. 19 Napovedi. Objave. 19.02 Kulturne zanimivosti. 19.17 Plesna glasba na ploščah. 20.20 Predavanje. 20.35 Romunske pesmi. 21 Uvod v naslednji spored. 21.15 Simfonični koncert Filharmonije. V odmorih šport in Radiožurnal. 23 O- DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 Miinehen. 13.15 4 RO. 14 •. 14.10 | RO. 15.30 Pravljična igra. 16 4 RO. 17 Daljni svetovi. 17.10 4 RO. 18 Š fregato »No-varo« v tajfunu. 18.15 Sonate za violino in klavir. 18.40 Veliki umetniki. 19 Vesela glasba. 20 •. 20.10 Prenos iz gledališč. 21 Pripovedka o duhovih. 21.30 Poziv tovarišem s fronte. 22 •. 22.15 Berlin. 23.20 Stuttgart. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Zabavna glasba. 10 šolska ura. 12 Munchen. 14 •. 14.10 O- 15 Otroška ura. 16 Zabavni 18 Slušna prireditev. 19.30 O-20 •. 20.15 Pisan večerni $. 22 •. 22.30 Stuttgart. 24 Brahmsov 4- HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Jutranji 4 orkestra. 10 Narodne pesmi. 10.30 4 udruženja orkestrov. 12 4 za oddih. 13.15 Munchen. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.25 Plesni zvoki. 16 Pisan 17.15 Pisana ura. 18.30 4 vojaške godbe. 19.40 »Vampir«, igra. 22 •. 22.20 Mož brez zastave. 22.35 Stuttgart. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7 •■ 7-l° Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 4 orkestra Eysoldt. 14 Poročila. 14.10 Kolnske melodije. 16 Trio. 18.20 Klavirski 4. 19 Ura zimske pomoči. 20 •. 20.10 »Carmen«, opera. Bizet. 22 •. 22.30 Narodna in zabavna glasba. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.30 Leipzig, 8.15 Telovadba. 8.30 4 plesnega orkestra. 12 Munchen. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.30 Otroška ura. 15.50 Nemški naselniki v pragozdu. 16.05 O- 18 Pisan 4. 19.05 šramel 4. 20 •. 20.10 Plesna glasba. 21 Velika ljubezen Marije Rubens, slušna igra. 22 •. 22.40 Stuttgart. 24 Nočni LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 orkestra Otto Fricke. 8.20 Violončelo in klavir. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 Miinehen. 14 •; nato O- 15.15 Brezobzirna vozačica. 15.50 Prenos iz Brazilije. 16 Pisan popoldanski 4. 18.15 Pesmi. 19,Carl Loewejeve balade. 20 •. 22.30 Stuttgart. 24 Frankfurt. LUGANO 257,1-1167 15 kw 12 Orkester. 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- 13 Gospodarska •. 13.10 O- I7 Stare italijanske arije. 7.10 Koncert RO. 18.45 O- 19-15 Nemščina. 19.30 O- 19-50 • . 20 Stara glasba. 22 Plesna glasba. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.55 O- 7-30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. 8 Angleški 4. 11 Vesela in zabavna oddaja za dame. 11.15 Maša za bolnike. 11.55 Predavanje. 12 Predavanje. 12.03 O- 12-30 Pisan orkestralni koncert. 13 Napovedi. Objave. 13.35 Otroški koncert. 14 •. 14.15 Angleški 4. 17.30 ženska ura. 18.30 • . Napovedi. Objave. 18.55 Umetnostna kronika. 19 •. Napovedi. 20.15 4. Zabavne glasbe. 21.40 Simfonični koncert. 22.30. Napovedi. 23.15 Plesna glasba. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim. 17.15 Vokalni 19 O-19.40 Ritmična glasba. 20 •. 21 Komedija. 21.40 Pisan 4. 22.40 Plesna glasba; vmes ob 23 •. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.05 Angleščina. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 11 4 komornega tria. 12 4 plesne godbe. 14 •. 14.15 Dunaj. 15 Pisana Otroška ura. 16 4 RO. 18 Čtivo. 18.20 Romantična glasba. 19.20 4 RO. 20 •. 20.10 »Judita«, komedija. 22.30 •. 22.50 Stuttgart. MOSKVA 1000-300 100 kw 16.15 • iz Moskve. 16.30 4. 17 Televizija. 17.30 Prenos opere ali koncerta. 21.30 Prenos postaje 1744 m. 22.05 4. MOSKVA 1744-172 100 kw 16 •. 16.15 Oddaja Rdeče armade. 16.30 Literarna ura. 17.30 Koncert 19.30 Koncert. 20 Koncert. 21.30 •. 21.55 Prenos z Rdečega trga in zvonjenje iz Krenila. 22 Oddaja v francoščini. 23 Oddaja v španščini. 24 Oddaja v španščini. MOSKVA 25-12.000 25 kw 4.15 Oddaja v angleščini. 12 Oddaja v nemščini. 18 Oddaja v nemščini. 19 Oddaja v francoščini. 21 Oddaja v italijanščini. 21.30 Oddaja v nemščini. 22 Oddaja v francoščini. 23 Oddaja v angleščini. OSLO 1154-260 60 kw 8.30 Telovadba. 8.55 Napovedi. 9.06 Francoščina. 9.35 Angleščina. 10 O-14.05 4 RO. 17.03 4 RO. 18.05 Orgelski koncert. 18.30 Napovedi. •. 19.40 Predavanje. 20.05 O- 20.10 Slušna igra. 21.40 Napovedi. •. 22 Zanimivosti. 22.16 Kabaret. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 4 reproducirane glasbe. 7.20 Koncert. 7.45 Pisan glasbeni spored. 8 Predavanje. 8.15 4. 8.30 •. 8.40 Reproducirana glasba. 9 • . 9.10 4. 9.30 Predavanje. 10.20 Konc. 11 Vzgojna ura. 11.50 Prenos koncerta iz Niče. 12.30 Petje. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Otroška ura. 13.40 Koncert (Strasbourg). 14.20 Petje. 14.30 Vzgojno predavanje. 15 O- 15-05 Koncert. 15.45 Družinska ura. 16 •. 16.25 Prenos koncerta. 17.05 Predavanje. 17.35 Klavir. 17.50 Napevi. 18.15 Umetnost in življenje. 18.30 Orgle. 19 •. Napovedi. 19.30 Gosli. 20 Gospodarska ura. 20.30 Slušna igra. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Pisan 4. RIM 420.8-713 120 kw 8 •. 11.30 O- 12-30 4 kvinteta. 12.30 Lahka glasba. 13 •. 13.15 $ orkestra Cetra. 14 16.40 Mladinska ura. 17 17.15 Plesna glasba. 19 •. 19.40 Ritmična glasba. 20 •. 21 4 simfonične glasbe. Plesna glasba; vmes ob 23 •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Pisan koncert. 13.05 Operna glasba. 16.59 Napovedi. 17 4. 18 Zabavna ženska ura. 18.40 O- 18-50 šport in turizem. 19 Beethoven: Sonata za klavir. 19.30 Pevski 4. 19.40 Zdravniška ura. 19.50 •. Napovedi. 20 Predavanje. 20.30 Pevski večer. 22 Skeč 22.30 Plesna glasba na O- STRASBOURG 349.2-859 100 kw 11.50 Prenos koncerta iz Niče. 12.30 Petje. 12.45 Napovedi. •. Objave. 13.15 O- 16-25 Prenos koncerta. 17.05 Otroška ura. 18 športna kronika. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Prenos. 19 •. Napovedi. 19.30 Zabavna glasba. 20 •. Napovedi. 20.10 Nadaljevanje zabavne gl. 20.30 Vesela slušna igra. 21.30 Vesela glasbena ura. 22.30 •. Napovedi. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 4 plesne godbe. 10 Narodne pesmi. 11.30 Narodna glasba. 12 4 plesne godbe. 14 O- 16 4 BO. 17 4 simfoničnega orkestra. 18 Sodobnosti. 19 Kramljanje. 20 •. 20.15 Frankfurt. 22 •. 22.30 Breslau. 24 Frankfurt. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 Poročila. Napovedi. 640 Konc. reproducirane glasbe. 7.50 Jazz. Koncert. 8.25 Jazz. 8.30 •. 8.40 Glasba. 9 •. 9.10 Razni instrumenti. 9.30 Vzgojna ura. 10 Klasična glasba. 12 Spevi. 12.30 Koncert. 13 •. Napovedi. Objave. 13.20 Komična opera. 14.05 Gospodarska ura. 14.20 Prenos koncerta iz Lilla. 15.05 Vzgojno predavanje. 15.35 Deklamacija. 15.45 Orkestralni koncert. 16.30 Otroška ura. 17.30 Zabavna igra. 18 Lahka glasba. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.15 Petje. 19.30 •. Napovedi. 20 Prenos koncerta (Tour Eiffel). 20.30 Preno« iz Lilla. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Oddaja v španščini. 23 Ples. gl. Mek, 25. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 11.00: Šolska ura: Naši izseljenci po Evropi (gdč. Julija šušteršič). 12.00: Iz naših krajev (plošče): Kadar boš ti vandrat šel (Udovič in Lauše). Uspavanka (isti). Špoljar: Malo ja, malo ti (tamburaški orkester) Stahuljak: Hajd u kolo (isti). Schwab: O j dekle kaj s' tak žalostno. Vinska (Slov. vok. kvintet). Se-dlaček: Za moje prijatelje (godba kr. garde). Narodne pesmi (gdč. Sfiligojeva). Še liepša življenja ni (Zbor iz Radiš). Horjančice so dro lepe (isti). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Lincke: Balet, uvertura. Berg - Schonherr: Pohorski pozdravi, valček. Jiranek: Balet iz op. Dagmar. Joh. Strauss: Potpuri iz opte. Cigan baron. Llossas: Večno sonce, tango. 14.00: Napovedi. 18.20: Ženska ura: Žena v kiparstvu (ga. Mara Kralj). 18.20: Šramli igrajo (plošče): Sem hodil za Savo. Dunajski humor. Spomini na Joh. Schrammla, venček. Ziehrer: Ponočnjaki, valček. 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Pogozdovanje v Jugoslaviji (dr. Josip Balen, univ. prof.). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koncert Radijskega orkestra: Mozart: Jupiter, simfonija (C-dur, simfonija št. 41): Allegro vivace. Andante cantabile. Menuetto. Mol-to allegro. Sibelius: Peleas in Me-lisanda, suita: Ob vhodu v grad. Melisanda — Na morju — Pri čarobnem vodnjaku v parku — Tri slepe sestre — Pastorile — Melisanda ob kolovratu — Medigra — Preludij — Melisandina smrt. 21.10: Klavirski koncert ge. Ducy Temmel - Belec: Moszkowski: Valček ljubezni. Mendelssohn: Rondo capriccioso. Chopin: Etude E- dur op. 10. Balada. Liszt: La campa-nella. Beethoven: Sonata As- dur z varizacijami op. 26. 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. •. Telovadba. O- Menu. 9 Prenos iz Novega Sada. 11.50 Po- 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 Krajevna kronika. 11.50 mvmtta ročila o stanju vode in objava sporeda. 12.54 Napovedi. 12 Zvonenje. 12.03 Narodne pesmi. Poje gdč. Milica Bošnjako-vič ob spremljavi RO. 12.35 Reklame. Nato O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Zabavni 4 na ploščah. 13.40 Napovedi. •. Objave. 16.30 Napovedi. Objave. 16.35 Pouk v Koranu. 16.45 Narodne na harmoniki. 17 Violinski 4. 17.30 RO. 18.20 O- 18-50 Predavanje. 19 Narodne na ploščah. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz belgrajskega Narodnega gledališča. V odmorih •. Napovedi. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonenje. 12.01 Časopisne vesti. 12.20 Kuhinjska navodila. 12.25 O- 12 55 • . 13.10 O- 13 50 Tržna poročila. 14 časopisne vesti. 16 Iz dolačega slovstva. 17 časopisne vesti. 17.15 Koncert RO. 18.40 •. 18.55 Šport. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Slušna igra. 20.30 Violinski koncert. 21 Odlomki iz opere »Boris Godunov«. 21.30 Domače pesmi. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Tamburaški koncert. 22.50 Radio-roman. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 Lahka glasba. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11 Lahka glasba. 11.15 Opoldanski koncert. 11.45 Predavanje. 11.55 Lahka glasba. 12 •. 12.10 Lahka glasba. 12.30 •. 12.45 Koncert. 13.15 Objave. 13.20 Lahka in plesna glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 Lahka glasba. 18 Narodna glasba. 18.30 Razna godala. 18.45 Predavanje. 19 Beethoven: Trio op. 1 No 1. 19.25 Verdi: Trubadur. 22 VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 7 •. 7.15 Glasba na O- 7.45 Telovadba. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska ura. 11.20 O- H-57 Napovedi, fanfare. 12.03 Opoldanska oddaja. 15 Mladinska ura. 15.30 Gl. za mladino 16 • Objave. 16.15 Za bolnike. 16.30 Klasična glasba. 16.55 Predavanje. 17.05 Narodna glasba na klavirju. 17.45 Predavanje. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Poglavje iz knjige. 18.55 Zabavni koncert. 20.35 •. Napovedi. Objave. 21 Odlomki iz nomana. 21.15 Simfonični koncert Varšavske filharmonije. 22.30 Književno predavanje. 22.45 O- 22.55 •. Napovedi. * BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.20 O- 8.30 Koln. 9.40 Vesele melodije. 12 4 RO. 14 •. 14.15 Hamburg. 15 Filmska glasba. 15.15 Borza in zabavna glasba. 17 Klavirski 4. 18 Nova zabavna glasba. 20 •. 20.10 »časopisi«, slušna igra. 21.10 Operetna glasba, igra RO. 22 •. 22.30 Plesna in zabavna glasba. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7.05 •. Napovedi. Objave. 12 šlagerji na O- 12-29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Izvlečki iz filmov. (O)- 16 O- 16.30 Predavanje o novih knjigah. 17 Koncert RO. 18 Otroška ura. 18.35 Reportaža. 18.55 Harmonika. 19.05 Pravno predavanje. 19.25 Objave. •. Napovedi. 19.40 Ad-vent. Literarno-glasbena slika. 20.45 Glasbena zgodba (Predavanje in RO). 21.45 Vesele pesmi. 22.10 4. BRESLAU 315.8-950 100 kw 8.30 Koln. 10 Slušna prireditev. 12 Hamburg. 14 •; nato 4 plesnega orkestra. 16 4 gledališkega orkestra. 17 Komponist Gerhard Strecke. 18.20 čelo 4. 19.15 Oj ta mladina! - slušna prireditev. 20 •. 20.10 O- 21.15 Za Nemce v tujini. 22 •. 22.15 O- 22.30 Leipzig. BUKAREST 1875.160 150 kw 6.45 Jutranja oddaja. 12 Zabavna glasba na ploščah. 13 Napovedi. Poročila. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 Radiožurnal. 14.30 Nadaljevanje koncerta. 15.10 Objave. 18 Napovedi. 18.02 Fanfare. 19 Socialna kronika. 19.15 Koncert vzhodne verske glasbe. 20 Predavanje. 20.15 Orkestralni koncert. 20.35 Prenos iz opere. V odmorih Recitacije, šport in Radiožurnal. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 Koln. 10 Slušna prireditev. 12 4 RO. 14 • . 14.10 O- l5-30 Koncertna ura. 16 4 graškega mestnega orkestra. 18 Vesela glasba. 18.30 Filmski kotiček. 18.40 Pisan 19.10 Dr. Jos. Pommer, apostol nemške narodne pesmi. 20 •. 20.10 Veliki 4 orkestra in solistov. 22 •. 22.30 Plesna glasba. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 4 za delavstvo. 10 šolska ura. 12 4 RO-14 . 14.10 O- 15 Koncertna ura. 16 4 RO. 18.15 Literarna ura. 18.30 Italijanska zabavna glasba. 19.30 O- 20 •■ 20.15 4 deželnega orkestra. 21 »Krivda«, igra. 22 •. 22.30 Leipzig. 24 Stuttgart. 24 Konigsberg. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 10.45 Dopoldanski 4 zabavne godbe. 12 4 orkestra na pihala. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.25 Saksofon in klavir. 16 Pisan popoldanski 4. 18.10 Pesmi. 19 Vesel spored. 20 •. 20.10 Pisan 4. 21.10 Nemški kmetje v pesmi in plesu. 22 •. 22.10 Pisan 4. 22.40 Leipzig. KoLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7 •. 7.10 4 zabavnega orkestra. 8.30 Zabavna glasba. 12 4 zabavnega seksteta. 13.15 4 KO. 16 4 orkestra Leo Eysoldt. 18.30 O. 19 4 tria. 20 •. 20.10 Pesmi in plesi. 21.15 4 na pihala. 22 •. 22.15 O- 2230 Nočna in plesna glasba. konigsberg 291-1031 100 kw 6.30 | vojaške godbe. 8.30 Koln. 11 Angleščina. 12 | RO. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 O- 17.40 Tragikomedije. 18.10 Orgle. 19.05 Pesmi in plesi Nemcev na Poljskem. 20.10 Plesna godba igra. 22 •. 22.35 Plesna in zabavna gl. 24 4 vojaške godbe. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.20 Saksofon in klavir. 8.30 Koln. 10 Slušna igra. 12 £ za oddih. 13.15 Pisan koncert RO. 14 •; nao O- 15.20 Komorna glasba. 16 Pisan 4. 19 Zvoki iz Sudetov. 20 • . 20.10 Vesel večerni program. 22 •. 22.20 Plesna in zabavna glasba. 24 Konigsberg. LUGANO 257,1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Orkester. 13 Vokalni trio. 13.10 Orkestralni koncert. 17 Zurich. 19 O- 19-20 Razgovor. 14.30 O- 19-50 Napovedi. •. 20 Predavanje. 20.15 O- 20.35 Slušna prireditev. 21 Tri glasbene dobe. 22 Plesna glasba. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.55 O- 7.30 Jutranji pozdrav. 7.50 8 Angleški 11 Vesela in zabavna oddaja za dame. 11.15 •. Napovedi. 11.22 Nadaljevanje vesele oddaje za dame. 11.55 Predavanje. 12 Predavanje. 12.03 Zabavni koncert orkestra. 12.30 Zabavna glasba. 13 •. 13.30 Pevski koncert. 14 •. 14.15 Angleški 4. 17.30 ženska ura. 18.30 .•. Napovedi. Objave. 18.45 Nadaljevanje ženske ure. 19 •. Napovedi. 19.40 Pevski kvintet. 21.15 Predavanje. 21.40 Predavanje. 22 •. 22.05 Reportaža 22.20 Koncert komorne glasbe. 23 Plesna gl. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17 glej Rim. 17 Plesna glasba. 19.30 Pisan $. 20 •. 21 Simfonični koncert. 23 •. 23.15 Plesna glasba. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 O-10 Slušna igra. 11 O- i2 & RO. 14 •. 14.15 Breslau. 15.40 Pravljica. 16 Vesel 4 RO. 18.20 Koncertna ura. 19.20 4 po željah. 20 •. 20.10 Večerni <8 RO. 22 •. 22.10 O- 22.30 Leipzig. MOSKVA 1000-300 100 kw 16.15 • iz Moskve. 16.30 4. 17 Televizija. 17.30 Prenos opere ali koncerta. 21.30 22 Plesna glasba. MOSKVA 1744-172 100 kw 16 •. 16.15 Oddaja Rdeče armade. 17.30 4■ 18 Politična in gospodarska ura. 18.30 Koncert ruske narodne glasbe. 19 Literarna in dramatska oddaja. 20.15 4- 21.30 21.55 Prenos z Rdečega trga in zvonjenje iz Kremla. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v francoščini. 24 Oddaja v španščini. MOSKVA 25-12.000 25 kw 2.30 Oddaja v portugalščini. 4.15 Oddaja v angleščini. 12 Oddaja v nemšči- ni. 18 Oddaja v nemščini. 19 Oddaja v francoščini. 21 Oddaja v italijanščini. 21.30 Oddaja v nemščini. 22 Oddaja v francoščini. 23 Oddaja v francoščini. OSLO 1154-260 60 kw 8.30 Telovadba. 8.55 Napovedi. 9.06 Francoščina. 9.35 Angleščina. 10 Q. 14.10 4. 16.30 Predavanje. 17 Koncert Filharmonije. 17.35 Književna poročila. 18.05 Francoščina. 18.30 Objave. Napovedi. • . 18.05 Francoščina. 18.30 Objave. Napovedi. •. 19.30 Zabavni spored. 20.15 Koncert RO. 21.20 Klavirski 4. 21.40 Napovedi. •. 22 Predavanje. 22.15 Plesna glasba. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. 6.40 4 reproducirane glasbe. 7.20 Koncert. 7.45 Pisan glasbeni spored. 8 Predavanje. 8.15 4. 8.30 ». 8.40 Reproducirana glasba. 9 • . 9.10 4. 9.30 Predavanje. 10.20 Konc. 11 O- H-10 Predavanje. 11.20 Praktični nasveti. 11.30 Predavanje. 11.50 4. 12.30 Petje. 12.45 Napovedi. Objave. 13.05 Pevski koncert. 13.30 Za planince. 13.35 Prenos iz Niče. 14.30 Vzgojno predavanje. 15 O- 15.05 Koncert zabavne glasbe. 15.45 Napevi. 16 Zdravniška ura. 16.25 Nadaljevanje koncerta zabavne gl. 17.20 Gospodarska ura. 17.30 Glasbeno predavanje. 18.05 Petje. 18.15 Gledališka kritika. 18.30 Prenos koncerta. 19 • . Napovedi. 20 4 na gosli. 20.15 Gospodarska ura. 20.30 Simfonični koncert. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Pisan 4. RIM 420.8-713 120 kw 8 *. 11.30 O- 12.30 4 kvinteta. 13 13.15 Opoldanski 4 orkestra. 14 •. 16.40 Mladinska ura. 19 19.30 4 orkestra. 20 •. 21 Operetni prenos. 23 •. 23.15 Plesna glasba. Šolala, 26 LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Po tekočem traku plošče zdaj hitijo, dobro so izbrane — naj vas razvedrijo! 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Po tekočem traku plošče zdaj hitijo, dobro so izbrane — naj vas razvedrijo! 14.00: Napovedi. 17.00: Otroška ura: a) Selma Lagerlof f: Kako je Niels Holgersen po-potova! z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih. — b) Striček Matiček. 17.50: Pregled sporeda. 18.00: Za delopust, igra Radijski orkester: Gregorc: Slavnostna koračnica. Lautenschlager: Sanjavo jezero, valček. Hruby: Zveneči prividi, potpuri. Joh. Strauss: Valček poljuba iz operete »Vesela, vojna,«. SOTTENS 443.1-677 100 kvv 12.29 Napovedi. •. Objave. 12.40 Pisan 4. 16.59 Napovedi. 17 Koncert. 18 O- 18.15 Predavanje. 18.50 Gospodarska kronika. 19.05 Nogomet v Švici. 19.15 Pisan spored. 19.50 •. Napovedi. 20 Opereta. 21.45 Kronika. 22.15 O- STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 Krajevna kronika. 11.50 11.50 4. 12.30 Pesmi. 12.45 Napovedi. •. 13.15 O- 16.25 Zabavna glasba. 17.05 Predavanje. 17.30 Otroci pojo. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Koncert na gosli. 19 •. Napovedi. 19.30 O Po željah. 20 Napovedi. 20.10 Koncert lahke glasbe. 21 »Martin in Martina«, filmska pravljična opera. 22.30 •. Napovedi. 23 o 23.15 Orkestralni koncert. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 Koln. 11.30 Narodna glasba. 12 4 RO. 14 O- 16 Pisan 4. 17 O- 18 Sodobnosti. 19 Pesmi in plesi. 20 •. 20.10 Slušna igra. 21 O- 22 •. 22.30 Plesna in zabavna glasba. 24 Nočni 4 RO. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 Poročila. Napovedi. 640 Konc. reproducirane glasbe. 7.50 Jazz. Koncert. 8.25 Jazz. 8.30 •. 8.40 Ruski zbori. 9 •. 9.10 4. 9.30 Predavanje. 10 Prenos iz Pariza. 12 Koncert lahke glasbe. 12.25 Razna godala. 13 •. Napovedi. Objave. 14.05 Gospodar, predavanje. 14.20 Prenos koncerta. 15.05 Vzgojno predavanje. 16 Simfonični koncert. 16.30 Vokalni koncert. 17 Klasična glasba. 17.30 Izvlečki iz filmov. 17.45 g. 18.30 Predavanje. 19.30 •. Napovedi. 20.15 Plesna glasba. 20.30 Zabavna igra. 22.30 Napovedi. 22.45 Oddaja v španščini. 23 Plesna glasba. Mvem&ta Vodopivec: Kadar zora se čez gore..., koračnica. 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Zedinjenje Srbije s Črno goro (Blaže Gjurovič). 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30: J. Vombergar: Muhasti amor. Vesela zvočna igra iz življenja Jaka Smodlaka in njegovih. Izvajajo člai radijske igralske družine, vodi ing. I. Pengov. Osebe: Jaka Smodlaka, trgovec. Giida, njegova žena. Bolči, njun sin. Ančka Der-ganc, roj. Smodlaka, njuna hči. Miha Periha, Jakov prijatelj. Zelenič Jakob, zasebnik iz Zagreba. Milka Vrbajs, letoviščarka. Bogdan — Peter — Milan — Miloš — Janez, fantje taborišniki. Sprevodnik — Znanka — Čolnar — Natakar —-Sobarica — Vratar — Gospodična — Šofer. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za dober konec (igra Radijski orkester): Siede: Pikapolonica, intermezzo. Benatzky: Kmečki valček iz zvočnega filma »Pri belem konjičku«. Pecci Juan: Glas iz daljave, tango. Ricbter: Parada lesenih punčk, intermezzo. Mohr: Tvoj pogled, angleški valček. Kotscher: Madeira, tango. Rus: Violetta, lirični intermezzo. Granichstaedten: Valčkova pesem iz zvočnega filma »Pri belem konjičku«. Ferranti: Zbogom, ljubezen, tango, Hruby: Pierot in Columbina, plesni intermezzo. Konec ob 23. uri. BELGBAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. ®. Telovadba. O- Menu. 11.50 ® o stanju vode in objava sporeda. 11.54 Napovedi. 12 Zvonenje. 12.03 O- 12.35 Reklame. Nato 4 RO. 13 Radiodnevnik. 13.10 Nadaljevanje 4 RO. 13.40 Napovedi. ®. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Slovenske narodne pesmi. 17 Predavanje. 17.20 Tamburaški RO. 17.45 Narodne pesmi. (Solist in RO). 18.15 O P° željah. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Radiodnevnik. 20 Ruske pesmi. 20.45 Koncert RO. (Solisti in RO). Nato prenos glasbe iz kavarne. 22.45 Plesna glasba na ploščah. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 Časopisne vesti. 12.20 Kuhinjska navodila. 12.25 O- 12 55 ®. 13.10 O- 13-50 Tržna poročila. 14 Časopisne vesti. 16.45 •. 17 časopisna • . 17.15 Koncert RO. 19.15 Poročila. 19.30 Nacionalna ura. 20 Zborov koncert. 20.30 Klavirski koncert. 21 Koncert lahke glasbe. 21.45 Svving-trio. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 Lahka glasba. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11.45 Vokalna in instrumentalna glasba. 11.45 Opoldanski koncert. 12.30 12.30 Zabavna glasba. 13.15 Predavanje. 13.25 Lahka glasba. 13.35 Objave. 13.30 Lahka in plesna glasba. 14 Narodna gl. 16.30 Komorna glasba. 17.30 Vojaška godba. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Koncert mandolin. 19.30 Pevski koncert. 20 Instrumentalna glasba. 21.35 Tedenski pregled. 21.45 Plesna glasba. 22.30 Na,rodna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 O- 7 •■ 7-15 Glasba na O- 7 45 Telovadba. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska ura. 11.20 O- H-57 Napovedi, fanfare. 12.03 Opoldanska oddaja. 15 Mladinska ura. 15.30 Gl. za mladino 16 • Objave. 16.15 Književna kronika. 16.30 Solistični koncert. 17 Predavanje. 17.15 Komorni koncert. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Izseljeniška ura. 19.15 Notranji pregled. 19.20 Prenos iz Berlina. 20 koncert lahke glasbe. 20.35 •. Napovedi. 21 Pisan glasbeni spored. 22.55 •. Napovedi. 23.15 O- * BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4- 8.20 O- 8.30 4 deželnega orkestra. 9.30 O- 12 Dunaj. 14 ©. 14.15 O- 15-15 Borza in igra mladih deklic. 16 Zabavni 4. 18 O po željah. 19 Konigsberg. 20 20.10 Koln. 22 •. 22.30 Dunaj. BEROMtlNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7-05 •■ Napovedi. Objave. 12 O- l2-28 Napovedi. ®. Objave. 12.40 O- 13-30 Glasbeni tednik. 13.45 O- I4 Versko predavanje. 14.30 Narodna glasba. 16 Zabavni koncert. 17 ženeva. 18 Predavanje. 18.25 Q- 18-35 Italijanščina. 19 Zvonjenje. 19.15 Politični pregled. 19.30 Napovedi. 19.40 Vesele na O- l9-55 Predavanje. 20.05 Uvodne besede k simfoničnemu 4- 20.15 Simfonični koncert. 22.10 Plesna glasba. (Plošče). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6 Telovadba. 6.30 £ zabavnega orkestra. 8.30 4 zabavnega orkestra. 9.35 Otroški vrtec. 10 Slušna igra. 12 4 za delavstvo. 13.15 Dunaj. 14 •; nato O- 16 Pisan program. 18.30 O- I9 z eks-presom skozi čile. 19.40 O- 20-l° Ed" vard Kunnekejev