41. številka. Izdanje za sredo T. aprila (t Trsta, t torek zvečer dne 6 aprila 1897.) Tečaj XXII. Uhaja po trikrat u teden t ieatlh i». danjih ob lovklh, Aatvtklh tn aobolAh. Zjutranje iidanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno p« ob 7. ar« vefer. — Obojno iiduje itue: 1» jedenmeiflc . t. 1.—, izvan Avstrije t. 1.50 » tri mn««o . . . 3.— c 4.50 pol leta »t vse Isto 12.- Naročnino Je plačevat) eaprej h naredbe brez priložene naročnine te uprava «e ozira. Posamične številke se dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v lrštu po S nvč. isven Trsta po 4 nvč. EDINOST Oglasi se rajone po tarifa ▼ petitu; r.x naslove i debelimi črkami se plačajo Jrostor, kolikor obsega navadnih vrstic, osluna, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd.se račanajo po pogodbi Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu nlioa Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovan* se n» sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejem,i upravniitvo ulica Violino pic-colo hit. II. nadat. Naročnino in oglase je'plačevati loco TrBt. Odprte rekla-*«* sije so . proste poimao. 61 ko. » pa je še v, rašanje o polaganju ka- I blja, kat ro delo je milostno ponudil odsek gosp. SupanM u, k r j t-il tu za skoro 8 000 gld. cenejši nego stavi.nska družba; kar pa je poslednji odklonil, ker je pisal že v ponudbi, da nore seveda sprejeti Je celokupno delo za oferirano svoto, n" pa p a r c i j e 1 n e g a. Magistrat bode moral torej iznova razpisati to delo in iskati po-nudbenika, ki bi prevzel in dovršil polaganje ka-blja. O, seveda, to vse ua podlagi pravične in jednake razdelitve dela, menda da bi »e ne pritožila nemška firma... Kako se oddajajo mestna stavbinska dela, kažejo nam poleg sledečih faktov i druga. Pri oddaji meščanske boI» ica se je prezrla tvrdka, ki bi prevzela delo za preko 3000 ^ld. ceneje in se. je to delo ravnotako oddalo stavbinski dražbi (P). — Javna stranišča je dobila pod roko. biez raz-pisa, tuja firma, ne da bi se vpi sali domači podjetniki. Kakor se * uie, ni vri del nobeden obč. svetnikov pri poročevanju o tem za naše mesto tako . zelo vitalnem vprašanju — za kaj se prav za prav gre! - Napisni nisem tega iz strankarstva ali osebnega sovražtva; saj sem dokazal resnico svo- ; jih trditev s suhimi Številkami. Vodila me ji k temu le skrb za naše že itak preol ložene mestne davkoplačevalca, po principu: Svoji k svojimi ; Tega naj se drži naš narodni občinski svet, kednr odločuje o koristi in lepoti našega mesta. —j— DOPISI Od Nekod. (Izv. dopis.) Ceujena ,Etlinost.« je naznanila z dopisom iz Črnegakala slavje na zmagi dne 16. marca od Kopra do gostilne gosp. . Postojne. Po odhodu daljnjih volilcev in njih spremljevalcev-slaviteljev zmage, so ostali še bližnji iz Plavij, Elerjev, sv. Barbare in Stramara. ; Slednjič so se odpravili na pot proti domu tudi ti. j Te pa sta spremili obe godbi iz Srednje Škofije in iz Pobegov, iu velika množica navdušenega ljud- j stva. Po cesti sti godbi svirali neprestano druga za drugo ob veduern vsklikauju. Ko so pa prišli j skozi vas odpadlih Škofijcev, je pa nastal pravcati , viliar: ,Živio Laginja!« Škofijci so se — poskrili. Od tu so se napotili na Plavje; naenkrat so za- { svetili kresi pri Elerjih; na Plavjah je čakala j razsvetljava, rakete so švigale v zrak. Radost, ki je navstala o našem dohodu, se ne da popisati. Kdor je večerjat, je popustil večerjo, žene so pustile kuhanje ; stari in mladi, možki iu ženske, vse je prihitelo, Ua pozdravi najprisrčneje prišiece. Proti večeru je uamreč ljudstvo popraševalo ne-strpno, ali smo zmagali, ul> ne ? Zato je tako vski-pelo veselje na zmagi. Prihiteli so tudi domači \ pevci, ter mnogo pripomogli k veselju Kresov je i bilo mnogo ua Badihi, kjer so s plamenicami na- | rejali razno podobe. Rakete so švigale v zrak tudi j v Stramaiu, pri Elerjih, sv. Barbari, od kodar se . ▼idi daleč na okrog proti Kopru in dalje, proti Trstu in dalje; kres je bil celo pri Iirovutinih, j kjer večiua ni bila z nami. Te slavnosti ne po- ! zabitno nikdar. — Pa tudi tega ne pozabimo, kar "j počenjajo Škofijci. Zavoljo dopisa v 29. številki i »Edinosti* se hudujejo nad tastom, omenjenem v tem dopisu, češ, on jih je dal v »Edinost14. Mi pa jim pravimo: ne iščite dopisnika tam, kjer ga ni, kajti isti je prav blizo vas, nad vašimi glavami je; le poglejte okrog sebe: pri cesti vidite kolec za kolcem, vezan po žici, to je: brzojav (telegraf). Kar počenjate, izve se takaj ua daleč, oelo na Turško, v Bosno, v Afriko, Ameriko itd., pa bi „Edinost4* ne izvedela. Telegraf pravi, da so nekateri izmed ▼as v krčmi s pestmi hoteli dobiti zmago, katere niste mogli dobiti z glasovanjem ; za pustne dni ste naročili Plavčanom : nikar ne pridete na Škofijo, potolčemo vas I Nekemu naših je nekdo izmed ▼as potegnil .Edinost* iz roke in jo raztrgal. Nekdo vaših je ustavil na cesti deklico Tončiko Perioda iz Trsta, in ji vzel iz jerbasa pomaranče, iiiinit-njtne za sestrico in bratce. Tu se je zadel K-i*en-kega pan*»rafa. Za ljudmi, idočimi k božji službi, j»> piav isti mladenič trebil na trobento, kakor v ; osmeh. Zap-je že tndi njemu trohenta na sodni dan, pa takrat se bo tresel pred njo. Nekdo je prišel po opravka na Škofijo. Hotel je iti v neko hišo. Pred vhodom pa se je raz-koračil otrok, rekši: tu smo Lahi ne pustim vas notri! Čudno, rojen je bil Slovenec, v krilca je tudi še Slovenec; ko je pa dobil hlačice, je postal Tonček lahonček. G >tovo je pohajal o času volitev ital. šoluki otročji vrtec. 10. dan marca, po zmagi ital. stranke v Kopru, sta se pripeljala 2 prijatelja na Škofijo. Škofijci so zažigali krese in razsvetljevali, veseleči se — tuje zmage. Ta dva sta srečala nekega gospoda ter kričala že od daleč: Viva Istna ita-liana 1 On pa je zaklical na ves glas: Živeli Slovenci ! O pni,ki zloglasne zieage dne 18. marca v Trstu nad gosp. Nabergojem so po zgledu Koper-čauov svetili tudi neizogibni Škofijci ter kričali: viva! To in še marsikaj je videl in slišal telegraf. Imejte vedno pred očmi, da imate, kakor vsi izdajalci, neizbrisljivo marogo na čelu, tako, da vas vsakdo pozna, kdor vas vidi. Pomislite, kako sramotno je, ako se človek Antikristu prostozidarju prodaja za 1 liter vina in groš kruha, ali za 1 gld. k većemu 5 gld., doč in se prodajajo osli po 20 gld. in več. Ali mm* prav osel, kedar rigd „i—a": ta m uij velja, ko jaz. Ali pa mar niso to Antikristi, ki ponujajo petake, desetake, cel6 sto-take za 1 dušo? Ali ni to Antikrist, ki seje tisočake o volitvah? Zapomnite si besede pesnikove: „Črna zemlja naj pogrezne izdajalca domovine-, k«r on uroflaj < svojo dušo, svoje meso, svojo kri, svoi rod, *vnjo domovino. — Notica v .Elinosti* o srčnih ženah Poliežankah je tukaj 5Ia od ust do ust z veliko pohvalo. Čitateljem „Edinosti", ne poznavajočim tukajšnjega kraja, naj se tukaj pojasni, da so v Miljski občini 3 Škofijo. Zdolenja Škofija psi veliki cesti e ona, ki je sedaj toli na glasu v slabem pomenu. Zgornja iu srednja Škofija pa sta v volilni borbi junaški stali v naših vrstah. Zvečer po zmagi je vladalo tndi tu prisrčno veselje, kar so pokazali kred, rakete in živioklici. Telegraf. Poiitl&ke V TRSTU, Jue 7. aprila 18<»7. Zopet kriza ? Presenečenje za presenečenjem! Prvo velikj presenečenje je bil nenadni odstop ukupuega ininisterstva Badenijevega. Zaoela so se živahna pogajanja med strankami nekdanje desnice za osuutje kompaktne organizovaue večine. Pogajanja so dovela do popolnega sporazum-ljenja in zaupniki skupin na desnici so nemudoma prijavili grofu Badeniju, da večiua je tu l Vzlic vsem zaljubijeuiui pogledom, ki jih je metal grof Badeni na nemsko-liberalno stran, je mislil veu-dar vsakdo, da se grof Badeui kar oddahne iu da hlastno poseže po zaželjeui večini. Saj so mu skupine na desnici le olajšale delo za sestavo novega ministerslva. Položaj jo bil pojašnjen popolnoma in jasnost je dragoceno darilo v takih položajih. Ali prišlo je drngače, prišlo je drugo presenečenje. Včeraj nam je d«»šla povsem nepričakovaua vest, da vse ministerstvo Badea.jevo ostane v službi, ker se je posrečilo grofu, kar je želel: sestaviti večino s pomočjo liberalnih veleposestnikov čeških, toda brez nemških konservativcev Dipauiijeve barve. Računi so se pomešali popolnoma. Liberalci so se oddahnili, kajti zanje je že to velika tolažba, da ministerstvo ne bode izključno konservativno, oziroma, da ne bode sestavljeno le iz samih skupin na delnici. Toda takoj, ko smo |izvedeli, kako je grof Badeni vsaj deloma prekrižal račune konservativcev, smo se povpraševali: kaj porečejo k temu vse one skupine, ki so sklenile med seboj trden pakt, da nova večina mora biti brez nem-ško-lelieralne primesi ? ! Ali se udajo brez prigovora volji grofa Badenija, ali ne bodo marveč hotele vztrajati pri svoji volji ? Ali se ne izjavijo solidarne s konservativci Dipaulijeve skupine v zmislu sklenjenega dogovora? Sama vprašanja, ki utegnejo postati nevarna staro-novemu ministerstvu Bude-nijevemu. Ako smemo verjeti današnji brzojavki v „Piccolu", so bila povsem opravičena ta naša ugibanja. V tej brzojavki je rečeno, da se je včeraj popoludne nenadoma pic,. Uila voasitavacija, ▼sM česar da smo z p.t im, kjer smo bdi pred rušenjem krize, (i f Bodeni da je hotel imeti, kolikor le možno svobodno roko in si ustvarjati ve ino od sm-čaja do slučaj«, k-tkor bi mu bilo slučajno bolj prav. To pa je provzročilo tretje presenečenje — presenečenje za grofa Badenija! Skupine na desnici so ostale zveste svojemu sklepu in so Badeniju za hrbtom osnovale svojo večino brez liberalne primesi! Ko so doznali o tem liberalni veleposestniki, so izjavili takoj, da ne bedo m igli podpirati vlade. Sedaj je vprašanje: ali se uia Badeui volji skupiu na desnici, ali ostane zvest svojemu načrtu ? V t^m poslednjem slučaju moral bi seveda odstopiti, kajti skupine ua desnici imajo večino, a brez večine ne more vladali tudi grof Baleni. Še jedna možnost je: da se slednjič morda vendar dajo pregovoriti konservativci, ozirom n* ročno pismo cesarjevo, objavljeno v današnji „Wiener Zeituug", katerim krona izreka popolno zaupanje grofu Badeniju. Vsakako pa je m žno, da nam že danes sporoči brzojav o novi krizi. K položaju. O morebitni novi krizi govorimo na drugem mestu. A ne gledč na to, ali se in kako se grof B deni pobota z desničarji, smemo laliko reči, da j« današnji dan zgodovinska važnosti za bodoči razvoj v Avstriji. Današnja .Wie-ner Zeituug" je obja ila dve naredbi m-mstrov za notranje stvari, financ, pravosodja, trgovine in poljedelstva o rabi češkgea jezika na oblastih na Češkem. Od 1.1901. naprej bode sleherni uradnik po vsem Češkem moral biti vešč tudi češkemu jeziku in bode moral to dokazati ali po dosedaj običajnem praktičnem izpitu ali po izpitu ad hoc, kateri bode moral položiti najdalje v treh letih po nastopa službe. Druga naredba se tiče rabe deželnih jezikov na oblastih na Češkem in določa bistveno, da v kazensko jodnem in civilnosodnem posto« panju^toiiko reši1 ve in odloki, kolikor vsa razprava morajo vršiti v tistem jeziku, katerega se poslužuje stranka. Za vojaške in orož liške o blasti pa ne veljajo ta določila. Ti naredbi se sicer tičeti samo kraljestva češkega. Toda le t je prebit in kar so dosegli Čehi in kar že imajo Poljaki in Italijaui, ne bodo mogli dolgo odrekati tudi nam Jugoslovanom. Povsem primerno pis« dunajski dopisnik „Slovencev", da bi se moral izdati jezikovni zakon za vse narodne manjšine po raznih pokrajinah. In morda bi na ta način prej doseli ravnopravnost ter zajezili germanizacijo oziroma poitivlijancevanje slovenskega in hrvatskega nnr.--.-i nego .a podl-igi sedaj veljavnih zakonov. Ali bodi, da pride to ia nas malo prej ali malo slej, to je gotovo, da z izdanjem onih dveh naredeb slavi danes svojo veličastno zmago ideja narodne Jedaakopravuosti. Zato smo rekli, da je današnji dau zgodovinske važnosti za avstrijsko slovanstvo, ki se lepo pridružuje dejstvu istotako zgodovinske važnosti, da so ob sedanji krizi prvi pot pripoznale vse stranke, da brez Slovanov ni već možno vladati v Avstriji! To spoznanje znači za nas velik moralni triumf, kateremu pa mora slediti praktično delo, kakor je je za nas Slovence označil dunajski d^pianik .Slovenca* : .Pred vsem pa se bode moral preosno* vati zistem v jugoslovanskih deželaii, zlasti ▼ Primorju. V teui ozira vam bodem mogel v kratkem poročati o primernih korakih in morda — vspehih, kar Bog daj !■ Bodoča večiua in Italijani I Vse se je smejalo včeraj I Na povedo naravnost, ali med vrstami laskih listov je čifati, kako se silijo v večino. V slovesnem tonu so poslali v svet. blažilno vest, da nočejo tirati opozicije, ampak da hočejo tirati politiko .zdravega" oportunizma. In nikakega protesta nismo čitali ni v „Piccolu" in ne .Indi« pondenteju" proti temu, da se jih poleg Jugoslovanov navaja kakor člene večine. To se pravi, le oni sami se navajajo. — To so torej junaki, ki so te dni s sabljo rožljali pred grofom Badenijem. Seveda: žugati z opozicijo je jedno, tirati ©pozicijo, je pa drugo. Kadar žugajo, so junaki, kadar pa treba stopiti v opozicijo, tedaj jim srce hitro zleze v hlače in hrepenenje jih vleče pod varno zaščito vlade in v obližje tiste euojke, brez katere ue morejo živeti — ničle! Grof Badeni jih ni postavil v kombinacijo, skupine na desni hote opraviti stvar brez Italijanov ; človek, ki logično misli in ki misli, da se tudi politiško postopanje mora ravnati po n^ki morAli, j« primko I, da se Italijani — soseluu po tolikem bahič-. tja — ponosno postavijo v poiituru in na stran svojih pii-jateljev nemških liberalcev. Kaj še ! Kaj je njim liberalizma, a\o na njega strani ni varnega predpasnika -j vlale! Mi nismo sicpr mnogo pričakovali od progressovskih poslancev, a.i da se bodo tako smešili že o prvih nastopih, tega ne bi bili mislili nikdar I Mi divjaki smo vendar bolji ljudje. Le že jedno vprašanje. Čemu je bil veg volilni boj, ako so že o prvem koraku obuli čevlje Buigstaller-Stalitzeve P 1 Položaj na Vstoku. »Agencija Štefani" iz Sude dne 4.: Vse države so ukazale svojim admiralom, da pričnč jutri z mimo blokado pristanišča Pireja (Atenskega). Admirali so se sešli v posvetovanjda določijo podrobnosti. Z Dunaja javljajo o tem važnem koraku: Blokada Pireja je torej določena. Toda v mero-dajnib krogih vladata skrb in strah, da grški narod prisili svojega kralja in vlado do skrajnega koraka: do napovedi vojne Turčiji. Kajti že sedaj zahtevata boj velik del prebivalstva in grško časopisje. In sedaj se pojavlja še neko naključje, ki utegne odločiti grški narod do skrajnega koraka. Baš istega dne namreč, katerega ima pričeti bloka h a Pir j -., to je danes, dne 6. aprila, slavi Gršk.. obletnic-) svoje izvojevane ne za vi a no ti. Prav lahko je torej mogoče, da se zaradi tega razvna-mejo duhovi se bolj in prisilijo kralja, da napovć vojno. V tolažbo zatrjajo poročila, da blokada Pireja se ima izvesti — mirno, kakor n. pr. — blokada Krete, -JR 251 i ditme >3 t i* Mesto in okolica. Prav izborno srao se zabavali te dni, ko smo opazovali, kako si lami glavo veleizn?.jdljivi »Piccolo" in razmišlja sera iu razmišlja tja, kd'v izven »kraljestva" (i ritratti dei quattro deputati f u ori del Regm.) ; „oni doma — lahko počakajo!" Tolik cinizem je res vreden priznanja. Potem pa so s kričečimi hojami popisane nedosežne vrline iu sijajue zasluge izvoljenih „patrijotov" : D'Angeli, Cambon Hortis in Mauroner, katerih podobe imajo komaj prostora na celi strani velikega lista. Mimogrede je dal člankar še brco podlegleimi slovenskemu kandidatu, proseškemu „oštirju", „zloglasnemu panslavUii", ki se je v svojem več ne40 dvajsetletnem parlamentarnem delovanju odlikoval s strastnimi napadi na Itabjane! S posebnim zadoščenjem je tudi naglašeno, da so nešt^vilni pitiijotje z vseh krajev „kraljestva* v pismih iu brzojavkah navdušeno če-stitali somišljenikom, zmagovalcem Tržaškim. Evo, blagor ti — »fedelissima cittži" I Pa si se zopet osvetlila lice v očeh dragih naših--sosedov- zaveznikov ! „SI. Narod". Za rodbine zaprtih tržaških okoličanov so darovati v Ljubljani po 1 gld. : g. Ivan Vrhovnik, g. Tomo Zupan, g. dr. Vinko Gregorič; po 50 nč.: g. Ignacij Čamernik, g. Ivan Kregar, g. Ivan Štefo in neimenovani; po 40 nvč.: g. Vinko Prerak; po 30 nvč.: g. Fran Pavšner, Jožef Tome; po 20 nvč.: g. Lucija Oblak, g. J. Žilič; po 10 nvč: Jano Pevc. Skupno: 6 gld. 50 nvč. Za dijaško kuhinjo! Pred 14. dnevi smo opozorili na koncert, ki se bo vršil v tukajšnji Čitalnici na korist dijaški kuhinji. K«r so pa takrat bile volitve iu volilni boji, se ni toliko oziralo na tisti glas. Torej še j denkrat: pridite v lepem številu na Koncert! »Slovanska Čitalnica" priredi v soboto 10. t. m. v lastnih prostorih »Glasbeni večer* na korist dijaške kuhinje v Testu. Naši vojaki na Kreti. Gledš vznemirjujoče vesti, glasom katere je padlo par vojakov 87. pešpolka v praski z uporniki, naglasiti je, da poveljstvo pešpolka št. 87. m dobilo nikakorlne take prijave od zapovedništva čete v Kandiji. »Telovadno društvo Celjski Sokol" je dopo-slalo nastopno okrožnico bratskim društvom : Naše društvo omislilo si je letos lastno društveno zastavo ter smo sklenili, blagosloviti isto ob binkoštnih praznikih dne 6. in 7. rožnika 1897. Ob enem pa smo sklenili zvezati s to pomenljivo svečanostjo veliko ljudsko veselico na planem, pristopno vsem slojem, in tekmovalno telovadbo vseh jugo- in severoslovanskih sokolskih društev. Odbor usoja si Vam te sklepe že sedaj naznaniti ter Vas proakno, da se udeležite te slav-nosti, če ni mogoče korporativuo, vsaj po deputaciji, da pomoiete se svojo navzočnostjo k tem većemu vspehu. Bratje Sokoli! Opravičeno se nadejamo, da nas posetite v častnem številu o tej priliki, ko se bode blagoslovljala najmlajša jugoslovanska sokolska zastava, katero bodemo ponosno dvigali ter ščitili kakor dragocen zaklad in okolo katere bodemo zbirali vse dosedaj še nezavedne in narodno speče duhove po razupitem Celji in vsem Spodnjem Štajerji in je družili v trdno, nerazrušljivo falango, s katero pridemo, to upamo trdno, konečuo do zmage po vsem obzorji ter zasedemo one sedeže in zavzememo ona mesta, katera uam gredo po božji iu svetni pravici že od pamtiveka. Natanjčni vspored in vse podrobnosti objavimo pravočasno po časopisih. Da nam pomore Bog iu sreča junaška k za-željenemu vspehu, kličemo Vam bratski: Na zdar ! V Celji, dne 1. malega travna 1897. Dr. A. Brenčič 1. r., Fran Jošt I. r. t. 6. starosta. t. č. tajnik. Brezverstvo na Ogerskem. Iz Velikega Beč-kereka poročajo, da je 400 nazareuskih rodbin prijavilo, da hočejo biti odslej — brez vere. — Kakor se vidi, postaja na Ogerskem vse od dn6 do dn6 divje. Za zgradnjo nova stolna cerkva v Kotara. Nj. Vel. cesar je iz svojega privatnega imetja blagonaklonil svoto 10.000 gld. kakor prinesekza zgrađnjo nove katedralke ▼ Kotoru, kajti, kakor znano, lani decembra meseca je bila izgorela stolna cerkev. Zavarovalna dražba je bila plačala zavarovalnino v znesku 22.000 §1,10.000 gl. je poklonil, kakor rečeno, cesar, 1000 gld, je darovala srbska občina sv. Špiridijona v Trstu, to je vkupno 33.000 gld. glavnice za zgradnjo nove cerkve. K temu pa je treba priračuniti še nekaj darov zasebnikov in zapuščin. Ženske na modroslovni fakulteti dunajskega vseučilišča. Ministerstvo za nauk je izdalo naredbo, ki pripušča tenske na modroslovno fakulteto. Naredba zahteva, da so r e d n e slušateljice avstrijske podanice, da so izpolnile 18. leto in po-voljnjim vspehom položile izpit zrelosti na kojem tuzemskem državnem gimnaziju. Izredne slušateljice morale so izvršiti najmanje učit. pripravnico ali katero drugo tem jednakomerno šolo. Izredne slušateljice se morajo vpisati na najmanj 10 ur predavanja na teden. — Nove določbe stopijo s 1. oktobrom t. 1. v veljavo. Svetovna razstava v Parizu leta 1900. Vse države sveta, 54 njih, so že izjavile službeno, da bočejo sodelovati na..pariški svetovni razstavi. 20 držav je zahtevalo 218.000 štirjaških metrov prostora. a Avstrija je i/javila, da potrebuje za svoje izložbe 22.400 □m., in bržkone bode še ta prostor premajhen. Avstriia bede zastopana v 17 oddelkih. •Balkanska carica" zabranjena v Florenci. Kakor javljajo iz Kima, so oblasti v Florenci zabranile predstavo kneza Nikole Črnogorskega „Balkanske carice". Ta prepoved je osupnila občinstvo že z ozirom na okolnost, da v Florenci biva Jelena, soproga italijanskega prestolonaslednika ter — hči kneza Nikole. Pisatelji v francoski zbornici poslancev. V sedanji francoski zbornici poslancev sedi nič manj nego 73 pisateljevi To je vredno zabeležiti, ker je ni zbornice na sveta, ki bi med svojimi členi štela toliko ,mož od peresa" ; kajti po vseh parlamentih aed6 večinoma odvetniki, posestniki in industrijalci. Poroka. Prevel Hinko. (Zvršetek.) Ljudje po cerkvi so se jeli premikati in riniti drug drugega. Poroka je minula. Hitela sem, da bi prišla hitro blizo zaročencev. Bilo mi je, kakor da ne smem zamuditi trenutka, Če hočem odvrniti pretečo nevarnost. Vkljub tomu pa, da sem se podvizala, prehiteli sta me moji dve sosedi. Stara se je, navzlic svoji debelosti, premikala urno naprej, s komolcem pa je delala prostor sledeči jej bledi deklici. Videla sem, da hočeti dohiteti poročenca. Potrudila sem se kolikor sem mogla, da sem se prelila do njiju. Prijela sem staro za ramo, a ona me je, ne da bi se ozrla, sunila s komolcem nazaj. Še en korak iu bila je pri ženinu, ter mu podala skrivaj nekaj v roko, kar je vzela iz svojega žepe. Srce mi je hudo utrioalo, in črno se mi je delalo pred očmi. Na to pa sem zaslišala klicati svoje ime, in Amalija me je objela veselo ter se prav sladko zasmijala, skrivša svoj obraz na mojo ramo. „Pomisli, tela", mi je šepnila na uho, „pozabil je svoj žepni robec doma. Šele pred oltarjem je opazil, da je brez njega, dasi ima jako hud nabo 1. Moj robec je bil pa tudi že popolnoma ILoker ,^amih solz. Ne moreš si misliti, v kakem hudem položaju sva bila! S^-daj mu ga je Šele prinesla njegova gospodinja". „Le preje naj bi bila prišla na to dobro miselje rekel nato mladi mož poleg naju. Sedaj ni bil več žalosten, ampak vesel, čil m čvrst. Stiskal mi je veselo roko, ko sem jima česiitala zmedena. Zdelo se mi je, kakor bi se prt budila iz hudih sanj, katerth se ne more človek iznel iti tako hitro. Gledala sem, kako sta se veselo iu srečno peljala novoporočeuca v lepi kočiji mimo mene. Njima je sledilo še mnogo voz, srečnih in veselih svatov. Tudi jaz bi se rada odpeljala domov, kajti mokro, megleuo jnsensko vreme upliva na človeka kaj slabo. Jelo je ^nakrat deževati. Pa kaj je vendar z deklico ? sem si mislila, to je vendar nekaj pomenilo? „Vidite", dejalo je poleg mene stoječa debela gospa z okičenim klobukom, „tako je, če je človek zaljubljen 1 On je sieer jako pameten človek, soliden, reden, kakor malokateri. Ali odkar pozna to gospodičino, to mislim, ki je sedaj njegova soproga, — nima glave več na pravem konci. Prosim vas, k poroki se pelje in robec pozabi doma, dasi ima velikaask nahod I No, pri tem vremeni ni čada! — Za-te bi bilo tudi boljše, da bi bila ostala doma!" Pri teh besedah se je obrnila k deklici, ki je stala par korakov na strani, in katero sem opazila še le sedaj. „To je moja nečakinja", je dejala na to. „Ona se tudi omoži v kratkem. Jako imenitna partija! In kaj mislite, zakaj je prišla v cerkev f Samo iz gole radovednosti, da je videla obleko neveste, in da si seveda tudi ona naredi tako. To je sam napuh! In, poglejte jo, tako je nahodna, da ne more več gledati, oči so jej polne soha I" Lepa deklica je poslušala molčć ta ukor. Stala je tik svetilke, ki jo je obsevala. Sedaj sem še-Ie razumela, kaj pomenijo solze v očeh in mokri robec. V tistem trenutka se je zopet skoro bolestno zganila in stresla z glavo. Zopet se mi je zdelo kakor da bi hotela jokati, ali — sedaj sem vedela, kaj bode sledilo — k i h n i 1 a je. Najnovejše vesti. Trat 6. Jutri opoludne se bode vršilo umeš-čenje župana dra Karla Dompierija. DUNAJ 6. Ministerstvo Badenijevo ostane neodvisno od parlamenta. Ustvarila se je parlamentarna vefiina od Čehov, Poljakov, Molorusov, Slovencev in Hrvatov, katoliikih Nemcev in Romunov. Kakor taka se je pokazala ta vefiina danes prvikrat o vo-litvi predsedništva zbornice. Liberalci se srd6. Dunaj 6. (Zbornica poslancev.) Danes se je vršila volitev predsedništva. Predsednikom je bil izvoljen dr. Kathrein ? 258 glasovi proti 114, katere je dobil grof Attems; 18 listkov je bilo praznih Predsednik se je zahvalil na izvolitvi in je obljubil, da bodo nepristranski vodil pos'e. Pozdravil je zastopnike V. kurije, izrekši nado, da se združijo v plodonosno delo. Govornik želi mirnega sporazumljenja med različnimi narodi na korist razvoja države. Zaključil je svoj govor navdušenimi „živio" na cesarja. Podpredsednikoma sta bila izvoliena Poljak David vitez Abrahamovih in j Čeh dr. Kramaf. Dunaj 6. „Wiener Zeitung" objavlja cesarsko ročno pismo do grofa Badenija, katero pravi, da I cesar ni vsprejel podane ostavke, ker polaga : varnost ua to, da njegova vlada, ne zmen6 se za I hipne strankarske težkoče, določa .svoje delov nje izključno le po splošnem državnem interesa- Cesar zatrja ukupni kabinet o svojem popolnem zaupanji in pričakuje, da bode ministerstvo tudi v bodoče vodilo posle patrijotiško požtvovalnostjo in izrazito trdnostjo ter da se bode nepremično držalo načel, izraženih v lastni programatiški izjavi in v pre-stolnem govoru od 29. marca. MT Za slabotne bolohave VBled pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-elabotno otroke ; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr. Tr^ovlnak n brzojavke in v tati. lindlmpei^. P onio* Mjoiton 6.88 6 89 Pšenica *a ■pomlad 181)7 7.44 do 7 45 Ovca a« spotulad 5.58—5.60. Iti, a spomlad 6.10—6.12. Koru™ :'.a ma.i-juni 18»?. ...38 3 40 ••'Sonioa lir'a, od kil. f. 7'9|) 7 95 od 7» kilo. 8"--8 05 o I dO kil. f. 3.05 -8*10, od tU. kil, 1.8-10 815 , od H2 kil. fcr. —.------ I«6i«fln 8-10-8'— prut.0 5 65- 6-10. Pšenica: Silne ponudbe, malo povpraševanje. Trg mlačen, 10 nč. ceneje. Rž 10 nČ. ceneje. Vreme lepo. 1'raga. Neraanirani aUiliior tor. 11.85 do--.Novi po f. 11.85. sneg. Pi'rt^k, ći*ntrlfugal novi, po*t tvljtio v Tr* s carino vreil o IpoAilj*t«v procoj f, 3150 — •— ConciiBt-83 50 34'—ftetvorm 8 i 76'—V glavah iio'ih 36 - BUvr*. j . v j. >-.:io> i. <11 o d **or -a april 50*76 avgust 51.75 jako mlačno. daiiiJjrg. Samou «ogii avi-ru^-i >.* maj 41-—. zs juni-41.25, za septoinbor 42.25 za decomber 42.75 silno mlačno. (Ceae M rmzaaeje ea debela la a earlee vred.) SoaaH pridelki. 0«aa riftol: Kote...........100 E. Mandoloni ......... . »vetlorndeči..... temnorudeči..... kanarček ...... bohinjski ...... beli veliki...... „ mali ...... zeleni, dolgi..... * okrogli..... mešani hrvatski . . . „ štajerski . . . Mailo fino štajersko .... Ječmen it. 10....... : ?::::::: Zelja kranjsko....... Sipa „ ....... Krompir, ..... Proao kranjsko......• Leča, kranjska....... tfpeh ogerski........ Mast ........ Kava Mocca........ Cejlon Plant. fina . . . . Perl...... Portorioeo ...... Java Malang ..... Guatemala...... San Domingo..... Malabar Plant..... „ nativ«..... Lnguayra Plant .... „ native .... Santos fini ...... „ srednje fini . . . „ arednji..... „ ordinar ..... Rio oprani ...... n najfiniji...... „ srodnji...... Slrdkor Cuntrit'ugal I. vrste . Gonoasad ...... v glavah ...... razkosani ..... Bife italijanski fini..... „ srednji .... Japan fini AAA..... n »rednji..... Raugoon #xtra...... I....... II. ..... . Fetrolej tuski v sod b . . . . t zabojih od 29 kil. Olje italijansko najfineji . . . „ srednjofino . . bombažno, amorik. . . . dalmatinsko...... Limoni Musinski ..... Pomarančo - ..... Kandbljnl Dalmatinski I Bari . . i Pinjoli .......... Božiči Dalmatinski novi . . . » Pulješki....... S okve Pulješke ..... „ Grške v veucih, S tanine] ....... V.iir.perli} novi....... Oi\>:£e I........ Folenovko srednje velikosti . „ velike . , . . . . mate ...... Slanlkl v volik 1 It sodili . . . . W V Vs M ■ • » . Žveplo •........ Kodra galioa ........ od for. 10.-8.50 6.75 d« far. 10.2» 8.71 7.26 6.50 7. -8.- 8*96 S.- 8^25 7450 70-— 7.95 5.50 6.— 65.-8.75 —.-9.75 11.50 -.— 5.25 5.50 2.50 2.70 * 9. 9.88 N n 68. 59!— n 49. 50.— n 161. 163.- n 172. — 173.- m 183, 184.- t. 166. r— 168.— n 149. 150,- H J41. ,— 143.— It 143- — 144— rt 117.- 1|®' — t 114.- 115* — u 108.- 110,— n IOO.— 102.— s n 12"!— 128!- n 110. - 114,- 31.50 32.- n 33.— 33.60 ff 35.- 35.C6 35.— 35.26 ■ 23.75 24-26 ■ 23- 23.25 ■ 17.25 —.— fl 16 75 —._ n 13.— 13.50 n 11 — 11.50 D 10.26 10.60 n 19.— —.— 6.15 —.— 65.- 66,- 62.- 64.— 28.— 29.- 81.— 32,— i 3.- 5,- zaboj 3 .— 5 100 K. 57.— 59.- jt 62.- 64.— n 87.- 89.— n 7.75 8!— 9.— 9.50 14.76 15.- 46. -- 64 — 28,— 29,- 39.- 41- 46 — 47 — 45.- 46.— » 47.— 48.- it n 3!— —•— 5.80 —-— D 24.50 —•— Pristno bmsko sukneno blago. Jeden odrezek fgi-310 m. dol£, za IJ dosten za jedno j • možko obleko I" stane samo 3.10 iz dobro 4.10 4.80 6.— iz boljše 7.76 iz fine 9.— iz flneje 10.60 iz najtlneje pristne ovčne volne. Jedon odrezok za črno salonsko obleko gl. 10. Blago za vihno suknjo, lodon, Peruvionne, Doskingo, blago za državno uradnike, fini Kammgarne in Choviot itd. razpošilja po tovarniških cenah poznana, reeln« in poznana SSS Kiesel-Amhof v Brnu Bril Uzorci zastonj in franko. Pošiljatve po uzorcih. Pozor 1 P. a. občinstvo opozarje se posebno, da se blago dobiva mnogo cencje, ako se direktno naroči mesto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (BrUnn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo. ŽIVO APNO Fran Košuta iz sv. Križa hšt.24 pri Trstu prodaja najboljše živo i apno lastnega izdelka po 60 nvč. I stot (cent.) Oddajalo se bode le do sobote dne 10. t. m. DuncoJbovztt 6. aprila Ji»cTr. Državni " ukoijo London JO h«t. . Napoleoni ... .....».51 aOmark . . .11.72 100 ital,. lir . . <5.10 včerai 100.80 100 80 122 70 100.60 H45.45 119 55 danes 101.— 101.10 122.50 lt.0.80 349.— 1 19 50 ».fiO1/, 11 72 4fi.05 '4 12E Zdravljenje krvi Čaj „T i s o 6 e r n I cvet" (Mlllefiorl). Cisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slu-čajum, peče v žolodcu, kakor proti slabemu probavljanju iu liomoroidam. Jedon omot za ozdravljale, stoj) oO nč, ter so dobiva v odlikovani lekarni PiUraRER „f\i dne Mori" Trst, veliM trg. Lastnik kensorcii usta .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. - - Tiskar.i« l)ol«nc v Trata.