vsak ooodeliek sredo In petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, «« S mesec 2 liri 80 «£ Naročila se sprejemajo v«k dan a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 st Uredništvo in uprava: Trst, via deile Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. - Dopisi naj se pošljejo na uredniStvo Nefrankiranapisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Oglasi se lačnnajo v Sirokostl ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice zahvale poslanke, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po t>0 stot. - Plača se naprej. — —--------------— Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. DELO Kapitalizem le spravil narode tekom volne m ion propada. Protetailjat ima težko nalogo, da te namde resi. in rešil Jih bol V TRSTU, v petek 29. oktobra 1920. Predpriprave zn Kongres italijanske socijolistične stranke GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI Leto I. - Štev. 66. Mesto uredniškega članka o razkolu v italijanski socijalistični stranki, objavimo danes program in predloge komunistične frakeije, ki jo zastopajo sirfrugi&oidiga, Bombacci in Mistano. Di ne do nobenih neprfflcTn nesporazumi jenj, želimo, da sodrugi, ki nam poti je io tozadevne polemične članke, da svoje članke podpišejo bodisi s pravim svojim imenom ali pa s psevdonimom Svoje, uredniško, maenie b mo spregovorili tudi kar se tiče pričujočega programa komunistične frakcije. Za Teorfudzactfa strank*. Da se napravi konec onemu stanju desor-lenacije v katerem se nahaja sedaj naša stranka, sledečih smemoah: 1. Ime stranke in nje izčiščen je: ,Na podlagi ekG-epa Moskovskega 'kongresa, se nw»a stranka imenovati: »Jtlujanaka komu-pist čna sjranka, sekcja Komunistične Inter-aacgcoaie«. — Treba je nadaije ia&strti sArarfco v tem smislu, da se ne upošteva šte- vilo kotfcor kvalitativno vrednost njenšh članov- Iz stranke se morajo toraij izključiti: 1. Vsd oni, ki ne sprejmejo v celoti programa Komunistične InternacnonaJe, ali kf omalovažujejo ta program z besedo, spisi in dejanji; — 2. -vsi oni, ki pripadimo pTOstozi’dars>tvu; — 3. vsi trevdlucrijpnairno gibanje. V>ak mora posta bi komisar, postavljen na ček* kalkega posebnegri edBeMoa strankinega dedovanja. Ti oddelku so: 1. Mednarodno gibanje: 2. Notranje gibanje in prop aganda; 3. Tisk; 4. Komiun'stična kultura; 5. Vojaška organizacija; 6. OdnošVfi s parlamentarno skupino in z občinskimi upravami; 7. Odnošaji s strokovnimi organizacijami, zadrugrmi in dru-gmr proletarskim tvorbami, — Po razmerju finančnih sredstev in raEpcitajg'|joČ3m številom spodobnih ljudi, se bo Safeko zdmžio — ali pa •tudi ne — eneg"' al’ več komrsai^jatov v eno samo esefco. — Tem potom se bo rr izbreme-nlk> sitrckovno tajništvo od onih velikanskih > na tr» nač n v komunistični državi. (Konec prihodnji.) ge izročale nominaJno J bo na tr.načn postala prvi v*orec o^a*Wje kinim zborov'nraan, v resmci ®e pa pmepušča|^ ,_______________________ : ,v___________, ..., potno moč izvTŠei-alnemu odboru vsake sekcije Ta sistem temelje na starem buržoazn-o-demokrai:čnem pojmovanju. Sedanja razdelitev funkcij med avrševrtatm o(fi>oram, kotra-sijo za sprejemale članov in razsodiščem od-'g^var^'' le že davno preživetemu pojmovanju o razdelMvi ftmkcč? v demokratični državi. Str-rJtino zborovanje pa izroča sfkoro vedno cvdJočujočo moč jzvrševateemu odboru, ravno talko kot izroča .parlament svojo odločujočo uitoč v roke vlade. Strankina zborovanja se po nrJvadš zelo redko stobcujejo. Dnevni red teh zborovanj je sestavljen vedno od strani izvrševalnega odbora, ter se naznanja članom prekasno, t fco da si ti ne morejo napravčti lastnega jasnega pojmovanla. siranikvnih zborovanjih pa — zirtsfci v velikih sekcijah je resna in globoka razprava skoro vedno nemogoča. In tm se večkrat detejo ovire, k:\kor tudi vsUed nepotrpežl):vega pričakovanja, da se pride k glasovanju. Končno tudi vded prevelikega Števila točk dnevnega- reda !n r.'i jako kompitckan^h argumentov, o katerih se ima razpravljati. Temu bodi . omeniemo Se to, da sc puščajo na^^či na strrn(k#*rh rborowrf% kuj Idhfeo prepričati od go\’om?ške demagogije. Tudi imictj se naglo in nepurenriSLjeno -zpremtio^jo. Ta zbo-ro\ranja tvori v presežni več^i shičajev, ne- Socljalfstifnl „Rde£I Kili" BUKAREŠTA, 26. {Rosta.) V -Rumuni|i je bi ustanovljen socjalistitoi »Rdeči kriz« z nalogo, da preskrbi ja aretiranim sodrugom obleko, živila in zdiavšia. Po vse# dežeii se je nabrala znatne prispevke* da se priskočil na pomcič ž rti vam rurmmtke policije. Rumunska socičalističfta stranica je določila 7. november, dbfleunioo ruske proletarske revo-iucije, prop vjanidn'ani dnevom a c ek) Rumnunijo. Vprašanje prehrane RIM, 28. Dne 27. oktobra 1920 j« ministrski predsednik poslal vsem prefektom 3n civilnim komisarjem siiedečo brzojtiviko: Opozarjam unadnišitvo na okrožnico 21. 4. m., izdano od komisarja za aprovdzacijo s katero se vzpo-stavij tk> lizkaznoce za kruh ta testenino. Težava* položaj prehrane v državi, zahteva, da se: najstirožje izvršujejo določbe v izdani okrožnici, j sredo, dne 26. . Za n^hn je govoril ^ aS dež^^zo^ nTUETako -te Italijansko tlijo za Ros’ o zaplenjeno od Angležev DUNAJ, 38. (L. W.) Radijobrzojavka az Moskve sporoča, da je v Črnem morju zaustavila neka angleška torpedoiika italijanski parnik pota blaga za Rusijo in zaplenila ves njen tovor. To dejstvo more potrditi- vest, da je Anglija apustiia misel povzetaa tudi zgci) trgovskih stikov s Sovjetsko Rusijo. Ageacijri Ros ta svernje, da se sprejme z vet ko rezervo vest iz Varšave o zaključku premirja med boiSeviSko armado in četami generala Petljure, Druga rrdijofcrzojavka iz Moskve naznanja, da je Joffe, načelnik ruske deiegaoife zri mirovna pogajanja s Poljsko telegrafiral DombsSiemu, nčelniku poljske delegacije, da bo on prve dni novembra v Rigi. Neka tret?* radujobrzojrvka fz Moskve, ki je vsled pokvarenosti predaje nepopolna, pio-daike Tiden- tpor»twS,-, <*eki stremkinih zborovanj .resnejše ter • de« javlja, da je sovjetski kongres v Moskvi se tuli lrVeie vrši. S jfcroti da se o« morajo osebno udeležiti zborovanj. Perziji in Indiji. Politični vestnih Velefedajniška agitacija ▼ Primoiiu? Pod tem na-stovoon priobčuje lju(bitians.ko »Jutro« cd 26. t, m. iz Zaigreba poslano slede>čo »’z-viimo« brzoijavko: »Dan:%nja »Riječ« javS;'a, da agitira nek? dr, Cmi<5, korvc^ijent krajin-skega tidvetnika dr. K!#a, znanega frrmkovca, po otoku Krku, terej na zasedenem ozemlju, proti naši državi in proti Srbcm in pravi do-mačlaom, da! (Je itak vseeno ali ostanejo pod It?rja ajfii ne, češ, to je prej že bol« zanje. Ta človek prihaja tudi v hrvartsko Primorje agitirati za Zftiednico in iderikaiice, ne da ba ga bila doslej zadela rolka pravice.« — Mi ne vemo koliko je na tej veifi resnice. Tudi nat ne z;(nima. Radi bi pa dodali sledeče: Kaj na stori človek v zasedenem iczemilou, da se ga ne bi smatraJd za veleizdajalca. Ako agttir^ za Jugoslavijo, ga sm?»tra!jo za izdajalca Italijani; ako agitira iza Italijo, ga smatrajo za iz-dailco Jugoslovni Ako ne ag!iira za nobenega in si mteK, da je paič vseeno kako tse svet vrti, ga smatrajo oboji za 1zdajaJoa. Ali ne bi b'Eo morda za prebivalce na zasedenem oeem-Iju nekaj usmlienega prostora na hma. Mscrda bi pustili potem človeka pri mi'ru z izdrgeitvom. Jugoslavija prizna Isid plebiscita na Koroškem. Na interpelacije poslanca Džamcnje je odgovoria jugoslovanski ministrski predsednik dr. Vesnič, da bo jugoslovamka vfrda priznain plebiscit na Koroškem, ki je bil izvršen v smilsJui 50 člena'St. germainske pogodbe. Tako priznale, da zahtevi čast podpisa, ki je bil :izvršen na pogodbi. Ruski plemeniti begunci ▼ Jugoslaviji 90 pri zamenjav-'Obu rub^ev celepariJj eirair za nad Osmim stotinam MeSčauski učitelj Pasqualis, po milosti sablje deželni šolski nadzornik, je govoril! Ne kot učitelj, ne kot nadzornik, temveč kot človek, ki je zmožen največje podlosti, da se vzdrži na svojem mestu, ki ga je prejel kot milost iz rok kdovečegavih. Ne kot človek, kot valpet, ki meni, da bo z bičem otepal v hrbet tlačansko pokorščino osmim stotinam u-čiteljstva, ki mu je izročenih na milost in nemilost. »Zasedbena oblast ima pravico obdržati v službovanju one učitelje, ki jih sama hoče obdržati in ki ji ugajajo.« Pravico! Vse Šolstvo je tu še na podla. (Ei zakona in večina učiteljev je nameščena po zakonu. Za P»squalisa je zakon, kar on hoče in kar njemu ugajal »Vsi učitelji so nastavljeni le provizorično, ker ni bil doslej še nihče uradno potrjeni« Da ni bil nihče v dveh letih potrjen, je vzrok gospod Pas-jatelj«, iti bcSe — pučfci »©prijatelj. U članku: »■BoUjSevKke a;kc:je padaju«, p$e pomenuti list, kaka idleije ikomunrizma pomalo postoju ideje prošlostl, kako je te-momet'>pučki priatelji (I?) donijelii. su več tojiko putn vijest, da je Lenin ubiien; da te Trocki dao zatvicarti Lenma, 1 Len:n Trockega, da se je ervena vo'»ka pobun ila i pobijala svoje zrpovilectmike; dr( je Dearikn u Petrogradu; da je Koičalk osvojio Sibidju; da je vlad 1 pobregla iz Moskve i da je »boffijševička ako:&a paia«. No sve su to cisiaie tek želje ianperijateta t njihovih pl't6enika, ikaimo spadaju ®ve buržo-agke novi ne, pa ne tekil« čnnjemo m vojnog »Pu&kog Pirnjatelja« (I?) Te n^beve žeji e su npijfooSjia' svjedlotčba nfilio-vog puckcfg --.pri j.?trfjstva«, pak če im se zato rridnici več znat* odiuii.t* pa se nadamo, da če i lrrv'a‘iflci ipdk u Istri,jt sa prezirom od sebe odback? tiu tsuirfccaskii i po-pciMsIcu krpe-tmn, kesja s? je naidjefe ime »Pučki Prijatelj D*Annuttzlo nabira vojake List »Avantl« ebjaivlja’ že dolgo časa 6em pfisma mnogih sterišev iz katerih je razvidno, da se nabira in podikupuje po Italiji mladoletne fante za armado DAnnunziUa v Reki. Objavljena pisma atariž-ev, kr se upravičeno boje za usodo svojih mladc(letn:h sinov, niso vzbtidiia v -vtedn^h ikragih nobenega zanSmernja. Nabiranje in pcidkupavanje se nadaljmje pred očmi vladnih organov. Te žaJcstne vesi, g mizacije. Na zborovanje pride tajnik organizacije. Nihče naj ne manjka! Z« vodstveni svef: Tajnik. h dežele BOVEC Že je skoro minulo deset mesecev, če ne več, odkar je izšel odlok, da mora biti do novega leta vpisana odškodnina premičnin in nepremičnin. V svrho tega se je ustanovil v našem Bovcu, urad, ki vse to oskrbuje, ali, ki bi imel oskrbovati! Pa vprašajmo ljudstvo in bomo vedeli, da jih še polovica nima vpisane ne prve ne druge! Vprašamo se zakaj ne? Odgovorijo nam: ni tiskovin. Vprašamo odškodninski urad, zakaj ne preskrbi našemu ljudstvu tiskovin, da si zamore pravočasno zasi-gurati ugodno rešitev, in v najkrajšem času izpla-čanje odškodnine! Obrnemo se tudi na najvišja mesta, ter od istih zahtevamo, da nam preskrbe vse te tiskovine v najkrajšem času! če mora ljudstvo tiskovine plačati, naj se jih v zadostnem številu natisne, če jim pa papirja primankuje, potem naj se gredo solit! Ali hočejo da ljudstvo zamudi naznanitev odškodnine, da jim je ne bo treba plačati! Bile so svoj čas sitnosti, a sedaj so še stokrat večje! Več kot čuditi sc moramo potrpežljivosti našega ljudstva! Še enkrat se obračamo na naš odškodninski urad, da ako ne more preskrbeti ogromnega dela vpisavanja, naj preskrbi vsaj ljudstvu tiskovine, saj j>e že najde ljudi, ki bo za pisanje sposobni! Ter jih opozarjamo, naj bodo z vsemi strankami enakopravni in nepristranski, ter naj gredo na roko delavcu kot kapitalistu! Ker delavčev denar im« toliko kleka kot magnatov! Zadnja povodenj je pri nas razdrla poti in kolovoze, in tudi ulice po naSem Bovcu ter kanale! Vprašamo našo občinsko upravo in može okolu nje,- ali hoče začeti s popravo istih ali ne? In za vse imajo ušesa kjer le morejo ljudstvu davk naložiti, a kdo se briga za popravo) Ljudstvo če hoče hoditi in voziti aaj si popravi samo ceste in pota! Potem seveda ni Izdatkov! Tako je lepše, kaj ne gospoda naša! Radi bi tudi vedeli kam so izginile stare svinčene cevi od vodovoda? Pač že vse dela po novem sistemu »naprej klobasati« (Nemec pravi: »fortwursteln <) dokler voz ne obtiči! Dragi so drugi, kmetje in delavci! ^Cdo je temu kriv? Vi *e rotite, proklinjate vse upravne organe! Zakaj ste jih pa volili? Sami ste jih postavili! Pa sami se jih morate otresti! Proklinjate jih! Pa pridejo volitve pa jih zopet volite! Ce vam plačajo za en frakeljc žganjca ali literček vinca! Kaj ne! Pomislite in videli bodete, da imam prav! Mi delavci in naša stranka nimamo denarja, da bi plače-vali napitnine! Ampak mi zastopamo pravico in resnico ubogega delavskega in kmetskega ljudstva! Zato smo trn v pet kapitalistov! Socijalist ni antikrist, kot si misli marsikatera stara mamica, ki si ne upa druge knjige čitati kot mašnel In katera vse veruje kar sliši iz prižnice! Delavci spametujte se in strnite se k nam! Pride ura, pride dan, ko se bo ravnalo z izdajicami slabše, kot z odkritimi sovražniki! Bodite pametni in odprite oči! Vdrugič več. Delavec. PLUŽNE-DVOR. V naših dveh vasicah in v vsej okolici smo i-meli pred vojno to srečo, da nas je obiskal, po enkrat na dan pismonoša! In mi smo našega Špilca zelo vzljubili. Prišla je pa kruta vojna, mi smo morali bežati, z ramd je bežal tudi naš pismonoša! Pozneje so njega nastavili za pismonošo v lepi Vipavi! Kjer je res lepo, a on bi bil sedaj po vojni rajši v svojem domačem kraju! Mi smo pa do danes brez pismonoše! Če kdo gre slučajno v četrt ali pol ure o dal j eni Bovec dobi pošto, samo ob nedeljah navadno! Tudi priporočena pisma hodijo dlje kot navadne.^ Ker mora po iste vsak sam. Vprašali smo že na pošti, kjer se je nam zatrdilo da najkasneje v dveh mesecih dobimo pismonošo! A žali bog istega do danes še nismo videli! Sedaj se obračamo na poštno ravnateljstvo v Trstu, da nam preskrbi istega ter s tem odpravi neznosne razmere v dostavljanju pisem! Naše može vprašamo ali spijo ali za kaj so bili sploh izvoljeni, da tkrbe za svoje vasi tako slabo? Zgenite se raalo tudi v prid občine! Delavci in kmetje zbudite se. ali so pustite še vnaprej uspavati od teh gospodovi Če vam vaši izvoljeni možje nočejo pomagati gibajte se sami! Dokler bedete spali, bodete tr- peli! Pravi mož ne stiska pesti samo v žepu! Roko iz iepa m udri! Zahtevajte vaše pravo, odločno, ne hodite samo s sključenim hrbtom in klobukom pod pazduho prosjačit vaših pravic! Danes se mora zahtevati pravico! To je prava pot današnjega proletarca. Več kmetov. AJDOVŠČINA. V tistem času, ko so zahtevali delavci po celi Avstriji pomoč za bolnike, se je tudi tukaj ustanovila bolniška blagajna in od tistega časa do sedaj je bilo vedstvo vedno v enih in istih rokah. Predsednik je bil skozi 25 let gospod Ignac Kovač. Bolniško blagajniški urad je bil dosedaj v poslopju »Hranilnice n posojilnice«. Volitve, katere so se vršile 19. septembra 1920. •o prinesle spremembo, s katero je prišel celi odbor v delavske roke šn itudi kar je delodajalcev so tozadevno skoraj vsi delavskega ali pa proletarskega mišljenja. Pri volitvah se je opazilo več strank. Delavci iz Lokavca in Ajdovščine so bili dobro pripravljeni zatorej jim je zmaga ostala. Zgodilo se je tako, kakor j« prej Sni g. predsednik rekel: »Kdor se zanima, tisti naj tudi ima.« Volitev se je vršila v popolnem redu in mirno. Malo je bilo pritožb, ki to se pa mirno iztekle. Volitev je prinesla tudi drug«* spremembo, da smo bili prisiljeni v 14 dneh preskrbeti si drugi prostor in nakupiti si opravo. Okrajna bolniška Magajna ni imela druzega kakor mizo, železno blagajno in prihranjen denar, kateri se je pridobil ves po polomu Avstrije. O poprejSnem 25letnem delovanju je malo znano. Zato se bomo mogli v naprej bolj potruditi. Potrebno bi bdo lastno poslopje z ambulanco, kopališčem in uradom, da se zadovolji nad 800 članov. Naša današnja svota je pa premajhna, da bi bilo mogoče kj tac ega ukreniti v tem tako malem času. Zato apeliramo na vse naSe delavsko ljudstvo, da bi opomoglo k temu tako potrebnemu namenu z darovi po svoji možnosti. Darove sprejme uradni-Stvo okrajne bolniške blagajne v Ajdovščini v sedanjem uradu v hiši bratov Feigel poprej dr. Jenko. Uradne ure so: pondeljek, sreda, petek in sobota od 9—12 are. Blagajniku zdravnik g. dr. D. Lokar posluje izključno le v prostorih blagajne — ambu-lančna soba — v pondelfkih, sredah is petkih od 9—10 ure pred poldan. Fraac Besednjak, predsednik. ŽAGA. Mi Žagarji smo mani, po celem svetu znani, kot najbolj potrpežljivi ljudje! Kar nam pa sedaj prisojajo je pa res ie malo preveč in s tem je naša potrpežljivost pri kraju! V naši vasi prav močno pogrešamo Solo. Sedaj smo se veselili, da bomo mogli zopet svoje otroke v Solo poiiljati, a naše glavarstvo nam pošlje učno moč v osebi gospodične Furman. Ta gospodična ni a nas in mi je n* priznamo! Nočemo je v naio sredo. Ta oseba je bila vesela, da ae jo tjudemoraa vojna začela. Se upala se je izraziti: »Dobro je da je vojna, da se malo teh ljudi pobije!« Oaa ja namreč pred vojno s njenim očetom ta stanovala! In ta gospodična, ki je želela naš pogin in naio pogubo, naj podučuje naSe otroke, njej naj izročimo nalo deco! Nikdar k nikoli! Tske osebe n« maramo v naši sredi) In slavno glavarstvo prosimo, da nam pošlje drugo nftteljico! Vsa čast gospodični Mileni Bratina,- to smo v»t spoštovat Kakor imamo Se vsi v spominu našega nadučitelja Uršiča. A gospodične Fur-mann nikdar v našo sredo! To naj zadostuje do-tični gospodični, da ne sili več k nam, ker mi je ne maramo! Naša občina je sklenila s tvrdko Palese pogod-ho v kateri je lilo eklenjeno, da mora sprejeti ista dokler je ie kak delavec na Žagi, iste v delo v delo v gozdovih in sploh pri vsaki popravil Kako drži ista pogodbo danes? V naši vasi je dosti delavcev ki nimajo dela, a v delo se jemlje delavce s Serpenice! Zakaj se godi to? Zato ker so naši delavci vsi organizirani, a na Srpenici so sami kru-mirji. ki se boje Se farške knute! Ti delajo^ za vsako ceno, in če naši delavci zahtevajo dvajset centezimov večje plače, se jih odpusti! In kdo dela to? Naš rojak Felicija in rojak direktor Klini! Ta dva sta dosti nesramna, pozabila sta, kako se pogodba glasil Vprašamo na$b županstvo kdaj se zbudi iz pravičnega spanja, in se enkrat potegne za naše delavce! Župan kje si ali si se prodal? Občinski možje stopile na nogel Uveljavite nam našo in svojo pravico. Delavci pa ne izdajajte se med seboj! Ali ie niste prišli k pameti? Ne veste da v dogi je moč! Ne odjedajte eden drugemu kruha! Obč. možje, vi veste, da ste od nas izvoljeni, zatorej zastopajte tudi naSe interese! Delavci, pri drugih volitvah si izvolite zopet take zastopnike) Sodrugi na Srpenici, vas pa poživljamo, da se organizirate kot mi ter izpopolnite naje vrste! Tudi vam ne bo Škodovalo, če bodete malo več služili! Ne bodite nam za krumirje! županstvo pa poživljam*, da ugotovi našo pogodbo! To zahtevamo od njega! Zakaj «e županstvo nič ne briga za naše barake, kjer vse teče noter! Ali bomo mogli mi prestajati v njih! Ah hočete res, da moramo mi poginiti! če pojde tako naprej, nam res ne preostaja druzega! Tu smo maše razmere šele malo popisali. Pa naši merodajni krogi imajo slonovo kožo. Več kmetov, GROPADA. TukajSnjl »Ljudski oder« js priredil v nedeljo zanimivo predavanje o »Zgodovinskem prehodu od ruskega carizma de boljševizma*. Predaval je sodrug učitelj HreSčak. Ko je HreSčak dvignil svoj glas, je bila dvorana na mah polna delavcev in kmetov. — V kratkem «-'odu je pojasnil navzočim katastrofalno dobo v kateri živimo in bičal oni razred, ki skuša pretvarjati boljševizem. Dejal je, da, se morajo danes odločiti države za ah pa proti Rusiji. Udaril je po nesramni politiki »Zveze narodova, ki hoče z Wil-soaora na čelu delati v Evropi s pomočjo pušk in bajonetov, »Mir vsem dobrim ljudem« — do tega miru pa bode priSlo tedaj, ko bode ljudstvo strmoglavilo vse one državnike, kateri gonijo sedaj e-nega proti drugemu v — narodnem imenu. Razložil je nadalje delo v socijalistični stranki, v koji si niso vsi edini glede izvedbe revolucije, vendar imajo pa vsi eden in isti cilj pred seboj — komunistično republiko. En del hoče to doseči hitrim potom (boljSeviki), drugi del pa polagoma. Prvi so s kmeti v nespoiazuaiu, medtem ko je pa delavstvo na njih strani. Do sporazuma pride, ko bodeta obe stranki vsaka svoj program omilili, ter bosta tako skupno dvignili odločilen boj proti vladajočemu liberalnemu sistemu, ki pravi: Vsak pomagaj si, kakor si znai in moreS.« Ta nauk je rodil vojsko in vojska je rodila verižnike — najhujšo prikazen v svetovni vojni. Pridigovala so se nebesa, ki si jih .bode zaslužilo človeštvo v strelskih jarkih — ostale so pa verige — socijalna suinost. Pesek trpinom v oči je bilo vseh 14 Wilsonovih tačk. Kako bi prestajalo ljudstvo v strelskih jarkih, če bi jih njih predstavitelji ne tolažili z narodno gospodarsko osvoboditvijo? Upanje ljudi slraši sedaj vse one, ki jim obljub niso izpolnili. Danes je čas, ko si morajo ljudje sami poiskati kar se jim je v času vojne obljubljalo naj bo na kateri-sikoli način — tako je govoril Hreščak. Govoril je ie lepše, ko Je prešel na rusko vprašanje. V Širokih dimenzijah je orisal življenje kmetov za časa carizma, njih živalsko življenje v katerem se je sto in stoletja kuhalo sovraštvo pro-ti vladajoči buržuaziji in ki je slednjič obrodilo Gad — revolucijo. Prav nič na boljSem ni stalo tovarniško delavstvo. Njih živelj nam je predavatelj pokazal tako nazorno, da smo bili z dušo med njimi. »Revolucija« je bilo geslo tudi ruskega delavstva. Šolstvo je bilo v Rusiji tudi malo razvito. Kmet sploh ni pomal Sole, tembolj je poznal pa popa, ki mu je pridigoval dan za dnem o carju — papežu, katerega je moral kmet moliti — bič poljubljati. Največji intelektualci, pisatelji, so morali okusiti dobrote prognanstva. Tudi ta živelj je obrodil evangelije revolucije. Nad trpini je vihtelo bič uradništve, guvernerji in njih pomočniki. Država je bila — bog. zato pa je padel tudi bog. ko je padla država in ljudstvo je ostalo brez boga. Pri nas je bilo bolje, ker je bila cerkev ločena od države. Vendar sta pa napravila ta dva faktorja v času vojne »kravjo kupčijo« rekoč: »Jaz te bra-nrjn, ti moli pa za mojo zmago in žegnaj regimente da bodo ubivali svoje bližnje.« —- To so bile razmere, ki so upile k bogu po maščevanju. Maščevanje je priilo, prišla je'revolucija, ki ni poznala več- usmiljenja, kakor ga skozi stoletja niso poznali tisti, ki 80 ljudstvo vzgajali. Ravno takšno razmere nastajajo seda} v vseh državah izvep Rusije, razmere ki tirajo proletarijat celega sveta v falango, ki bode In ki mora nastopiti po vzgledu Rusije. Končal je e vzklikom na zbrane proletarce: »Ohranite si mirno srce in trezno pamet v času ko se reSuje vaša svoboda in nikar ae dopustite, da bi se vaši delavni branje na severu morali u* kloniti biču svetovne buržuazijel!« Na sto grl je pozdravilo v največjem navdušenju sodruga Hreščaka — ostal je odtis njegovega rdečega srca nad naSo vasjo. V dokaz, da so nabrali zbrani na poziv domačega učitelja lepo svotico za »Tiskovni sklad Dela«. Slava tebi socijalizem in tvojim apostolom!!! »Demokracija" Amerike (N&st&vafc i cvrietak). Koliko nsuk mogu radratei polagata n te cen-aoire kapitaJirKtklb teter«« a vidi se ved tz toga, Sto je generalni Strajk proglašen po tima apo-StoUin« »demokracije <• ne konstitucš^onalnkn, j er da je to orota — »co*wpšracy« probiv temeljnih principa državne ustanove. Komuzristftčka Stranka je takodfer proglašena izven zakona Jer »staje protšv privatnog vlasn!4tva, a privatno; \fnsniitvo je «emd} svake buržoaske , pa i američke državne ustanove. ffeje potrebno govoriti o drugim man jim po-tftščkan ustanovama 4« izvBcane »demokracije«, Jer albo «u o ve vi&e ustanove čisto ka-pitaletfčske, borioaske, onde če nanje, kao okrožna sudtfcfa, pettešja i druge aparat, biti i Govoriti o nekakovom narodnega prestav-niitvu rnoie a« najmanj« u Amertei, nsprico« >' se izbori imsfi1 cbavljat: svtjesno !• razumno, gdje nfco ne bt ■smio na ni-koga uplivati, ošini razlozima i razumom, 1 gdje bi svaka izbornik rocrao biti svijertan problema u vezi sa izborima. To su najini jeni vik a čl, koji' sa muzikam, lamrom i kspoon, obradaju pozornost fr-daznika na kandidata ea kega ti 'komcdiiiaši rrd.e. Grad onda nahči na manje eurepske gradove o pokiadama. Iz toga se vidi, kciko buržoazija držii do gias&ia, ikcd kočh vukom i gjazbom kortešlra za svoje kandidate. U ist:nu, glasa*! i ne za-služuju vrše, ne?*o što buržoazna do njih drži. Bizržoaska štampa čini svc$ dio, da laikovo šaremio i vrka ima na nph več* utisk, nego sva razlezi i argumenti, keje ienašaju revolucionarne radničke organizacije. U Americ\ Komunistička Stranka ne može u izbore, več jed no Jz tega razloga, Sto }e pro-glaSena izvan zakona. No kad i ne bi boo taj slučaj, dvojbeno pe, da bi i enda «3 zfla u izbore, bar za sad, zašjo ima svojih razloga, o kojma ne možema sad govoriti, jer to bi nas odvelo od na&eg predmeta. ’ No govorit čemo o SocajaTetičko* Stranci, koja je zafkonita i koja poslavlja svoje kandidate u svima izbosama. Ov.de valja napomenuti, da »e amerščka Soo'jai'stič!ka Stranka jedna od onih, koja po svom karakterni e pada u teatego-riju on-h socijafesvčkih stranaka, koje su se SznevjeriJe glavnm pfšncšptma revohacijonar-nog socvjaSzma. No ipak, ameračfea borštazija, kori je toliko konzervativna, v'di nekakovog protivirka 4 u relornorstičkoj i konzervativno^ Socijalističkoj Stranci, koja je usljed svega tsega. ipak neka-kovii faktor, ^er ju pomaže fberlana srtna bur-žoazija < konzervamni organizovani redrčež. U izb »timi se zato služi boržoazi ja iprntTv Soc. Str'nke upravo nevjerovatnim srestvima. Najprije dokaze rszna č-sto tebmčka srestva, onda pedantnrst u tum*Eentu jzbccnib zakona 5 rta koncu fais’it\al'S*n}e t kpafcfea glafsovnica. Ako je ipak usp:eio kojem soc^Hstič^cm kandidatu da se nekako protura kroz sve te tamne katakombe politike kcrupde, n;egov položaj niie ni dana s'gu**n. Svak-rg časa se može dotcKfcti da g« ophzže ^ao veleizdapsfca, a to ni je nimalo teSko, i cr>Js s^edr' edurmane imuniteta i izgon :z z*stnpst\a. Takoiv slučaj je bo sa petorj^om soc. zastup-nika u NevjcrSkom parl^neirtu. Prem se ie na s udu isp^avilo, da a zcetup-nici nisu n^akovi socraž stt, prem 6U se odrektr svaa če na vati svu onu palHščku prednost radnoj klasi za razvijanje i obranu novog, radničkjcg, kognunjetič-kog uredjenja, koju danainja buržoaska «de» mOkrac:ia < daje buržcazšjS za obranu kapi tal-stičkeg uredfenja — sve tkrbe vei'mo neče b:tj za radnike demckrac^e i -siobode: neče je biti ovde, neče je biti u Americi. Neka zato naše geslo bude: Dolje sa buržo as kom ^demekradjom * I Dolje sa sfciškii^anja kapita?ističkcg p retka — kap^lal^ičkini vladama: Da ždvi socijalna revolucija? Da žrvi svfetska, radnička Sovjetska Rcntt-blka! L. IGNJAT. PO SVETU Nemec prerokuje nov vesoljni potop. Karl Brantflerpracht v Bert h u Je fechl bro-Šu o, v kateri prerokuje nov vesoljni potop in sprememba p V'šja zemffe Njeg v potop bo un čil brez malega vse živ'jenje m zemlji n^kar «e ?o za.lelo razvi;ati 1'nova Bran-dlerpracht je pa dovoli dovolj časa Franciji, da fatirji vojno odškodnin od Nemč je in dosti časa grešnikom, da *e spokore. lajti po njegovem prerokovanju p ide drugi ves 'jni poiop okrog leta 3200. Svet ima torej ie 1300 let časa, da se pripravi ti plavanje. P ec pravi, da njegovo p eroko-va^je sloni na astronomskih In pe^>logj'nlh kalkulacijah in dostavlja, da je svet vs k h 12.500 let .opran vseh grehov- z vesoljnim patopom. Največja radljotelegratiina postaja. V Nauenu v N- m iji je bila pred nekaj dnevi ti nčen i prometu največia brezžična postaja na svetu. Antena na stolpu te postaj« lahko oddaja brzojavk** na daljavo 13 010 mi j In 75 b^sed n» minuto. Postaja v Naueou inut naiboli izpopolnjen »parat z b'ezžl no brzo^ Javhenje Z oivorl v jo te posta e o do egli nemški tehniki nove ufpehe v korfe vsega čl veštva. Zato je nesmiselno izkijuče' ati, sedaj p» voini, iz raznih kongres v z-^an-s veni ko na suhem, in na morju. Izdaja za socij. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore’ v Trstu. Iffalfl dobrega kolarja, ki ima lastno o-lilUll rodje. Dam mu stanovanje, če je vešč kmetijstva, tudi kos zemlje. Plačilo po dogovoru. — Milič Anton, kovač, Salež p. Prosek. dobrega kovača. Dam mu stano-ItfVtrflll vanje in hrano. Plačilo po dogovoru. — M i 1 i č A n t o n, kovač, Salež p. Prosek. ZfllosB or !a zfBtsoiBt ter feMctt ™%n ALOJZU POVH Trst Ptan 6. CirtttKI 3 (n Barrtera)