OB PRAZNIKU SLOVESNO ODPRLI KAMNIŠKI VODOVOD
Ciari IS SOb Kamnik ing. Zvone Lemič je spregovoril ob otvoritvi kamniškega vodovoda.
Ob praznovanju občinskega praznika občine Kamnik je bila prav gotovo otvoritev kamniškega vodovoda naj. bolj pomemben in razveseljiv dogodek. Kamničani in prebivalci sosednjih naselij, ki so vezani pri oskrbi vode na vodovodno omrežje Kamnika, so že vrsto let negodovali, da je oskrba z zdravo pitno vodo izredno slaba in nezadostna. Vode je cesto zmanjkovalo v posameznih delih mesta, zlasti v višjih nadstropjih je pogosto poleti sploh ni bilo.
Zato je bila odločitev, da se v Iverju v dolini Kamniške Bistrice zgradi novo zajetje in do Kamnika položi močnejši povezovalni cevovod vse do zbiralnika na Podgorskem hribu, nadvse umestna, čeprav dela niso bila hitro končana, vodovod smo morali graditi pač v posameznih etapah, ker tudi denarja ni bilo na razpolago, je odvrta vodovodna pipa, skozi katero teče zdrava pitnu voda in to še v zadostnih količinah, za uas zelo pomembna de-
lovna zmaga. Ne smemo namreč pozabiti, da je denar za gradnjo kamniškega vodovoda prispeval sleherni krajan krajevne sikupnosti Kamnik s samoprispevkom in seveda vsi porabniki vode, ki so že dlje časa plačevali višjo vodarino. Pri tem pa ne gre prezreti posojila Ljubljanske banke Kamnik, območne vodne skupnosti in seveda upravljavca vodovoda Komunalno podjetje Kamnik.
Slavnost ob odprtju sporne, nika je bila ob zajetju Iver-je in se je je udeležilo lepo število predstavnikov družbeno političnega življenja Kamnika. Na slavnosti so spregovorili član IS skupščine občine Kamnik ing. Zvo ne Lemič in Oskar Grzinčič. predsednik krajevne skupnosti Kamnik.
Vodovod so ob otvoritvi izročili v upravljanje Komunalnemu podjetju Kamnik in ga je v njegovem imenu prevzel član delovnega kolektiva Franc Humar, ki je vsa leta sodeloval pri gradnji vodovoda.
VPIS POSOJILA ZA CESTE
25
NAŠ CILJ:
IJONOV DINARJEV
Sredi julija se je polovici slovenskih občin, ki so izpolnile predvideno vsoto vpisa nega posojila, pridružila tudi občina Kamnik. Komaj dober mesec po začetku te akcije, so delovni ljudje v naši občini vpisali, prek 13 milijonov dinarjev posojila in s tem dosegli našo obveznost do skupnega slovenskega programa. Do 20. septembra pa je ta vsota že IS,214.741 din, kar je 117,6 odstotka predvidene vsote.
P:edvideni znesek vpisanega posojila so doslej presegli v. Stolu, Eta, Meso, Komunalno podjetje, Oš Ko mentla-Moste, Arboretum, Dijaški dom, Lekarna, Dom upokojencev. Delavski dom. Perutnina, GG — Kooperaci ja, Kozorog, Viator, Alpetour, občinsko sodišče, občinska uprava, družbenopolitične organizacije, SDK in še nekatere manjše delovne organizacije.
Ob tem, sicer spodbudnem rezultatu, pa je treba ugotoviti, da je to vsoto vpisale le 88,8 odstotto vseh zapo slenih delavcev, 197 obrtnikov in okrog 5(10 ostalih občanov v krajevnih skupnostih. Naša nadaljnja akcija mora zajeti še preostalih 12 odstotkov, oziroma 1066 delavcev, vse upokojence, kme te in ostale občane, ki se doslej, ponekod tudi zaradi premajhne aktivnosti družbe-nepolitičnih organizacij in Vpisnih komisij, še niso pridružili vpisnikom niti z enim dinarjem posojila.«
Kot smo že poročali, bo ves presežek posojila nad našo obvezo ostal v občini, za sofinanciranje obvozne ceste Duplica—Kamnik. Zato je predsedstvo občinske konference SZDL sprejelo stališče, da je treba v delovnih organizacijah spodbuditi tudi akcijo za vpis posojila za ceste iz dohodka TOZD. Pred-
log je, naj bi delov ne organizacije vpisale vsaj en odstotek od skupnih izplačanih bruto osebnih dohodkov zaposlenih iz svojega dohodka To posojilo je moč vplačati v dveh letih po vsakokratnem zaključnem računu ali najkasneje do konca leta 1978, vsi ostali pogoji pa so enaki kot za ostale vrste vpisnikov.
Take akcije so zelo uspele že v nekaterih slovenskih občinah, kjer bodo kmalu zbrali' najmanj še -enkrat toliko posojila, kot je bila njihova obveza. Tudi v naši občini pričakujemo, da bomo z razumevanjem delovnih ljudi za skupne naloge, ki smo jih zapisali v srednjeročni plan (med njimi je tudi obvozna cesta), zbrali vsaj 25 milijonov dinarjev posojila za ceste.
Občinska skupščina je na
skupni seji vseh zborov dne 20. septembra 1976 obravnava.
DANES V KAMNIŠKEM OBČANU
str 3. Interniranci protestirajo
str.  3. Letošnji dobitniki kamniških priznanj
str.   5. Iz dela mladinskih organizacij
str. (i. in 7. Posebna priloga o srednjeročnih programih krajevnih skupnosti
str. 9. 750 let Kamnika
str. 10. Razglas za oddajo stavbnih zemljišč
str. 12. Zlata Zdenka Potnik
DOMICIL MAISTROVIM BORCEM
Na slavnostni seji občin ske skupščine, ki je bila ob občinskem prazniku, so Zvezi prostovoljcev borcev za se verno mejo 1918—1919, ljubljanskemu mestnemu odboru, ki združuje 543 članov iz 18 ljubljanskih in okoliških ob čin, podelila domicil kamni ške občine '
Iz obrazložitve lahko razberemo, da se je kamniška občina odločila podeliti domicil, ker je zgodovinsko do kazano, da nam brez vojaškega zavarovanja naše severne meje s strani prostovoljcev-borcev v letu 1918 ne bi bila priznana ta meja. Tako so omogočili, da v Sloveniji živi nekaj stotisoč Slovencev in aa je ozemlje štajerskega Podravja z Mariborom in
etujem, Ljutomerom. Ormožem, Središčem, Gornjo Radgono, Slovenskimi goricami, Dravskim poljem pripadlo ■Sloveniji;
Naša dolžnost je, da poleg velikega priznanja s postavitvijo spomenika legendarnemu vodji koroških borcev kamniškemu rojaku generalu in pesniku Rudolfu Maistru-Vojanovu v Kamniku leta 1970, damo še posebno priznanje in zahvalo nekda njim borcem za severno mejo, s podelitvijo domicila v naši občini.
Predstavniki borcev za severno mejo so po podelitvi domicila položili tudi venec pred spomenik svojega velikega vojskovodje. -tj
la poročilo občinskega štaba o vpisu posojila za ceste in poziva vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, da nadaljujejo z vpisom posojila za ceste, še posebno pa v tistih delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, kjer še velik del zaposlenih delavcev oz. obča. nov ni vpisalo posojila.
Občinska skupščina je tudi priporočila samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v organizacijah združenega dela, naj se zavzamejo za uresničitev dogovora, da bodo vse orga nizaclje združenega dela vpisale posojilo za ceste iz ostanka dohodka v višini enega odstotka od mase bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva se bodo kot presežek občinske obveznosti posojila, namensko uporabila za gradnjo obvoznice Kamnik—Duplica.
P. S.
Predstavnika borcev za severno pred spomenik generala Maistra
mejo sta položila venec
6166
S SEJE
S SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA KAMNIŠKE PODRUŽNICE LJUBLJANSKE BANKE
OBČINSKE SKUPŠČINE   POSOJILO TITANU
Septembrska -skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine je ponovno opozo rila na neugodna gospodarska gibanja v Kamniku in sprejela sklepe, ki končno bodo morali biti uresničeni. Uspeh lahko zagotovi le prizadevnost vsakega posameznika. Pozitivni premiki le na področju zunanje trgovine.
Potem, ko je sprejela poročilo o delu in odlok o izvršnem svetu je v skupščini sledila razprava o celi vrsti odlokov s področja urbanizma.' Na Bakovniku je odprta zelena luč za zidavo stanovanjske soseske s približno 600 novimi stanovanji in za okoli 2000 prebivalcev, z ustreznimi spremljajočimi objekti — šola, vrtec, igrišča ipd. V šmarci je, po predhodni obravnavi s sveti krajevnih skupnosti šmarca, Duplica, Podgorje in Kamnik ter zaradi komunalne neurejenosti sprejeta prepoved za vse gradnje. Na območju Mekinje in Jeranovega je z od-
lokom sproščenih še nekaj preostalih nezazidanih parcel.
Poleg navedenih je skupščina razpravljala še o odloku o zazidalnem načrtu obrtne cone v Kamniku ter o poročilu o vpisu posojila za ceste z dogovorom o skupnem financiranju obvoznice v Kamniku.
Na dnevnem redu so bile še kadrovske zadeve in delegatska vprašanja.
Pod kadrovskimi zadevami je skupščina imenovala 15-člansko komisijo za imenovanje individualnih poslovodnih organov in sicer: Borisa BAVČARJA, dr. Aleksandra DOPLIHARJA, Maksa FLISA, Antona ISTENICA, ing. Bogdana JESENKA, Slavka KOLESA, Matevža KOŠIRJA, Ivana MLAKARJA, Slavka RAJHA, Marico TAjC, Matjaža TRATNIKA, ing. Dušana ŠTEFULO, Bogomila WIEGE LETA, Andreja ZALEZ1NO, Miroslavu ZALOŽNIK.
TOMO MALINARIC
OSEBNI DOHODKI NA KNJIŽICE
Pred dobrim letom dni je kamniška podružnica Ljubljanske banke začela široko akcijo zbiranja in izplačil osebnih dohodkov zaposlenih preko hranilnih knjižic Ljubljanske banke. Do konca preteklega le(a so uspeli vključiti 98 odstotkov zaposlenih delavcev v kamniških organizacijah združenega dela v izplačila preko hranilnih knjižic, kar predstavlja svojevrsten uspeh. Žal med njimi ni nekaterih organizacij zlasti v šolstvu, vendar v banki pričakujejo, da bodo tudi ti kmalu med njimi.
Izplačevanje osebnih do-hodkov preko hranilnih knjižic je v ninogočem pripomoglo tudi k večji likvidnosti kamniške podružnice Ljubljanske banke. Ob koncu avgusta letos so uspeli zbrati
za 12 starih milijard dinarjev denarja prebivalstva. Tako so zaposleni pripomogli k večji gospodarski moči svojih organizacij združenega dela.
IVinka pripravlja široko akcijo izplačevanja osebnih dohodkov na tekoče račune občanov. Tak način je sodobnejši in še bolj ugoden za občane, saj jim večjih zneskov denarja ne bo treba več imeti doma. Ob obisku inikasanta, ob večjih nakupih in drugih izdatkih bodo imetniki tekočih računov le izpolnili ček in tako poravnali svoje obveznosti. Seveda bodo morali imeti denar na tekočem računu, kjer se jim bo tudi obrestoval kot na hranilni knjižici. O plačevanju s čeki bomo še poročali. —tj.
NAŠI OTROCI SO LETOVALI V SAVUDRIJI
V počitniškem domu zavoda za počitniško letovanje Ljubljana Center v Savudriji je letos letovalo 250 kamniških otrok. Dve izmeni sta preživeli počitnice na morju po deset dni, ena izmena pa 14 dni. Tudi letošnje letova nje je pripravila občinska zveza prijateljev mladine Kamnik, ki je zagotovila tudi vodiče, ki 90 skrbeli za organizirano življenje v domu in na plaži. Največjo izmeno od 124 otrok, ki je letovala od 17. do 31. avgusta, so uspešno  vodili:   Bogica, Vera,
Darja, Marija, Majdi, Tomo, Andrej in Zdravko. Krotiti delfine, morske pse, Vikinge in številna druga razigrana morska bitja, po katerih so poimenovali posamezne skupine, seveda ni bdlo lahko. Toda, vse se je lepo izteklo in vsi so' bili zadovoljni. Hrana je bila dobra, porcije pa tudi velike. Tudi upravnica doma Slava Kralj je zelo pohvalila kamniško kolonijo. Vreme je sicer nekoliko nagajalo, vendar je bilo sonca in morja še vedno na pretek.
F. S.
Izvršilni odbor Ljubljanske banke podružnice Kamnik je na zadnji seji odobril več posojil kamniškim gospodarskim organizacijam. Skupno so člani izvršilnega odbora banke razdelili 18,514.000 dinarjev posojil za osnovna sredstva in 7,440.000 ' dinarjev za trajna obratna sredstva.
Največji delež razpoložljive vsote denarja namenjenega posojilom je bilo posojeno Tovarni kovinskih izdelkov in livarni Titan za nadaljevanje druge faze investicijskega programa modernizacije proizvodnih zmogljivosti. S tem se rekonstrukcija Titana še ne bo zaključila, saj imajo v tovarni izdelan program nadaljevanja modernizacije, ki je sestavni del investicijskega programa srednjeročnega programa razvoja te ene največjih kamnških organizacij združenega dela. Titanov program je tudi družbeno preverjen in prav modernizacija bo pripomogla, da se bc tovarna učvrstila na samem vrhu tovrstne jugoslovanske proizvodnje.
Posojilo so odobrili tudi industriji pohištva Stol, ki zadnje čase širi mrežo svojih razstavno-prodajnih prostorov po vsej Jugoslaviji. Tokrat je bilo odobreno posoji lo za nakup večjega razstav no prodajnega prostora v Sa.
rajevu, ki bo kot vse kaže že letos vseljiv.
Del posojila za osnovna sredstva so namenili tudi domačemu trgovskemu podjetju ABC Kočna, ki bo kupilo trgovski lokal za . novo samopostrežno trgovino na Bakovniku. Samopostrežna trgovina bo predvidoma odprta že letos in bo prav goto. vo razveselila stanovalce novega naselja in Dupličane. V objektu bo tudi ekspozitura Ljubljanske banke podružnica Kamnik, kar bo v mno-gočem približalo banko ob čanom tega dela naše občine.
Trgovskemu podjetju Kočna so namenili tudi posojilo za trajna obratna sredstva. . Cestnemu podjetju Ljubljana so posodili tudi denar za asfaltiranje ceste v Podgorju, ki bo dokončno urejena že letos.
Izvršilni odbor kamniške podružnice Ljubljanske banke je ocenil, da je novi način plačevanja med uporabniki družbenih sredstev zelo izboljšal plačilno sposobnost kamniškega gospodarstva, številne organizacije združenega dela koristijo plačilne ugodnosti, ki jim jih nudijo dobavitelji reprodukcijskega materiala S tem se je tudi izboljšala, likvidnost kamniške banke in okrepila njena kreditna moč. -tj
Skupina kamniških otrok v Savudriji
S SLAVNOSTNE SEJE OBČINSKIH SKUPŠČIN DOMŽALE IN KAMNIK
PRED 35 LETI
Letošnja tradicionalna slavnostna seja vseh zborov občinsldh skupščin Domžal in Kamnika je bila tokrat v veliki dvorani kina Dom v Kamniku. Poleg delegatov obeh občinskih skupščin, ki so dodobra napolnili veliko dvorano, so se slavnostne seje udeležili tudi številni gostje. Med navzočimi je bilo zlasti veliko borcev — prostovoljcev za severno mejo 1918, ki so se pod vodstvom generala in kamniškega rojaka Rudolfa Maistra-Vojanova z orožjem borili za priznanje naših meja proti Avstriji.
Slavnostni govornik je bil Janez Lenič, predsednik občinske skupščine Domžale, ki je orisal dogodke izpred 35 let, ko so se delovni ljudje kamniškega okrožja z orožjem uprli okupatorju. Tako množične vstaje leta 1941 ni bilo nikjer v Sloveniji.
Tovariš Jernej Genič je spregovoril tudi o gospodarskih uspehih obeh občin, ki sta po vojni zabeležili hiter družbenoekonomski vzpon. Res, da je na tem področju že pred vojno stalo nekaj industrijskih obratov, vendar danes obratuje cela vrsta zelo modernih tovarn, ki svoje izdelke prodajajo daleč izven meja naše domovine. Enako lahko poudarimo hiter razvoj urbanizacije, saj smo priča vedno močnejši stanovanjski izgradnji in dotoku večjega števila prebivalcev na naše območje.
Slavnostno sejo obeh občinskih skupščin je tokrat vodil Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine Kamnik. Na njej so med drugim podelili domicil ljubljanskemu odboru zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918—1919 in podelili 6 srebrnih in 9 bronastih plaket Kamnika ter 5 javnih priznanj občine Kamnik družbenim organizacijam in uglednim družbeno političnim delavcem.
>tj
Delegati in gostje pred slavnostno sejo občinskih skupščin
Kamniški sejem je odprl predsednik prireditvenega odbora inž. Alfonz Boltar, predsednik IS SOb Kamnik, ki je imel tudi kratek nagovor
„SEJEM BIL JE ŽIV"
Že v zadnji številki Kamniškega občana smo zapisali, da se je domače trgovsko podjetje ABC KOČNA odloči-lo nadaljevati tradicijo in ob pomoči nekaterih kamniških industrijskih gospodarskih organizacij priredilo VI. kamniški sejem. S tem so pb-pestrili trgovsko dejavnost v miši občini in dokazali, da tudi kamniška trgovina stopa v korak s hitrim razvojem trgovine v Sloveniji.
Na VI. kamniškem sejmu je bilo tokrat predstavljeno veliko število industrijskih izdelkov znanih proizvajalcev iz vse Slovenije in Jugoslavije. Potrošniški sejem je bil zelo zanimiv tudi za kupce, saj je bila izbira na njem zelo pestra in številni kupci so radi kupovali razstavljene izdelke.
Tudi največji optimisti niso pričakovali, da bo v času sejma v Kamnik prišlo tolikšno število kupcev iz skoraj vse Slovenije, saj so bil" cene izdelkom mnogo ugodnejše kot drugje. K temu j" pripomogla tudi kamniška občinska skupščina, ki je ob sejmu znižala prometni davek za 3 odstotka. Trgovsko podjetje ABC Kočna je zal"'" ležilo tudi lep poslovni uspeh, saj je bilo na sejnin prodano za več kot 12 milijonov novih dinarjev raznih razstavljenih izdelkov.
Prizadevni organizatorji predvidevajo, da bodo prihodnje leto sejem še razširili, povabili tudi druge razstav Ijalce in zlasti nekatere delovne organizacije iz pobratenih občin, s katerimi Kamnik tesno sedeluje.
SREČANJE INTERNIRANCEV Z MLADINO
V soboto, 18. septembra dopoldne, je bilo v kinu Dom ponovno srečanje nekdanjih intemirancev, zapornikov, izgnancev in vojnih ujetnikov kamniškega področja z mladino. Hkrati je bilo to srečanje posvečeno 35-letnioi vstaje na Kamniškem. Vabljenih je bilo nad 600 občanov, ki so pred mnogimi leti okusili vso grenkobo fašističnega terorja v taboriščih, izgnanstvu ali ujetništvu. Kljub temu, da je po vojnih letih umrlo že nad 200 teh ljudi, je bila dvorana premajhna, da ))• nudila sedeže vsem prisoln.ni.
V uvodu je drage goste prisrčno pozdravila predsednica komisije za intern»rm-ce pri združenju borcev N'W občine Kamnik, nekdanja jn_ terniranka .Marica Brejc. Marsikomu so se zarosile oči, ko je po dvorani zado-nela »Pesem intemirancev«, ki jo je ob tej svečanosti zapel ženski pevski zbor Solidarnost pod vodstvom Viktorja Mihekuča.
Slavnostni govornik in pokrovitelj prireditve je- bil podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Avguštin Lah, ki je med drugim spregovoril o razmerah, v katerih živijo naši zamejski   Slovenci   na Koroš-
kem. Poudaril je predvsem željo, da prevlada pravica nad našimi rojaki, ki žele ohraniti svoj jezik, svojo kulturo in žele složno z Avstrijci v miru živeti na svoji zemlji. Med drugim je spregovoril tudi o interniran-cih, izgnancih, vojnih ujetnikih in vseh žrtvah narodnoosvobodilnega boja, ki so dovolj zgovoren dokaz fašističnega terorja nad našimi ns> rodi. Jugoslovani smo odloč ni, da se upremo in borim-' proti kakršnemukoli fašisti* nemo nasilju.
Med nastopajočimi na t«/ proslav', so poleg ženskega pevskej-- zbora sodelovali še znani operni pevec Rajko Koritnik, harmonikaš Milan Starate in gledališki igrale< '•niez Rohaček. Spored povezovala radijska napol •> dovaika Anica Gladek.
Srečanja se je udeležila W di številna mladina iz kamm ške gimnazije in iz osnovn • šol, ki so vse nastopajoč«* prisrčno pozdravili. S teg" srečanja so poslali tudi prfl testno pismo avstrijskem-konzulatu v Zagrehu, ki £•' je prebrala Marica Brejc.
Takih in podobnih srečanj si v Katilniku še želimo, zato naj velja vsa pohvala organizatorjem. M. '•
OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA
v v
OBČINSKA SKUPŠČINA KAMNIK PODELILA 20 PRIZNANJ
Na predlog komisije za odlikovanja pri skupščini občine Kamnik so delegati vseh zborov občinske skupščine sprejeli predlog o podelitvi občinskih priznanj. Pri izbiri- predlogov so sodelovali, tudi samoupravni organi organizacij združenega dela, odbori krajevnih skup nosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, samoupravne interesne skupnosti številna društva in druge organizacije.
Na slavnostni seji, ki je bila ob občinskem prazniku so podelili 6 srebrnih in 9 bronastih plaket ter   5 javnih . Priznanj občine Kamnik.
Priznanja so prejeli:
I. SREBRNO PLAKETO KAMNIKA
1. Krajevna organizacija zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Tuhinj aa prizadevno družbenopolitično delo ln ohranjanje tradicij narodnoosvobodilne borbe. Organizacija iz Tuhinja je po številu članov druga v naši občini, vendar je po delu najbolj aktivna. Postavili so že šest zgodovinskih obeležij, ki jih tudi zelo lepo vzdržujejo.
V svoje delo vključujejo tudi mladino in tako prenašajo revolucionarno tradicijo na mlajše rodove. Le malo katera akcija v Tuhinju gre mimo borcev, ki so aktivna v vseh družbenopolitičnih orga nizacijah in društvih.
Občinska organizaciji; rdečega križa kamnik za 30-
letno prizadevno delo za uresničevanje socialnih in humanitarnih ciljev. Občinska organizacija RK že vrsto let uspešno uresničuje svoje po slanstvo po načelih socialističnega humanizma in solidarnosti. Organizacija vklju euje številne občane, med katerimi moramo omenita z'asti neumorne aktiviste, ki v številnih akcijah zbirajo obleko in obutev, sodelujejo Pri zbiranju pomoči ob elementarnih in drugih nesrečah, organizirajo krvodajalske akcije in druge akcije. Poudariti moramo njihovo vzgojno izobraževalno delo med mladino, pri enotah civilne zaščite in med občani.
3. Božo Matičič. delavec Kemijske industrije Kamnik fca dolgoletno, aktivno družbeno politično delo, delo v občinskih organih, samoupravnih interesnih skupno sUh in samoupravnih organih delovne organizaoije.
4. Franc Brank, delavec industrije pohištva Stol Duplica za dolgoletno vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji ter družbeno politično delo.
3. Albin Kladnik, direktor obrtnega podjetja »Usluga«, za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah v Volčjem potoku.
5. Jože Piki, delavec v obrtnem podtjetju »Usluga« za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo v občinski skupščini in družbenopolitičnih organizacijah
4. Francu Klemenu, delavcu ETE Živilske industrije Kamnik, za njegovo dolgoletno, uspešno delo v delovni organizaciji in družbenopoli-ttčno delo
6. Slavko Rajh, delavec to varne Titan, aa vestno in pri zadevno delo v delovni organizaciji in delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
II. BRONASTO PLAKETO KAMNIKA
1. Športno društvo Komenda za dosežke na področju športa, množičnosti in vključevanju v družbenopolitično delo. Komendski športniki ne beležijo svojih uspehov le kot posamezniki, temveč njihovo društvo množično vključuje delovne ljudi v organizirano rekreacijo. Komenda sodi med najbolj aktivne športne centre na vasi, kar so z zaupanjem organizacije podelitve Ziherlovih priznanj izrekli tudi slovenski športni delavci.
2. Stanislav Ipavec, delavec industrije Stol Duplica, za dolgoletno prizadevno delo v delovni organizaciji in aktivnost v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah.
8. Leopold Pečjak, delavec tovarne Titan, aa dolgoletno delo v delovni organizaciji, delo v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah.
n.Anton Klun. delavec tovarne Titan, za njegovo dolgoletno prizadevno delo v delovni organizaciji in družbenopolitično delo.
6. Franc Lužovec, delavec industrije pohištva Stol Duplica, za dolgoletno vestno in prizadevno delo v delovni organizaciji ter samoupravno in družbenopolitično delo.
9. Ivan Peršin za več kot
20-letno izredno prizadevno delo na področju'strelstva in vzgojo mladih strelcev.
III. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK
1. Janez  Benkovič za več
kot 10-letno prizadevno iin požrtvovalno delo v košarkarskem klubu Kamnik
2. Marinka Gregorš, upravi-teljica osnovne šole Duplica, za dolgoletno pedagoško in družbenopolitično delo.
3. Maksa Marko, delavka v tovarni Titan, za prizadevno delo v delovni. organizaciji in dolgoletno delo v samoupravnih organih.
4. Bogomira Prosen, delav ka industrije pohištva Sto! Duplica, za dolgoletno vestno' delo v delovni organizaciji in družbenopolitičnih organiza cijah.
5. Slavka Aavršnik, delavka tovarne Titan, za prizadevno delo v delovni organizaciji in družbenopolitičnih organizacijah.
Protestno pismo, ki so ga Avstrijskemu konzulatu v Zagrebu naslovili zaporniki, interniranci, izgnanci in vojni ujetniki občine Kamnik, zbrani na srečanju v veliki dvorani kina DOM.
A VSTRIJSKEMU KONZULATU V ZAGREBU
Ogorčenju vseh naših narodov zoper grob pritisk avstrijske vlade na slovensko in hrvaško, narodno manjšino v Avstriji, se pridružujemo tudi zaporniki in interniranci občine KAMNIK. Na delu so znova sile mračne . in ne tako davne preteklosti, zaradi katerih so morali tisoči in tisoči Slovencev <in drugih jugoslovanskih narodov v kocentracijska taborišča ali pa se izseliti drugam, da bi tako te sile uresničile svojo politiko iztrebljanja našega naroda. Naši narodi so se skupaj s koroškimi Slovenci uprli takemu početju nemških nacistov za ceno ogromnih žrtev. Zato smo bili sopodpisniki avstrijske državne pogodbe samo pod' po§ojem, da bo povojna Avstrija zatrla vse oblike oživljanja fašističnih organizacij in zagotovila naši in hrvaški narodni manjšini vse pogoje za nemoteno življenje in razvoj.
Vse te zahteve so zapisane tudi v državni pogodbi in v 7. členu so obveznosti Avstrije do manjšin podrobno naštete. Za avstrijsko vlado so obvezujoče in koroški Slovenci ter gradiščanski Hrvati imajo vso pravico vztrajati, da jih vlada uresniči. Mi pa smo dolžni kot sopodpisniki državne pogodbe in kot matični narod storiti vse korake, da do tega pride in to brezpogojno. Preštevanje manjšin v državni pogodbi ni nikjer predvideno kot pogoj za uresničitev 7. člena. Mračne sile koroškega Heimat-diensta in druge neofašistične sile Avstrije pa so prek avstrijskih političnih strank izsilile preštevanje kot osnovo za uresničitev 7. člena državne pogodbe. Prepričani smo, da žele po tej poti uresničiti popoln etnični genocid nad Koroškimi Slovenci. Predstavniki avstrijske vlade izjavljajo, da so dosegle enotno stališče o preštevanju vse tri večinske avstrijske stranke. Izgleda, da ni težko priti do enotnosti avstrijskih političnih strank, ko gre za etnični genocid nad koroškimi Slovenci.
Obsojamo tako mračno dejanje teh sil. Uresničitev avstrijske državne pogodbe ne more in ne sme biti le stvar sklepa avstrijskih političnih strank, . saj gre v primeru neuresničevanja te pogodbe za kršitev mednarodnih obveznosti. Zato bomo mi, prepričani smo, vsa svetovna demokratična javnost, vztrajali na doslednem uresničevanju 7. člena državne pogodbe, hkrati pa zavračamo trditve, da gre ob tem za naše ozemeljske pretenzije nad slovensko Koroško, kar izjavljajo avstrijski in celo vladni predstavniJci, s čemer bi radi zaslepili svetovno javnost in javnost v sami Avstriji.
Mi želimo dobre odnose s sosedno republiko Avstrijo, toda ne za ceno etničnega genocida nad Koroškimi Slovenci. Vse, dokler Avstrija ne bo izpolnila dosledno in brezpogojno ter brez preštevanja manjšin 7. člen avstrijske državne pogodbe, bodo odnosi z nami in avstrijsko republiko močno' obremenjeni in skaljeni. Prav zaradi tega je v dobro razvijanje odnosov med našima dvema sosedoma izpolnitev pravic slovenske narodne manjšine na Koroškem in hrvaške na Gradiščanskem. ki izhajajo iz avstrijske državne pogodbe.
Mi Slovenci in z nami vsi jugoslovanski narodi ter vsa demokratična svetovna javnost in napredne demokratične sile Avstrije ne bomo odnehali z bojem vse dotlej, dokler bodo na avstrijskem Koroškem izvajali, grobi pritisk na našo narodnostno manjšino.
Zaporniki, interniranci, izgnanci in vojni ujetniki občine KAMNIK
ZAKLJUČNA OCENA JAVNE RAZPRAVE O ZDRUŽENEM DELU O OSNUTKU ZAKONA
PREIZKUŠNJA SAMOUPRAVNE ZAVESTI
7. Vlado Osolnik, za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah v šmarci.
Le z nekaj besedami bi lahko označili konferenco o- zaključni oceni javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki je bila 17. septembra v kino dvorani na Duplici. Poleg vodilnih družbenopolitičnih delavcev v občini je konferenci prisostvoval tudi organizacijski sekretar v republiškem svetu ZZS. Nadaljevanje akcije je nujno, je bila osnovna ugotovitev konference. Nič novega za tiste, ki so razumeli vsebino nove ustave — zagotoviti oblast delavcev v vseh fazah družbene reprodukcije. Ugotavljamo pa, da so se ne sa-moupravne težnje marsikje razbohotile in parali"irale razvoj v začrtani smeri. Začetek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pa po meni tudi začetek brezkompromisnega boja in obračuna z vsemi tistimi, ki so razvoj marsikje zavestno obračali v drugo   smer. Analize samo
upravne organiziranosti m samoupravnih razmer so in tudi bodo razkrivale težave in samoupravnemu konceptu, razvoja naše družbe tuje ideje in prakso. Smer razvoja je jasna: uresničitev ustave. Osnutek zakona pa predstavlja konkretizacijo ustavnih določil ter začetek široke akcije za spremembo samoupravnih razmer, vsekakor pa zahteva revolucionarne korake in akcijo.
Javna razprava je sedaj dokaj uspešno zaključena. V nadaljevanju te široke akcije bodo nujne spremembe številnih samoupravnih aktov, ne le na papirju, temveč še posebej v praksi, čeprav je v javni razpravi sodelovalo okoli 80 odstotkov vseh zaposlenih in so razprave bile do kaj razgibane, kar ne moremo .trditi za krajevne in samoupravne interesne skupnosti, pa vendarle lahko ugotovimo, da z malo ustavo mar-
sikje nismo imeli preveč sfcr-bi. Kritike samoupravnih razmer kot tudi pripombe iz javne razprave bodo vsekakor plodna tla, da se omogoči dosledno izvajanje zakona v praksi, i
Vsebina pripomb ne spreminja bistvene vsebine osnutka' zakona, je bil eden od končnih' zaključkov konferen ce. Zelo neupravičene in celo škodljive pa so trditve posameznikov, ki so zavirale ustvarjalno delo v razpravi češ, razmere so takšne in takšne tudi bodo, dokler zakon ne bo dokončno sprejet.
Udeleženci konference so ob zaključku poslali še protestno pismo proti raznaro-dovalni, politiki avstrijske vlade proti našima manjšinama v Avstriji. Podano je tudi kratko poročilo o pomoči kamniških delovnih organizacij prebivalcem v, Posočju,
Tomo Malinarič
KAMNIŠKO GOSPODARSTVO V 1. POLLETJU
NAMESTO OPRAVIČEVANJA IZGUB: POVEČATI PRODUKTIVNOST
Kamniško gospodarstvo j« v letošnjem prvem polletju doseglo za 3,5 odstotka manjši fizični obseg proizvodnje kot lani v istem času. Ob tem pa se je število zaposlenih letos zmanjšalo za 0,7 odstotka. Že ta dva podatka kažeta, tla je produktivnost naših delovnih organizacij precej padla. Tak rezultat je tudi posledica odločitve nekaterih kolektivov) ki so aprila in maja letos imeli izredne kolektivne dopuste. Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da kar 19 TOZD in drugih delovnih organizacij v polletju ni doseglo toliko celotnega dohodka, da bi lahko pokrilo vse svoje obveznosti. Res je, da je na to delno vplival novi obračun realizacije (uvedba ugotavljanja dohodka na osnovi plačanih računov), vendar imamo kljub temu 10 delovnih organizacij oz. TOZD, pri katerih je izguba večja od denarja, ki je še pri kupcih, in celo tri TOZD, kjer gre za izgubo pri substanci, kar pomeni, da niso dosegle niti toliko celotnega dohodka, da bi i.
njimi pokrili materialne stroške in amortizacijo proizvodnih naprav (Utok — TOZD Konfekcija in TOZD 1POK, GG TOZD Koopera, eija).
Ne glede na to, za kakšno vrsto izgube gre (za »papir nato«, kot jo nekateri imenujejo, ali dejanjsko), se je treba nad rezultati v slehernem kolektivu resno zamisliti in temeljito proučiti vzro ke zanje.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu se je povečal za 10,6 odstotka, na osnovi dejansko opravljenih delovnih ur pa za 18 odstotkov. V Istem času pa so sc življenjski stroški zvišali za 17 odstotkov. To pomeni, da naši osebni dohodki lovijo le življenjske stroške, nimajo pa svoje podlage v povečani produktivnosti, ali z drugo besedo, da pojemo več, kot ustvarimo. Rešitev seveda ni v zmanjševanju osebnih dohodkov, pač ptt v naši večji skrbi in naporih za večjo produktivnost.
Eden izmed pozitivnih rezultatov našega gospodarjenja je povečanje izvoza naših izdelkov za 19 odstotkov ali na konvertibilna področja kar za 32 odstotkov več kot lani. Izvoz se je najbolj povečal v Stolu (231). Delež uvoženih surovin in materialov v vrednosti izvoza v na: šj občini znaša 52 odstotkov, kar je vsekakor pozitivno in v skladu z našimi prizadevanji. '
Višja sredstva na žiro računih naših gospodarskih organizacij kažejo, da se je plačilna sposobnost gospodarstva močno izboljšala, kar pa je seveda tudi pozitivna posledica novih predpisov v plačilnem sistemu.
Za družbene dejavnosti je značilno, da se je število zaposlenih povečalo za 6,9 od stotka, zlasti na račun novih delavcev v domu upokojencev v Kamniku, ki je pri-čel poslovati šele lani v drugem polletju. Dohodki za skupno porabo pa so dosegli le 47,8 odstotka planiranih. Zlasti zaostajajo dohod-
PROGRAM OB TEDNU KOMUNISTA
ČLOVEK-DELO - KULTURA
Delovna skupina, ki jo je na svoji 36. seji, dne 2. avgusta 1976 imenoval komite občinske konference ZKS Kamnik, je pripravila program ob tednu Komunista s temo »človek — delo — kultura«. Zavedamo se, da bomo pospešili proces podružblja-nja kulture na temelju njenega samoupravnega koncepta in poživili idejni boj za področju kulture s širokim angažiranjem kulturnih ustvarjalcev in z ustrezno mobilizacijo komunistov in vseh delovnih ljudi. Akcija naj bo tudi eden izmed temeljev za počastitev 100-Ietnice Cankarjevega rojstva in 35. letnice začetka naše revolucije.
1. Teden Komunista bo v občini Kamnik organiziran od 24. do 31. oktobra 1976.
2. Delovno skupino, ki ji je komite OK ZKS zaupal skrb in odgovornost za uresničitev tedna Komunista, naj bi tvorila jedra aktiva komunistov -- kulturnih delavcev. Aktiv moramo razširiti z odgovornimi delavci v TKS in ZKPO.
Naloga aktiva: izdelava programa kulturnih prireditev in posameznih proslav za prihodnje leto z določitvijo izvajalcev za posamezne proslave in prireditve. Aktiv mora redno spremljati akcije s tega področja.
3. Od 20. do 26. septembra 1976 je bila v dvorani nad Kavarno razstava na temo »Ivan Cankar in delavsko gibanje«.
Nosilec akcije: muzej Za-price, tov. Mirina Zupančič.
4^ V OZD Titan Kamnik bo razstava likovnih del de-lavcev-slikarjev samoukov. Razstava sodi v sklop prireditev v počastitev tovarniškega praznika.
Zadolžitev: tov. Bogdan Potnik.
5. Organizirali bomo revijo pevskih zborov iz naše občine. Pevski zbor Lira ter moški in ženski pevski zbor Solidarnost naj bi imeli koncerte po posameznih krajevnih skupnostih izven Kamnika.
(i. Glasbena šola se bo s svojim programom predstavila oskrbovancem doma upokojencev v Kamniku.
7. Septembra bo v Moravčah revija pihalnih orkestrov domžalsko-kamniške občine.
8. V Ljudska knjižnici bo na novo urejen in odprt marksistični oddelek.
9. V oktobru bo organiziran teden predavanj za buri stične vodice po kamniški občini za tiste, ki bi želeli postati turistična vodiči in bi organizirali nedeljske izlete za obiske kulturnih spomeni kov v naši občini.
10. Ob koncu tedna Komunista bomo organizirali javno tribuno o kulturni dejavnosti v občini Kamnik.
Predlagamo, da OK ZKS Kamnik zadolži vse OO ZK, da organizirajo v. lastnih sredinah razprave o kulturi. Nekaj smernic za razpravo — vloga ' sindikata in DPO pri oblikovanju in razširjanju kulturne politike ,y DO,
— ustanovitev oziroma imenovanje komisije za kulturo ali animatorjev kulturnega življenja,
— odnos organov samoupravljanja do kulturne politike,
— katere vrste kulturne de-javnosti so v posamezni DO bolj razvite, katere manj?
— naloge in vloga interne knjižnice in tovarniškega glasila pri razširjanju in oblikovanju kulturne politike.
Skupaj s komunisti, ki delajo v SZDL, sindikatih in ZSMS, skupaj z vodstvi teh DPO bomo nato organizirali javno tribuno.
Kulturna politika začenja tam, kjer ljudje delajo in žive, v zvezi s tem pa so naloge ZK, predvsem pa njenih OO, da izoblikujejo kulturno politiko, prilagojeno stanju in sposobnostim. Tudi funkcije kulturnih ustanov, ki so sicer nujne in potrebne, naj bodo čimbolj obrnjene k delovnemu človeku.
Predsednik delov, skup.: ZDENKA POVSE
ki listih skupnosti, ki imajo svoje vire določene na osnovi dohodka TOZD (republl ška izobraževalna skupnost, zdravstvena, raziskovalna skupnost itd.).
Dohodki občinskega proračuna so bili v tem času doseženi v višini 44,8 odstotka od predvidenih, torej prav tako zaostajajo.
Podatki, o katerih smo govorili, so povzeli iz informacije izvršnega sveta občinske skupščine, ki jo je analitska služba občine izdelala na osnovi poročil delovnih organizacij. Občinski skupščini je bila predložena tudi informacija službe družbenega knji povodstva, ki se nekoliko razlikuje bd navedenih podatkov. Res je, da je letošnje polletno obdobje težko primerjati z lanskim, ker imamo letos drugačen obračun celotnega dohodka, vendar bo treba čimprej uresničiti sklep občinske skupščine, da je treba izdelati enotno in bolj razumljivo metodo obdelave podatkov o gospodarjenju. F. S.
TOVARIŠEM
V SPOMIN
Letošnje poletje nam je smrt iztrgala iz svoje srede tri ugledne družbeno politične delavce iz Tuhinjske doline. Za vedno smo se poslovili od Jožeta Hribarja Marka, Franca Zoreta in Doreta Dro-venika.
Jože Hribar-Marko
Ko smo se vsi veselili delovnih zmag ob občinskem prazniku, nam je v prometni nesreči za vedno omahnil Jože Hribar — Marko, znani družbenopolitični delavec iz Zgornjega Tuhinja, ki smo ga vsi poznali kot preudarnega in vestnega moža.
Bil je med udeleženci NOB, saj je bil že leta 1942 sekretar OF za Tuhinj in kasneje predsednik gospodarske komisije za Zgornji Tuhinj. Zbiral je hrano, opremo in drugi material za partizanske enote in bolnice, ki so bile stalno na področju Tuhi- ja in Menine planine. Leta 1943 je vstopil v Slavno šlandrovo brigado in kasneje bil partizan Dolenjskega odreda.
Jeseni leta 1944 so ga zajeli belogardisti iz zaprli v Begunjah od koder so ga po 20 dneh poslali v Mauthausen, kjer je ves izčrpan dočakal svobodo.
Po osvoboditvi se je takoj vključil v družbeno politično delo in obnovo svoje ljubljena Tuhinjske doline. Opravljal je vrsto družbenih funk-
cij, bil je tajnik občine Tuhinj, odhornlk občinske sku pščine, predsednik takratne kmetijske zadruge, aktiven v zvezi komunistov, SZDL in še bi lahko naštevali, v Tuhinju skoraj ni bilo akcije, pri kateri tovariš Marko ni sodeloval .
Za svoje vestno in predano delo je prejel vrsto priznanj in odlikovanj.
Franc Zore
FRANC ZORE iz Cešnjic v Tuhinjski dolini je bil med redkimi udeleženci oktobrske revolucije, saj ga je v Rusijo zanesla vojna vihra prve svetovne vojne, Kot vojak takratne Avstro-Ogrske se je boril v Galiciji' in bil med vojnimi ujetniki v Rusiji. Prav o svojih doživljajih v Rusiji in revoluciji je večkrat pripovedoval zbrani mladini in o njem smo v našem časopisu že pisali.
Njegova napredna stališča in udeležba dveh sinov v partizanih sta bila povod, da so ga Nemci zaprli in odgnali v taborišče Dachau. Ker je bil sodelavec OF so mu okupatorji požgali domačijo.
Čeprav izčrpan po vrnitvi iz taborišča in s šestim križem na ramah se je aktivno vključil v delo krajevnih organizacij. Bil je tudi član zveze komunistov. —tj
FRANC
BEIINOT-
FILIP
nas je zapustil sredi deia, star skoraj 84 let. Po kopali smo ga 10. avgusta na pokopališču v Nevljah
Pred vojno se je izučil obrti in toliko izšolal, da je postal obratovodja tovarne.
Ko je okupator leta 1941 zasedel našo domovino, se je kot zavedni Slovenec takoj povezal z organizatorji Osvobodilne fronte, leta 1942 pa je postal njen sekretar na terenu Kamniške Bistrice. Poleti 1942 so Nemci skoraj izsledili njegovo delo, ga zaprli, on pa jih je prelisičil s svojo pretkanostjo in zagrizenostjo, da so gr- izpustili. Kljub zasledovanju in terorju je neustrašno nadaljeval z delom vse do novembra 1943. Takrat je bil že preveč znan in- je moral v ilegalo, s seboj je vzel tudi ženo in hčerko.
Kot dober teoretik in propagandist je postal član OF kamniškega okrožja, maja 1944 pa je postal načelnik za gospod irstvo pri pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko. To funkcijo je zelo uspešno opravljal vse do osvoboditve. Tudi po osvoboditvi njegovo delo ni bilo nič manj pomembno, saj smo se znašli v popolnoma izčrpani in porušeni domovini. Prava umetnost je bila takrat preskrbeti potrebno hrano, vendar je znal te stvari zadovoljivo izpolnjevati vse ' do svoje upokojitve. Poleg rednega dela je deloval na terenu politično, pa tudi na gospodarskem- in kulturnem podro-iju. Hvaležni so mu občani krajevne skupnosti KAMNIŠKA BISTRICA-GODIČ ter turistično društvo tega kraja za vse njegovo delo. Posebno mu je hvaležna mladina. Vsepovsod je nastopal revolucionarno in odločno. Tudi v krajevni skupnosti HEVUE, kjer si je ustvaril po 1968. letu
svoj novi dom, je bil zelo delaven in aktiven.
V občinskem odboru ZZB NOV je bil dve mandatni dobi podpredsednik in vedno aktiven. Že med vojno je postal član partijske organizacije, kjer je vseskozi aktivno deloval.
Za vse, sar je dal za socialistično skupnost v času NOV, kjer mu je 1944. leta padel tudi sin, in vsa leta po vojni v diiižbenopolitianih organizacijah, se mu iskreno zahvaljujemo.
Slava njegovemu spominu.
Občinski odbor ZZB NOV KAMNIK
Božidar Drovenik
V torek, 21. septembra, se je veliko število domačinov, ljudi od blizu in daleč, med njimi njegovih sodelavcev — učiteljev in nekdanjih učencev, vrste članov družbenopolitičnih organizacij in društev poslovilo od tovariša Božidarja Drovenika, upokojenega učitelja in upravitelja podružnične šole in družbenopolitičnega delavca v Zgornjem Tuhinju.
V slovo mu je na šolskem dvorišču spregovoril ravnatelj centralne šole tov. Dob-nikar, pri odprtem grobu pa so mu spregovorili tov. Kan-cilja v imenu družbenopolitičnih organizacij in društev in pionirka-učenka tuhinjske
šole. 8 posebno pesmico, posvečeno njemu, se je poslovila od njega tudi pesnica tov. Vida Brestova.
Tovariš Dore je bil že kot mlad učiteljiščnik član levega krila Sokola in kluba učiteljskega naraščaja, organizacije, ki je bila marksistično usmerjena in je članstvo v njej prepovedala takratna prosvetna oblast.
Po končanem študiju je pred vojno kot učitelj služboval v Belih vodah, Zavod-njah in Ljubnem, kjer je pričakal okupacijo. Tu je začel sodelovati z OF; pri njem so se zbirali 'njeni pristaši fh organizatorji. Ilegalno je delal s prvimi partizani, kasneje pa tudi -sam odšel mednje v Šlandrovo brigado. — Bil je nosilec Ordena zasluge za narod, Medalje dela in Srebrnega priznanja OF.
Decembra 1950 se je vrnil v prosveto in zaoral ledino v našem novem šolstvu v osvobojeni domovini. Malo manj kot trideset let je delal z ljudmi in šolsko, mladino v kamniški občini, najprej v špitaliču, od 1950. leta dalje pa v Zg. Tuhinju.
Ob svojem delu v šoli in izven nje je vzljubil te kraje in ljudi. V slutnji svojega slovesa je izrazil željo, naj ga po smrti krije ruša te, tuhinjske zemlje. — Naj v njej mirno počiva, čeprav v prezgodnjem grobu.
DOHODKI KS IZ SAMOPRISPEVKA IN PRISPEVKOV DELOVNIH ORGANIZACIJ
ŠOLSTVO — OBČANOV RAZGOVOR
Od januarja do julija 1976 je bilo zbranih na zbirnem tekočem računu krajevnega samoprispevka skupno 2,700.689,85 din. Od tega je bilo od 1. 1. 1976 do 31. 4. 1976 po določilih starega samoprispevka. 1,801.932,25 din, od 1. 5. do 31. 7. 1976, ko je bil uveljavljen nov samoprispevek po stopnji 2 °/o, pa je bilo zbranih za krajevne skupnosti 897.757,60 din, prav toliko pa tudi za gradnjo novega šolskega centra. Ta sredstva se zbirajo na tekočem računu občinske izobra-" Sevalne skupnosti, čemer bo le-ta posebej poročala občanom in delovnim ljudem.
Krajevni samoprispevek se je delil med krajevne skupnosti od 1. 5. 1976 po ključu, ki je veljal za dotedanji samoprispevek, po 1. 5. 1976 pa po novo sprejetem ključu, ki temelji na številu aktivnega prebivalstva v KS. V sedmih mesecih letošnjega leta so imele posamezne krajevne skupnosti naslednje dohodke iz krajevnega samoprispevka:
Po sporazumu o združevanju sredstev za sofinanciranje potreb krajevnih skupno-sti v letu 1976 so-<se delovne °rSanizacije obvezale, da bo-za potrebe KS prispevale Po 300 din na zaposlenega <v letu 1975 150 dan).
Do sedaj je poravnalo svoje obveznosti 27 delovnih organizacij, med katerimi jih je več, kri so poravnale obveznosti tudi že za leto 1976.
Delovne organizacije GG, gozdni obrat Kamnik kaolina Cl"na in UTOK niso imele to-
liko ostanka dohodka oziroma sklada skupne porabe, da bi mogle poravnati obveznosti.
Med večjimi organizacijami v občini Kamnik doslej niso poravnale " obveznosti: vsi TOZD Svita, podjetje Meso, Tekstilni inštitut Maribor, Viator, Živilska industrija in več manjših delovnih organizacij.
O razdelitvi solidarnostnih sredstev (ena tretjina vsega
1. KS Kamnik
2. KS Duplica
3. KS Godič
4. KS Orna
5. KS Kamniška Bistrici-
6. KS Komenda
7. KS Tuhinj
8. KS Mosle
9. KS Motnik
10. KS Nevlje
11. KS Podgorje
12. KS Pšajnovica
1.3. KS Sela pri Kamniku
14. KS Srednja vas
15. KS Šmarca
16. KS Šmartno
17. KS Špitalič
18. KS Tunjice
19. KS Volčji pota!
20. KS Vranja peč
21. KS Križ
Po računovodskih podatkih so delovne organizacije na podlagi samoupravnih sipora-znimov
prispevale1 do 26. 8. 1976 skupno
od tega zneska je bilo nakazano KS
za razdelitev KS ostane Se
v solidarnostnem skladu je
prispevka delovnih organizacij) odločajo delegati krajevnih skupnosti, ki so postavili posebno komisijo za pripravo predloga za razdelitev na osnovi programov in vlog krajevnih skupnosti. O tem predlogu bomo poročali v naslednji številki Kamniškega občana. Sveti,krajevnih skupnosti morajo občanom poročati o izvajanju programov in o porabljenih sredstvih.
F. S.
9R3.980 172.308 69.319 97.233 198.057, 158.411 105.331 127.885 50.418 ' 128.72» , 72.918 20.706 50.414 58.516 106.221 77.421 31.,505 73.821 36.910 33.311 46.814 2,700,689
,90 din 80 din ,15 din ,70 din ,95 din ,05 din ,30 din ,60 din ,80 din ,!)() din 55 din ,80 din ,40 din ,40 din ,30 din .30 din ,05 din ,75 din ,90 din ,45 din ,90 din ,85 din
1.531.800,75 din 652.767,00 din 368.473,85 din 510.619.90 din
NAŠI TRAKTORISTI NA PODROČNEM TEKMOVANJU V ZADOBROVI
V začetku avgusta so se pomerili traktoristi na VI. področnem tekmovanju traktoristov v Zadobrovi pod pokroviteljstvom podjetja EMONA LJUBLJANA in v organizaciji mestnega sveta zveze organizacij za tehnično kul-tu,,o Ljubljane. Med skupno *1 udeleženci so se pomerili v oranju, teoriji in spretnostmi vožnji poklicni traktoristi, pnetje-zadružhiki, traktorist-ke in mladi traktoristi. Med Poklicnimi traktoristi je osvojil prvo mesto Predrag Arsič j* EMONE LJUBLJANA, med kmeti-traktoristi je bil prvi Jernej Cunder iz Stožic, med traktorist,kami je bila najbolj-OOljSa Kristina Blažič iz Po-'ja pri Vodicah, med mladimi . traktoristi Pavel Ravnikar s Klanca pri Komendi in med mladimi zadružniki Anton Ravnikar s Klanca pri Komendi.
Iz leta v leto je med trak-torisbi-tekmovalci več udeležencev: moških in žensk ter
tudi osnovnošolske mladine -pionirjev. V širokem razponu vnašanja sodobne kmetijske mehanizacije je našlo mesto tudi sodelovanje kmetijskih proizvajalcev na tekmovanjih traktoristov: področnih, republiških in zveznih! Vsekakor je dognano, da prinašajo tekmovanja svojstvene prvine v vsakdanje delo in življenje kmetijskih proizvajalcev, tako zadružnikov kot zasebnih kmetovalcev! Neprecenljive vrednosti so hkrati tudi medsebojne izmenjave izkušenj pri delu in pri uporabi sodobne kmetijske mehanizacije..
Mladi zadružniki so z zanimanjem prisluhnili svojim starejšim prijateljem ter si pridobili marsikatero novo smernico za nadaljnje delo med mladimi kmetijskimi proizvajalca v domačem okolju.
Eden od perečih problemov, ki je vezan na ohranjanje  slovenskih  d<»nafl(J, je
vsekakor pravilno vrednote nje kmetijskega dela, kmetijske proizvodnje. Prav tod, na tekmovanju traktoristov ter predhodno ob primernih strokovnih napotkih, predavanjih in urejenem pouku kmetijstva v osnovnih šolah so še pravočasno zastavljene akcije! Saj -že samo sodelovanje na tekmovanju mladih traktoristov, kjer se zbirajo pionirji, da tekmujejo v oranju, pritegne iz leta v leto več gledalcev, med katerimi so tudi kmečki sinovi in hčerke, bodoči gospodarji kmetijskih gospodarstev. Ne le, da gospodarji želijo izročiti svoje posestvo svojim potomcem, temveč želijo, da hi !f ti nadaljevali od tod dalje: umno gosp<xlari)i v času in okolju, kjer bodo živeli. Za to pa je prepotrebno strokovno znanje: IZOBRAŽENI GOSPODARJI KMETIJSKIH POSESTEV!
V. NOVŠAK
revod traktoristov
uredništvo	kam-	
niškega občana		
vabi vse	mlade	
fotografe	k	so-
delovanju	v	na-
šem časopisu!		
CENTER ZA OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE LETA 1979
Glede na to, da so se v zvezi z gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje pojavljala številna, upravičena in neupravičena delegatska vprašanja, smo na kratek razgovor povabili predsednika izvršilnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Srečka Rota in ravnatelja gimnazije Ludvika Jevšenaka.
OBČAN Občinska skupščina prejšnjega sklica je, kot veste, na podlagi javne razprave v okviru SZDL novembra 1973 sprejela petletni pro. gram gradnje šol in otroških varstvenih ustanov v občini Kamnik za obdobje 1974 do 1978. S tem programom so bile začrtane gradnje na omenjenem področju, med katerimi je prednost dobil center za osnovno izobraževanje. Da bi uresničili te cilje, kakor tudi potrebe krajevnih skupnosti, smo v letošnjem letu izglasovali 2 odstotni krajevni samoprispevek: 1 odstotek zbranih sredstev iz naslova samoprispevka, kot tudi sredstva, ki se bodo zbirala po stopnji 0,8 odMotka od bruto osebnih dohodkvv, bodo uporabljena za izgradnjo šol in otroških varstvenih ustanov. Ali bodo sredstva, ki se postopoma zbirajo, zadostovala za dokončanje centra?
ROT: Ne; ne bodo zadostovala. Do leta 1979 (takrat je namreč predvideno dokonča nje centra), bomo zbrali le 38 milijonov dinarjev, nekaj več kot polovico predvidene investicije. Zmanjkalo bo oko. li 32 milijonov dinarjev. Zato je TIS zaprosila republiško izobraževalno skupnost, da zagotovi manjkajoča sredstva, in sicer v letu 1977 in 1978. Sredstva republiške izobraževalne skupnosti pa bodo prav gotovo pospešila izgradnjo centra, ki bo tako dokončan v predvidenem roku.
OBČAN: Kdaj predvidevate začetek gradnje centra''
ROT: Spomladi leta 1977. Po načrtu mora biti končan do leta 1979, ker v nasprotnem primeru grozi tretja izmena v kamniških osnovnih šolah in občutno zmanjšanje vpisov v gimnazijo. S poukom v novi stavbi bi lahko pričeli v letu 1978.
OBČAN: Ali se lahko zgodi, da z gradnjo ne bi pričeli v predvidenem roku?
ROT: Lahko se zgodi. Na prvem mestu je odvisno od investicijskih sredstev. Ta problem pa lahko rešimo tudi s premostitvenimi krediti in etapno gradnjo. Poleg tega pa prebivalci Novega trga zahtevajo, da bi pred pričetkom gradnje centra izgradili tudi zasilno obvoznico mimo Novega trga do gradbišča.
OBČAN: Kaj pa lokacija centra? Vprašamo zato, ker je bilo že veliko delegatskih vprašanj v zvezi z njegovo lokacijo. Pa tudi med občani se, kol slišimo, . pojavljajo najrazličnejše govorice glede lokacije.
ROT: Po sprejetem urbanističnem načrtu je odobrena lokacija centra za usmerjeno izobraževanje v Novem trgu, torej med Zavodom za usposabljanje invalidne mladine in naseljem Novi trg. Tam, kjer je bila določena od vsega začetka.
OBČAN: Bile so tudi pripombe občanov glede bližine centra in obvoznice. Ali bo obvoznica s hrupom od prometa ovirala pouk?
ROT: Občinska izobraževalna skupnost: je kot, investitor zaprosila Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, da bi izdelal oceno zvočne zaščite centra. K tej oceni (Vend) KJ DN 2828/76 SK-AKU 05) je Zavod, na podlagi predložene situacije in arhitektonskih načrtov, preštudiral ogroženost; objekta zaradi hrupa ob obvozni ce-
sti. Pri tem se je opiral na podatek republiške skupnosti za ceste, ki za leto 1985 predvideva, da bo po tej cesti vozilo vkoli 500 vozil na uro. Pri takem prometu in pred. videni oddaljenosti objekta od ceste (50 do 100 m od kabinetov > bi hrup pred okni dosegel približno 53 dB (deoi-belov). Seveda, brez zaščitnih ukrepov. Po normativih sme biti pred šolskimi poslopji hrup največ do 50 dB. Z zaščitenimi ukrepi (nasipi, zasaditve) pa bi se hrup zmanjšal pod to mejo.Pouk bo zaradi hrupa tako potekal neovirano.
OBČAN: Ugotavljamo, da vpis v gimnazijo iz leta v le. to narašča. Kadrov, ki jih združeno delo potrebuje, pa močno primanjkuje. Ali bo center za usmerjeno izobraževanje reševal tudi ta vprašanja in združenemu delu nudil potreben kader?
JEVŠENAK: Prav gotovo Center bo sprejemal vse učence v občini po zaključeni osemletki na dveletno šolanje (deveto in deseto leto šo-lanja). Tako tudi predvideva reforma usmerjenega izobraževanja. Center se bo vključil tudi v mrežo šol, ki izobražujejo kadre za potrebe gospodarstva, (enajsto in dvanajsto leto švlanja). Njegovi kadri in prostori pa bodo namenjeni tudi potrebam izobraževanja ob delu, za.delavsko univerzo, s katero se bo gimnazija od 1. januarja 1977 združila v en«) organizacijo združenega dela.
OBČAN: Kot ugotavljamo iz današnjega razgovora, so pogoji na področju izobraževanja v občini dokaj pereči: stiska s prostori v osnovnih šolah in tudi v gimnaziji, naraščanje vpisov v gimnazijo, kljub temu da ne daje nobenega poklica, celodnevna šola in podobno. Toda o tem kdaj drugič. Hvala lepa.
T. Malinarič
Predstavljamo osnovne organizacije ZSMS
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSMS DPS:
NAJPREJ IZOBRAŽEVANJE
Osnovna organizacija ZSMS organov družbenopolitičnih skupnosti je na svoji seji v začetku septembra izvolila novo predsedstvo. Za predsednika te organizacije, ki je na svečani seji OK ZSMS maja letos prejela priznanje kot najaktivnejša osnovna organizacija, na področju konference mladih delavcev v kamniški občini, so predlagali Zdenko Mali.
Osnovna organizacija ZSMS DPS je bila ustanovljena julija 1975 in v njej deluje 28 mladih. Presenetljivo je dejstvo, da je zelo aktivnih kar 20 članov.
O delu. te osnovne organizacije, ki je v preteklem mandatnem, obdobju pokazala tisto aktivnost, ki smo jo pogrešali pri marsikateri OO ZSMS je spregovorila Zdenka Mali, dosedanja članica predsedstva OO ZSMS DPS.
»Po ustanovitvi naše osnovne organizacije smo si kot prvo in najpomembnejšo nalogo zadali izobraževanje članov ZSMS. Organizirali smo
dva izobraževalna seminarja v sodelovanju z osnovno organizacijo sindikata in komitejem OK ZK Kamnik. Žal ■je zadnji odpadel zaradi premajhne udeležbe.« ■
— Kje dobivate sredstva za vaše delovanje?
»Redno zbiramo članarino —10. dinarjev mesečno. Nekaj pa smo dobili tudi z zbiranjem starega papirja. Zbrali- smo ga kar 4 tone. Za to akcijo smo bili zadolženi vsi člani naše osnovne organizacije in prav tako uspeh ni izostal. Seveda pa so finančna sredstva še vedno pereč problem, s katerim se srečujemo na vsakem koraku. Prav tako je tudi s prostori. Sestanke lahko sklicema v prostorih skupščine občine, vendar nh smo edini, ki si želimo svoj lastni prostor, kjer bi lahko razvili mladinsko klubsko de-javnost.«
— Najpomembnejše naloge, ki ste jih opravili v preteklem mandatnem obdobju?
»Akcijski program smo izpolnili v celoti, če seveda od-
štejemo neuspeli izobraževalni seminar. Udeležili smo s« mladinske delovne akcije na Kamniškem sedlu, organizirali pa tudi dvodnevni izlet na Veliko planino za vse člane osnovne organizacije DPS. Aktivno smo se vključili tudi v športna tekmovanja za pokal OK ZSMS, v okviru naše osnovne organizacije pa smo lansko leto v jeseni uspešno ievedli tekmovanje v keglanju.
Morda je zanimivo tudi lo, da smo navezali stike z osnovno organizacijo ZSMS skupščine občine Trebnje. Maja letos so naa že obiskali predstavniki te mladinske organizacije: pogovarjali smo se odelu, problemih, razka-zali pa smo jim tudi mesto Kamnik. V oktobru pa jim. bomo mi vrnili obisk.«
— In katere naloge se boste jeseni najprej lotili?
»Izobraževanja. Organizirali bomo seminarje za idejno-politično usposabljanje. Letos moramo uspeti..«
SONJA HRIBOVŠEK
DRUŽBENI PLANI
KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI KAMNIK ZA OBDOBJE 1976—1980
Zbori delovnih ljudi in občanov so v času od 10. do 25. marca 1976 obravnavali predloge družbenih planov krajev-nih skupnosti za obdobje 197S--1980 ter jih s pripombami in dopolnitvami tudi sprejeli. Plani krajevnih skupnosti te melje na predvidenih dohodkih krajevnega samoprispevka, prispevku delovnih organizacij, dotacijah občinskega proračuna in posebnem prispevku občanov v krajevnih skupnostih, ki rešujejo taka komunalna vprašanja, za katera se občani najbolj zanimajo. V programe krajevnih skupno sti se bodo vključili tudi srednjeročni programi samoupravnih interesnih skupnosti s področja šolstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, ki bodo sprejeti s samoupravnimi sporazumi konec letošnjega leta.
Pomembno vlogo pri uresničevanju programov krajev nih skupnosti bo imela tudi v kratkem ustanovljena komunalna interesna skupnost, ki bo prevzela del nalog, ki jih je doslej financiral občinski proračun (vzdrževanje cest večje komunalne investicije itd.).
Petletni plani so glede na predvideno višino dohodkov zelo napeti, zato se bodo morali sveti krajevnih skupnosti in občani izredno prizadevati, da jih bodo izpolnili. Ob sprejemanju letnih planov se bodo morali občani odločati za vrstni red uresničevanja posameznih nalog, kajti»sprejeti petletni plani niso sestavljeni po vrstnem redu. Glede na to so dane možnosti, da se občani in delovni ljudje vsako leto posebej dogovarjajo in odločajo o letnih nalogah in vlaganjih.
Petletne plane krajevnih skupnosti objavljamo zaradi tega, da bodo občani imeli možnost spremljati dotok dohodkov KS, kakor tudi sam potek del v posamezni krajevni skupnosti.
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA
Izdatki;
I. Samoprispevek in soudeležba občanov:
1. Komunalna uredilev — kanalizacija in asfaltiranje sledečih ulic in potov:
Kolodvorska ulica — severni in južni del, Pot na Poljane — spodnji del, Keveljska in Frašnikarjeva pot, Streliška ulica II. del, Aškerčeva, Ogrinčeva, Podgorska in Svetčeva ulica, Kebetova ulica, Pot 27, julij, Bevkova, Lobodova ulica, Proboj Smolnikorjeve ulice, Cesta treh talcev, ulica dr. Tibeta Zajca, Kotarjeva, Drnovškova, Molkova in Poljčeva ulica; Zebljarska pot in ureditev Mlinščice
2. Nadaljnja ureditev okolice pokopališča Zale
3. Strokovni sodelavci, izdelava načrtov, cenitve in odškodnine
4. Ureditev glavnih prometnih ozkih grl za varnost pešcev v starem delu mesta
5. Otroška igrišča in rekreacija občanov
6. Priprava gradnje osrednjega doma kulture in športa
7. Nepredvidena dela
Skupaj iz samoprispevka in soudeležbe občanov;
— popravilo avtobusne postaje
— pomoč organizacijam, društvom, SLO, CZ
— table za označitev kraja, oglasne deske in drugi drobni izdatki
— funkcionalni izdatki KS
2Ü.0C0 (¡0.000
15.000 20.000
Skupaj 1.644.000
11
i.ooo.ooo
100.000
400.000
500.000 300.000
loo.ooo
■100.000 .500.000
KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE
Dohodki;
— .1% krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. red
— prispevek delovnih organizacij
— dodatni  prispevek občanov
Skupaj
1.125.000 .12.000 386.000 190.000
1.733.000
,100.000 500.000
		lin
Dohodki:		
—- prispevek delovnih organizacij		317.000
— prispevek obč. proračuna za ceste II. reda		50.000
— l'b samoprispevek ,		850.00(1
	Skupaj	"1.217.000
Izdatki-		
— vzdrževanje cest in potov		JOO.OOO
— sofinanciranje novi; TP Kališe		200.000
— gradnja kopalnega bazena		50.000
— gradnja avtobusnega postajališča		50.000
— gradnja vodovoda Praprotno		50.000
— gradnja mostu na poti Smrečje-Krivčevo		60.00«
— sofinanciranje TP Gozd		200.000
— elektrofikacija Podkrajnik — pomoč		60.000
— dograditev vodovoda Gozd		00.000
— cesta Kališe—Zavrh		60.000
— cesta Praprotno		50.000
— pomoč organizacijam in društvom		80.000
— ostale potrebe in rezerva		77.000
	Skupaj	1.21, .000
KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA
Dohodki;
— V/i)  krajevni samoprispevek 1.400.000
— sklad za urejanje  mestnega zemljišča 545.000
— prispevki TOZD 710.000
— prispevki občanov 540.000
— dotacija SO Kamnik 205.000
— dohodki od obresti 27.000
II. Sklad za urejanje mestnega zemljišča (stanovanjski del); 1. Vzdrževanje, rekonstrukcija in signalizacija cest, pločnikov, mestnih ulic, javna razsvetljava, dopolnitev svetlobnih
teles   parki, nasadi itd. 3.500.000
III. Prispevki OZD in TOZD:
1. Vzdrževanje in sanacija starega mestnega jedra, varstvo spomenikov in parkirnih prostorov
2. Otroška igrišča in rekreacija občanov
3. Ureditev glavnih prometnih ozkih grl za varnost pešcev
v starem delu mesto 3.840.000
4. Priprava gradnje osrednjega doma kulture in športa 100.000
5. Dotacije raznim društvom in organizacijam 860.000
6. Izdelava načrtov, cenitve in drugo 300.000
7. Nepredvideni stroški 100.000 Skupaj iz prispevkov OZD in TOZD: 6.500.000
IV. Dotacije  skupščine občine Kamnik;
1. Stroški krajevne skupnosti: tajništvo, poslovni prostori,
splošni ljudski odpor, civilna zaščita, zbori občanov in drugo 1.800.000
2. Rekonstrukcija in vzdrževanje javne razsvetljave, mestnih in drugih ulic, transformator Zale, sanacija starega
mestnega jedra_______ 2.700.000
,                                Skupa; 4.500.000 SKUPAJ r*DATKV                                                          , 26.000.000
KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA
Dohodki;
— 1% krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. red«
— prispevek delovnih organizacij ' — prispevek občanov
— sklad za urejanje mestnega zemljišča _
Skupaj
izdatki:
— asfaltiranje  ceste  Komenda—Potok—Breg—Nasovče
— asfaltiranje ceste Komenda—Podboršt—Mlaka—Gora
— asfaltiranje cesle Podboršt—Komendska—Dobrava
— asfaltiranje ceste Klanec—Breg—kranjska cesta
— ureditev avtobusnega postajališča v Komendi
— okrepitev električnega omrežja — sofinanciranje
— javna razsvetljava
— gradnja kanalizacije v Komendi
— gradnja letnega kopališča
— vzdrževanje objektov KS ■— prispevek za gradnjo otroškega vrtca
— ostali stroški in nepredvideni izdatki .__
Izdatki:
— ureditev trga pred gasilskim domom v Mostah 70.000
— ureditev avtobusnih postajališč pred trgovino in gasilskim domom v Mostah 80.00"
— vgraditev 10 hidrantov 50.000
— dograditev gasilskega dorca v Mostah 20'.000
— asfaltiranje ceste od gasilskega doma do žerovca (80 m) 10.000
— asfaltiranje ceste od gasilskega doma do Ulčarja (200 m) 25.000 -- asfaltiranje ceste v 2ejah po Zavrteh (300 m) 180.000
— prispevek šoli Moste za ureditev šolske kuhinje 60.000
— prispevek k rekonstrukciji NN elektrovoda v Suhadolah 30.00U
— asfaltiranje ceste od Jurčka preko zavrtov do Alojza
Grkmana in nazaj do Selana 80.000
— asfaltiranje cest po Bičnicah v Suhadolah 150.000
— prispevek h gradnji otroškega vrtca 50.000
— ureditev pločnika od trgovine do Kralja 130.000
— ureditev podhoda pod cesto pri šoli Moste 100.00(1 ■— sofinanciranje ureditve križišča pri Kralju 10.000
prispevek  h  gradnji  kopališča Komenda-Moste 160.000
— zasutje stare struge Pšate v .Suhadolah 20.000
— vzdrževanje cest in potov 57.000
— odkup zemljišča in ureditev igrišča v Pavlinovi
gramozni jami v Mostah 150.000
— sofinanciranje napeljave NN električnega voda v kabelj-
ski izvedbi 70.00«
— nepredvideni izdatki in rezerva______ _241.000
~                            Skupaj' 1.793.000
500 ooo Tudi Dl,Puca 'e dobila šolo
Izdatki.
— asfaltiranje ni vzdrževanje cest in ulic-, ureditev avtobusnega   postajališča,  asfaltiranje pločnikov
— sofinanciranje nove TP
— javna razsvetljava
— vrtec, otroška igrišča
— športni objekti
— vzdrževanje in urejanje parkov ter nasadov
— pomoč društvom in družbenim organizacijam
— SLO, CZ
— funkcionalni stroški KS
— ostali nepredvideni stroški
Skupaj 3.427.000
1.658.000 280.000 320.000 200.000 316.000 60.000 360.000 82.000 85.000 22.000
' Skupaj" 3.427.000
KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ
Dohodki:
-- 11'o krajevni samoprispevek
— 1% krajevni samoprispevek za kanalizacijo
— dodatni prispevki občanov
— prispevki TOZD
— dotacija občinskega proračuna za ceste _
Skupaj 4.835.000
4«) .000 400.000 500.000 ■264.000-80.000
1.644.000
KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK
Dohodki:
— samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II, reda
— prispevek delovnih organizacij
— dodatni prispevek občanov
— dotacija SO za most v Zajasovniku _
Skupaj
Izdatki:
— gradnja kanalizacije
— vzdrževanje vaških potov
— odkup gospodarskega poslopja od Emone
— odkup zemljišča za dom od Emone
— popravilo javne razsvetljave
1.282.040 150.000 22.960 34.000 40.000
KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda
— prispevek delovnih organizacij
Izdatki:
— vzdrževanju cest in potov
— sofinanciranje rekonstrukcije električne napeljave v Godiču
— pridobitev in ureditev prostorov za krajevno skupnost in družbene organizacije
— prispevek za povečanje pokopališča v Stranjah in ostale »kupne zadeve
— prispevek društvom in organizacijam
— ostaie potrebe krajevne skupnosti in rezerva
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II.
— prispevek delovnih organizacij
— prispevek občanov KS Godič in Črna
reda
Izdatki:
— gradnja novega mostu v Stahovici
— razširitev pokopališča
— asfaltiranje cest
— vzdrževanje cest in potov
— javna razsvetljava
— vzdrževanje vodovodnega omrežja
— športno igrišče in druge naprave
— podpora društvom, SLO in CZ
— ostali stroški
— elektrifikacija
— prispevek za TV pretvornik
— zbiralnica mleka v Stranjah
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK
Dohodki:
— samoprispevek in soudeležba občanov ld.500.000
— prispevki OZD in TOZD 6.500.000
— sklad za urejanje mestnega zemljiiča (stanov, del) 3.509.000
— dotacije skupščine občine Kamnik_ _4.600.000
* Skupaj" ».000.000
Skupaj
Izdatki:
— dograditev zadružnega doma v Motniku
— sofinanciranje regulacije Motnišnice
— vzdrževanje cest II. reda
—- vzdrževanje cest III. reda in vaških potov
— urejanje Motnika
— gradnja vodnega zbiralnika v Motniku
— obnova mostu čez Boljsko v Zajasovniku
— pomoč organizacijam in društvom
— ostali stroški in rezerve za elementarne škode na cestah
— prispevek za gradnjo TP Zgornji Motnik (Brezovica)
in TP Bela______j__
Skupaj
KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda
— prispevek delovnih organizacij
— prispevek občanov_ _
150.000 170.000 70.000 30.000 10.000 730,008
120.000 20.000 170.000 100.000 70.000 50.000 30.000 50.000 80.000
40.000
730.000
l.ioo.ooo
140.000 450.000 840.000
l-zdatkt;
— sofinanciranje TP Oševek—Vrhpolje
— javna razsvetljava na Vrhpolju
— mladinsko igrišče
— asfaltiranje ceste v Oševek
— vodovod Hrib—Poreber
— vodovod Briše—Tučna
— gradnja pločnika na Vrhpolju
— gradnja protipožarnega rezervoarja
— gradnja poti  Poreber—Kavran
— prispevek za gradnjo TP Sela-Poreber
— asfaltiranje ceste v Sotesko (400 m)
— vzdrževanje cest in potov —- civilna zaščita
Skupaj 2.530.000
2(10.000 10.000 20.000 600.000 175.000 175.000 400.000 100.000 30.000 20.000 200.000 500.000
___100.000
"Skupaj" 2.530.000
Skupaj
Hruševka: Pokazali m, kaj zmorejo složni občani
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE
Dohodki:
— l°b krajevni samoprispevek (130.000
— prispevek delovnih organizacij 230.000
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda 60.000
— prispevek občanov za asfaltiranje ceste skozi Podgorje 180.000
~   "Skupaj "l, 100!oob
Izdatki:
— rekonstrukcija in asfaltiranje ceste skozi Podgorje -630.000
— vzdrževanje ostalih vaških patov 20.000
— ureditev dveh avtobusnih postajališč 100.000
— vzdrževanje vodovoda 10.000
— urejanje pokopališča 60.000
— vzdrževanje zidu na pokopališču cešnjice    — prispevek 10.000
— pomoč družbenim organizacijam 10.000
— ostali stroški in rezerva_________ 20.000
T                     '                                                    Skupaj 1,100.000
KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda ■— prispevek občanov
— prispevek delovnih organizacij_
106.000 110.000 »6.000 15.000 Skupaj 306.000
Izdatki:
— vzdrževanje cest 186.0O0
— gradnja vodovodnega zbiralnika na Pšajnovici 28.00(1
— vgraditev hidrantov v Velikem in Malem Rakitovcu 20.000 —- rekonstrukcija ceste v Jevniku 38.000
— rekonstrukcija ' ceste juaseno—Rakitovec 30.000
— ureditev plazu ua cesti Šmartno—Pšajnovica      . 25.000
— vzdrževanje zidu na pokopališču Cešnjice — prispevek 10.000
— družbene organizacije, funkcionalni  izdatki 59.000
Skupaj 396.000
KRAJEVNA SKUPNOST SELA
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. r<
— prispevek delovnih organizacij
— dodatni prispevek občanov
KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda ■ prispevek delovnih organizacij
— prispevek občanov
Skupaj
940.000
50.000 230.000 395.000 ~1, S1Š.000
Izdatki:
— dograditev prosvetnega doma
— vzdrževanje cest in potov
— napeljava telefona v prosvetni dom
— prispevek k gradnji TP, Markovo, Studenec, Bela peč
— pomoč .družbenim organizacijam in društvom
— funkcionalni stroški
— rezerva
Skupaj
Skupaj
KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS
Dohodki:
.■*- krajevni samoprispevek
—■ prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda
— prispevek delovnih organizacij
— dodatni prispevek zainteresiranih občanov
— prispevek občinskega proračuna za ceste H. rea.
— prispevek delovnih organizacij, dotacije SO
Izdatki:
,— dograditev vodovodnega omrežja
— rekonstrukcija ceste Tunjice— Kamnik
— vzdrževanje cest in potov
— napeljava telefona v Tunjice
— ureditev pokopališča
— pomoč organizacijam  in društvom —drugi stroški in rezerva
.!»,).000
165.000 Skupaj   855.(¡00
200.000 300.000 160.000 60.000 30.000 30.000 26.000 855.000
Skupaj
KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda
— prispevek delovnih organizacij
— namenski prispevek občanov
Izdatki:
— asfaltiranje dela ceste Volčji potok—Rudnik
— ureditev dveh avtobusnih postajališč
— sofinanciranje TP in daljnovoda v Rudniku
— vzdrževanje cest in potov
— napeljava telefonskega omrežja
— nakup zemljišča za gradnjo iloma KS
— drugi nepredvideni stroški :n rezerva
Skupaj
330.000 30.000
loo.ooo
50.000 .¡(».000
150.000 30.000
100.000 42.000 20.000 40.000 68.000
Skupaj 500.000
KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ
Izdatki:
— vzdrževanje cest II. reda in vaških potov
— gradnja mestu čez Nevljice
— javna razsvetljava
— gradnja vodovoda Pirševo
— vgraditev hidrantov po naseljih
— vzdrževanje zadružnega doma
— kanalizacija
— ureditev hudournika pri Klopčiču
— nabava mrliškega voza —- napeljava telefona
■— prispevek PGD Srednja vas
— prispevek družbenim organizacijam  in društvom
— vzdrževanje vodovodov
— gradnja poti proti Klopčidu
— prispevek za gradnjo UP____
— rezerva
Skupaj 797.000
145.000 40.000 70.000
100.000 36.000 10.000 80.000 10.000 10.000 15.000 50.000 20.000 62.000 20.000
100.000 Skupaj 737.000
Izdatki:
— prispevek za gradnjo nove TP v Zg. Tuhinju 130.000
— obnove vodovodov, nova zajetja in vzdrževanja 270.000
— vzdrževanje cest in potov 350.M"
— vzdrževanje in urejanje javne razsvetljave 80.000
— ureditev avtobusnih postajališč 140.000
— ureditev zbiralnice za mleko 40.000
— sofinanciranje telefonskega omrežja 30.000
— prispevek za otroško varstvo 50.000 —-urejanje vodotokov 80.000
— vzdrževanje vaških poti 160.000
— prispevek družbenim organizacijam in društvom 80.000
— prispevek h gradnji bencinske črpalke 50.000
— jlepredvideni stroški in rezerve _ 175.000
Skupaj l,6!Š.0O0
Dohodki:
— krajevni samoprispevek
— dotacija SO
— prispevek delovnih organizacij
— solidarnostni sklad
"— prispevek občanov za elektrifikacijo
Izdatki.
— gradnja TP in električnega omrežja
— gradnja vodnega zbiralnika na Vel. Lašnji
— gradnja vodovoda v Spodnjih Palovčah
— vzdrževanje cest in potov
— vzdrževanje pokopališča
— drugi izdatki ____•
300.000 100.000 80.000 300.000 260.000 Skupaj 1,040.000
700.000 60.000
130.000 90.000 10.000 .50.000
Skupaj 1,040.000
KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE
SKUPNI PLANIRANI DOHODKI IN IZDATKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETIH 1976—1980
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Doh0d.kj;
— krajevni samoprispevek
— Prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda prispevek delovnih organizacij
— P/ispevek občanov v delu in gradivu
Izdatki:
—obnova ln preureditev stare šole v družbeni dom
— vzdrževanje cest II.. reda
— vzdrževanje cest  III, reda in  ostalih potov
— asfaltiranje ceste skozi vas Šmartno
— ureditev športnega igrišča
— prispevek družbenim organizacijam
— drugi stroški in rezerva
Dohodki:
- krajevni samoprlspeve
Skupaj
670.0(H) 155.000 150.000 500.000 1,476 000"
750.000 150.000 50.000 300.000 30.000 50.000 145.000 "Skupaj 1,475.000
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA
Dohodki.
~~ krajevni samoprispevek Prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda prispevek delovnih organizacij
Izdatki:
—■ vzdrževanje cest in patov
~ gradnja in vzdrževanje pločnikov
—prispevek za TP v šmarci
— ureditev avtobusnih postajališč
— vzdrževanje kulturnega doma
— ureditev športnega igrišča pri kulturnem domu
— vzdrževanje in razširitev javne razsvetljave
— prispevek družbenim organizacijam in društvom
— ostali stroški in funkcionalni izdatki
— rezerva
Skupaj
Skupaj
KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ
Dohodki:
krajevni samoprispevek —Prispevek občinskega proračuna za ceste II. reda 1    prispevek delovnih organizacij » — Prispevek občanov Izdatki:
— prispevek za gradnjo TP Okrog in TP Bela
— vzdrževanje cest in potov ~- PGD spitalič
— vodovodi
— Ureditev avtobusnega postajališča v Jastrobljah
— vzdrževanje pokopališča
— CZ in SILO *■ SZDL Spitalič
— poslovni prostori
— funkcionalni izdatki
Skupaj
850.000 30.000 365.000 1,245.000
100.000 400.000 200.000
loo.ooo
20.000 30.000 150.000 50.000 100.000 95.000 1,245.000
274.000 62.0'JO 105.000 262.000
793.000 340.00
280.000 20.000 96.000. 56.000 10.000 9.000 12.000 7.500 12.500
Osnovna šola Stranje
Nova knjiga
Skupaj 793.000
PRVI BORCI
Pred kratkim je pri založbi, »Borcev v Ljubljani izšla knjiga »Prvi borci«, ki jo je napisal nekdanji delavec Franc Bekš iz Črnuč. V njej avtor opisuje svoje spomine iz preteklih let, saj se je v svojem življenju družil s številnimi našimi revolucionarji, s njimi delal in delil dobro in slabo.
Preproste besede avtorja, ki mu je to pisateljski prvenec in s pisanjem ni imel večjih izkušenj, nas vodijo skozi njegovo življenje vse od Vrhnike pa do Ljubljane, Kamnika, Kragujevca in Dravograda. Prav njegovo opisovanje bivanja in dela v Kamniku je za nas pomembno, saj nam je predstavil svoje spomine na revolucionarje in prve partizane z našega območja. V knjigi »Prvi borci« osvežimo spomin na Milana in Marjana Majcna, Toneta Mi-klavčiča, Kazimirja černeta, Toneta šturma in druge.
Bekšova knjiga spominov je prav prijetno branje in čeprav kamniške spomine opisuje v krajšem poglavju, je za nas , zelo zanimiva. -mj
Nwv transformator na Lokah
SREČANJE V STRUMICI
Preteku četrtek je v Strumieo v Makedoniji ptofpotovala skupina kamniških sindikalnih delavcev, ki se je udeležila letošnje »Karavane delavske, solidarnosti«. Poleg domačinov in Kamničanov so se v pobrateni Strumici zbrali tudi predstavniki iz Peči, Gornjega Milanovca, Zrenjanina, Slavonske Požege, Rotorja in Travnika. Letošnje srečanje sindikalistov ni taiko številčno kot pretekla leta, saj so se predstavniki dogovorili, da mora imeti »Karavana« bolj delavni značaj kot pretekla leta.
/V St-rumici bodo izmenjali svoje izkušnje pri delu v sindikalnih organizacijah, samoupravnih organih in samoupravnih interesnih skupnostih. Govora bo tudi o tesnejših gospodarskih stikih med organizacijami združenega dela vseh sodelujočih pobratenih občin. Kamničami bodo med drugim predlagali udeležbo nekaterih industrijskih podjetij na »Kamniškem sejmu« prihodnje leto, kar bo še pogflobilo sodelovanje.
Kamilicama bodo v pobrateni Strumici ostali dva oni.
1. Krajevna
2. Krajevna
3. Krajevna
4. Krajevna
5. Krajevna
6. Krajevna
7. Krajevna
8. Krajevna
9. Krajevna 10. Krajevna lil. Krajevna
12. Krajevna
13. Krajevna
14. Krajevna
15. Krajevna
16. Krajevna
17. Krajevna
18. Krajevna
19. Krajevna
20. Krajevna
21. Krajevna S k u n a. i
skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost, skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost skupnost
ČRNA
DUPLICA
GODIČ
KAMN. BISTRICA
KAMNIK
KOMENDA
KRIŽ
MOSTE
MOTNIK
NEVLJE
PODGORJE
PŠAJNOVICA
SELA
SREDNAJA VAS ŠMARTNO ŠMARCA ŠPITALIČ TUHINJ TUNJICE VOLČJI POTOK VRANJA PEČ
1,217.000 din 3,427.000 din ¡130.000 din 3,120.000 din 26,000.000 din 4,835.000 din 1,644.000 din 1,733.000 din 730.000 din 2,530.000 din 1,100.000 din 396.000 din 974.000 din 797.000 din 1,475.000 din 1,245.000 d-in 793.000 din 1,615.000 din 855.000 din 500.000 din 1,040.000 din To',85^0ddñ"
ZA PRAVICE ROJAKOV
V številnih kamniških kolektivih so imeli te dni protestna zborovanja, na katerih so izrazili popolno solidarnost z rojaki v Avstriji in ponovno potrdili trajno in nekompromisno zanimanje za položaj in bodočnost pripadnikov naših narodov, ki živijo za mejami domovine. V Kočni, Titanu, Graditelju, Stolu in drugje so, zahteva li, da republika Avstrija takoj zagotovi našim rojakom pravice iz avstrijske državne pogodbe, ki ne smejo ostati le mrtva določila na papirju, temveč pravnovedjaven in spoštovan mednarodni doku-
mtru.
Delovni ljudje so zahtevali od naših organov in tiska, . da s položajem naše manjšine v sosednji deželi še bolj temeljito obveščajo svetovno javnost ter zahtevajo ustrezno obravnavo v mednarodnih forumih. Ramniftani so svoje proteste naslovili na republiški svet , sindikatov, avstrijska diplomatska predstavništva v Jugoslaviji in avstrijski javnosti, za katero so prepričani, da bodo demokratične sile dovolj močne in onemogočile divjanje nacističnih sil blizu naše meje.
DOVOLJ SADJA
V 'kamniški drevesnici so letos lahko zadovoljni, saj bodo obrali nad 200 ton kvalitetnega sadja. Hrušk imajo okrog 80 ton. Od teh so zgodnje sorte že obrali in razprodali. Hardijevih hrušk še nikoli nd bilo toliko na drevesih kot letos. Jabolka so začeli obirati 20. septembra. Prva je na vrsti sorta jonatan. Nato pa bodo obirali delišez. Jabolfca iz kamniške drevesnice so cenejša kot pa določa predpis. Prvo vrsto prodajajo po 6, drugo pa po 4 dinarje.
»Lepšega nasada jabolk in hrušk ni v Sloveniji,« je izjavil znani sadjarski strokovnjak, ki si je ogledal stanje sadovnjakov po Sloveniji m je bil nazadnje tudi v Kamniku.
I. Z.
MLADI V VOLČJEM POTOKU NE MIRUJEJO
IZ KAMNIŠKE GIMNAZIJE
OO ZSMS Volčji potok -Rudnik je bila ustanovljena 31. januarja 1976. V teh petih meseoih je naša organizacija upravičila svoj obstoj, saj deluje na vseh področjih, aktualnih za OO ZSMS.
Po začetnih težavah je naša organizacija žela prva uspeh z organizacijo pustne zabave v prostorih okrepčevalnice v Arboretumu. Zabave se je udeležilo veliko vaščanov in okoličanov; najboljša maska pa je bila nagrajena s simboličnim darilom.
Pripravili smo tudi proslavo v počastitev praznika dela in jo združil'! s spominom na
Ivana Cankarja. S proslavo smo gostovali v OO ZSMS »STOL« Kamnik TOZD-2, v domačem kraju pa smo jo izvedli pod arkadami uprave Arboretuma. Proslavi je prisostvovala večina vaščanov in nekaj priložnostnih obiskovalcev parka.
4. aprila, ko so potekale volitve za referendum, smo organizirali delovno akcijo »čiščenje Arboretuma«, pred pričetkom akcije pa so polnoletni člani organizacije odšli na volišče in opravili svojo državljansko pravico in hkrati dolžnost. Primerna okrasitev volišča je bila delo
Mladi so očistili Arboretum. Kot vedno je tudi tokrat za grablje prijel ing. Miha Ogorevr
NOVA PRIDOBITEV KONJENIŠKEGA KLUBA V KOMENDI
Konec avgusta je prizadevni komenški konjeniški klub slavil novo delovno zmago. V prostorih bivšega gospodarske ga poslopja Emone so uredili hleve za potrebe svjega kluba. Ž združenimi sredstvi krajevne skupnosti in temeljne teles nokultume skupnosti so'stavbo odkupili in jo z udarniškim delom članov kluba in športnega kluba Komenda obnovili in preuredili za svoje potrebe. V zgradbi bodo tudi prostori za delo športnega društva. Ta akcija je pokazala,, da se z dobro voljo in razumevanjem tudi samoupravne interesne skupnosti lahko uspešno vključijo v program krajevne skupnosti.
Po odprtju prostorov je povorka udeležencev z godbo in narodnimi nošami na čelu krenila po stezi hipodroma, nakar so se začele velike konjske dirke. Izredno zanimivega merjenja moči najboljših konj i/, vse Slovenije, med njimi se je zelo dobro uvrstil tudi Tine Jagodic iz Podgorja s Pino se je udeležilo verjetno doslej največje število gledalcev. Tc kaže na vse večje zanimanje za konjski šport pri nas
-jc
mladih in mladincev, ki so se izkazali tudi na delovni akciji, tako z udeležbo (20 članov organizacije) kot tudi z delavnostjo. -
Tudi druga delovna akcija, ki je bila 11. aprila 1976, je potekala v parku. S tema dvema akcijama je OO ZSMS prispevala svoj delež k lepšemu izgledu turistične točke v domačem kraju. Vzporedno s čiščenjem parka so mladi uredili tudi spomenik z okolico v Rudniku in nad njim prevzeli pokroviteljstvo. Akcije se je udeležilo 23 mladincev •
Dne 22. maja    1976 smo
imeli svečano sejo, kjer nam je Nadja Žibert govorila o maršalu Titu. Udeležba mladih je bila zadovoljiva.
Naša tretja delovna akcija je bila 29. maja -976. Urejala smo novo cesto Volčji potok —Rudnik, mladinci pa smo se spet izkazali z vzorno udeležbo. Dan smo zaključili z dobro organiziranim piknikom, kjer se je zabavalo veliko gostov.
S tem kratkim pregledom dela naše OO ZSMS smo lahko zadovoljni, saj je večina naših akcij zelo uspešnih, kar si želimo tudi v naprej.
Majda VIDMAR
S popravnimi izpiti in jesenskim delom zaključnih izpitov je bilo na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku končano šolsko leto 1975/76. Večina dijakov je z uspehom opravila popravne izpite, tako da je končno število po-navljalcev majhno in splošen uspeh zelo dober. Razredni izpit so opravljali trije dijaki, ki zaradi bolezni niso mogli biti ocenjeni na koncu šolskega leta. V prvem razredu je z odličnim uspehom opravila razredni izpit Marjeta Albreht iz Kamnika. Angela Gregorič iz Domžal in Evelin Herman iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine sta z uspehom opravila izpit čez četrti razred gimnazije. Od 15. do 17. septembra sta pred redno komisijo opravili tudi zaključni izpit skupaj z ostalimi kandidati, ki so imeli popravni in zaključni izpit iz junijskega roka. Torej je v junijskem in septembrskem roku skupno opravilo zaključni izpit 64 kandidatov, 19 fantov in 45 deklet, kar je največje število do zdaj na zavodu. Od skupnega števila je bilo 11 odličnih, 16 prav dobrih, 24 dobrih in 13 zadostnih. K poročilu v julijski številki OBČANA moramo dodati, da je opravil zaključni izpit z
Z DOLGIM VLAKOM
Nedeljski dnevnik je v svoji številki od 1. avgusta 1976 na strani 14 objavil sestavek pod naslovom »Vlak požrtvovalnosti«, v katerem opisuje, kako sta dva Kamnieana, Štefan Repanšek, takrat uslužbenec Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) v Beogradu in Ivan Zika, takrat profesor v Subotici, pripeljala preko južne Madžarske vlak s 60 vagoni žita in olja za stradajoče v Sloveniji. Vlak je moral nekaj dni čakati na dograditev lesenega mosta čez Muro v Kotoribi in je kot prvi vlak 3(1. julija 1945 prevozil progo, ki je po osvoboditvi povezala Slovenijo z našo žitni-oo v Vojvodini. -p
IZ DELA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
odličnim uspehom tudi kandidat Iztok Povše, čigar ime je po pomoti izostalo.
Zaradi zamenjave imen in netočnosti je nastala neljuba pomota, zato še enkrat navajamo odlične dijake drugega razreda; Matjaž Hribar, Metka Kladnik, Tatjana Repanšek in Andreja Zakrajšek iz Kamnika, Maks Burja iz Srednje vasi v Tuhinju, Cveto špruk iz Komende ter Marija Novak in Cvetka Ulčar iz Domžal.
Na kamniški gimnaziji so v preteklem letu živahno delali tudi številni krožki, od katerih jih nekaj navajamo. Dijaki imajo namreč na zavodu priložnost, da še v raznih krožkih izpopolnjujejo v dejavnostih, ki jih posebej zanimajo, žal pa stiska s prostorom ovira še večji razmah dodatnega izobraževanja.
Poto krožek je ob praktičnem delu reševal teoretična vprašanja, z nakupom dveh kamer pa je povečal tehnični inventar. Sodeloval je na razstavi Ljudske tehnike.
Dijaki prvih razredov so organizirali matematični krožek, kjer obravnavali zahtev nejšo snov kot v razredih, šolskega tekmovanja v matematiki se je udeležilo vseh 15 članov, eden pa se je clo uvrstil v republiško tekmova. nje.
Planinska sekcija je s predavanji in izleti, ki so jih organizirali sami ali pa so se priključili starejšim, budila navdušenost za lepoto naših planin.
Krožek prve pomoči so vodili sami dijaki, strokovno pomoč pa sta jim nudila medicinska sestra in zdrav- občin.
Društvo upokojencev Kamnik je organiziralo sedem izletov z avtobusi, ki so bili vedno polno zasedeni. Tekmovanj« s malokalibersko puško so se udeležile ekipe Gorenjskih upokojencev. Prvo mesto je dosegla ekipa kamniških upokojencev v sestavi: Mirko Semenja, Pivel Petkovšek, Dominik Smer-kol, Ciril Zaj. Med posamezniki je bil zmagovalec Mirko Semahja.
Komisija za socialna vprašanja društva upokojencev je v letošnjem letu obiskala 75
starejših in bolehnih članov društva. Ta humana akcija je razveselila obiskane saj so s tem začutili, da niso pozabljeni.
Ob priliki izleta na Koroško so obiskali Pavleta Ker lijaka* skladatelja pesmi kot so: Oh Mojcej, Rož Podjuna Žila.
Društvo upokojencev se je tudi vključilo v republiško akcijo posojila za ceste in pričakujejo da bodo vsi upokojenci podprli reševanje cestnega omrežja.
K. F.
Kasači iz vse Slovenije s« pritegnili zanimanje jLleilalcev na komeiMlskem hipodromu
ODRED TABORNIKOV BISTRIŠKIH GAMSOV V BOHINJU
Odred tabornikov — Bistriški gamsi je bil avgusta na taborjenju v Bohinju. Udeležilo se ga je 34 tabornikov.
Starešina tabora je bil Zvone Bohte, vodja tabora pa Bojan Matjan. Taborniki so opravili izpite iz taborniških veščin in si stem pridobili priznanje: prvo ali drugo taborniško zvezdo. Najmlajši taborniki — medvedki in čebelice pa so si za uspešno opravljena praktična znanja pridobili '»le te«. Kljub vremenu, ki ni bilo najbolj naklonjeno, so pohodi na Vogel, Komno, Triglavska jezera tabornikom približala lepote naše domovine; njihova želja je, da bi se taborjenja prihodnje leto udeležili še v večjem številu. Največja zahvala za organizacijo in postavitev tabora pripada Alojzu Kondi, starešini odreda Bistriških gamsov. Kuharica Terezija Homar je skrbel* za prehrano tabornikov.
K. P.
OGLED VAJE TANKISTOV
Občinska zveza rezervnih vojaških starešin je spomladi organizirala ogled vojaških vežb, Tankisti vrhniške garni-aije so prikazali delovanje tankovskih enot ter tudi bojno streljanje. Po vežbi so si starešine ogledali tanke ter drugo orožje, s katerim razpoilaga naša armija. Seznanili so jih tudi s podatki kot na primer, učinkovitost, daljina streljanja; načini streljanja. Največ udeležencev je bilo iz KO ZRVS Tuhinj. Po končanem prikaau delovanja enot JNA so si starešine ZRVS ogledal: Pred jamski .grad ter muzej, ki je v prostorih grada. K. F.
nik. V okviru tečaja je 26 dijakov opravilo izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Obiskovali so pet ekip po šest članov prve pomoči in se udeležili občinskega tekmovanja, kjer je prva ekipa gimnazije dosegla največ točk, zmagali pa so tudi že prejšnje leto.
Število članov marksističnega krožka se je dvignilo za 50 odstotkov, vse leto pa so imeli redne sestanke. Živahno so delali dijaki tudi v okviru OO ZSMS
Dramski krožek je za Dedka mraza naštudiral primerno mladinsko igrico in sodeloval z 11 predstavami ob obdarovanju otrok v kamniških delovnih kolektivih. Zeli so veliko priznanja.
V likovnem krožku so se člani izpopolnjevali v risarski tehniki in akvarelu. Sodelovali so na raznih razstavah, med drugim tudi pobrate-Gendringenu.
Astronomski krožek je obiskovalo 14 članov, ki so si z referati in opazovanji bogatili znanje.
Zemljepisni krožek je imel 16 predavanj in ekskurzijo.
Proizvodno tehnični pouk je opravilo 76 dijakov prvih razredov, ki so jih sprejele na delo tovarne v kamniški in domžalski občini in sicer ob koncu šolskega leta. Kemična industrija Kamnik, Titan, Stol, Lek Mengeš, In-duplati Jarše, Tosama Vir, Eta Kamnik pa 16. avgusta. Vemo, da je to za tovarne nemajhna žrtev, zato smo jim tem bolj hvaležni za doka« naklonjenosti najvišjemu prosvetnemu zavodu obeh
I. Z.
PODELITEV ČLANSKIH IZKAZNIC
Avgusta smo imeli slavnostno sejo. na kateri smo podelil članske izkaznice OO ZSMS Volčji potok — Rudnik. Podelitev je bila v Tisinem hramu v Arboretumu. Na podelitev smo povabili predstavnike OK Kamnik, predsednika KS Volčji potok, predsednika SZDL Volčji potok, delegacijo SIS in sekretarja ZK — teren Duplica, povabilu pa se je odzval le sekretar ZK — teren Duplica. Izostanek vseh povabljencev nas je zelo razočaral, saj je t"o slaba vzpodbuda za vse mladince.
Članske izkaznice sta podelila predsednik in sekretarka OO ZSMS Volčji potok —Rudnik, ki sta nas ob zaključku seje povabila na skromno zakusko in prijateljski pogovor o našem dosedanjem delu. -V. O.
DEŽ, UTRUJENOST, ŽULJI -A ŠE BI RAD ŠEL
dlani ZRVS Kamnik pri ogledu tankov
Avnoj 1976. Stopeldeset mladih iz Slovenije in tudi iz ostalih republik in pokrajin je 21. julija odšlo na desetdnevni pohod skozi legendarne kraje iz NOB. Dolga pot se je začela v Dražgošah, potem pa Prijedor, Kozara, Jaj-ee, Glamoč. Drvar, Bihač, Vinica, Baza 20 . . . Večinoma so se vozili, a tudi hoje je bilo dovolj. Pohodniki so si ogledali muzeje, spomenike, vse važnejše pomnike naše narodnoosvobodilne vojne.
O vtisih, ki jih je zbral na tem pohodu mladi Kamničan Rudi Zore, je povedal nasiled njc.
»Totiiko vtisov, kar preveč se jih je nabralo v teh de-' setih dneh. Videt in spoznal sem ogromno. Pozabil pa že na slabo vreme, žulje, utrujenost, ostali so samo še lepi tretmittoi. Tudi tisti, ko sm0 v najtežjih trenutkih pomagali drug drugemu in teko navezali tesne prijateljske stike.
Drugače so me pa bolj. kot ogledi zgodovinskih in kulturnih znamenitosti v posameznih mestih pritegnila razna predavanja o NOB. S
tem ne mislim tistih »pravih« predavanj, ampak obujanja spominov borcev, ki so nam pripovedovali ob raznih spomenikih, tabornem ognju.
Najlepše pa se mi je zdelo, ko smo se ustavili v kakšni vasi. Kako prisrčno so nas sprejeli, vse drugače kot v mestih. Enostavno nisi mogel ostati hladen ob njihovem toplem pozdravu. Pripravili so nam družabne večere, pogovarjali smo se, peli, plesali. Sami smo Organizirali -taborni ogenj in potem se je vrstilo kolo za koloni. Takrat smo kar pozabili na ožu-Ijene noge.
Od mest, kii smo jih obiskali na svoji poti, me je najbolj zanimal Drvar. Tu smo slišali o zgodovini NOB, predvsem pa o desantu na Drvar.
In Kozara. Ogledali smo si veličastni spomenik padlim borcem, obiskali pa tudi mladinske brigade na tem področju. Potem pa Jajce, pa Glamoč ..'. Bili so čudoviti trenutki in ostali So nepozabni spomini.
Ja, kar še enkrat bi šel . . .«
SONJA HRIBOVŠEK
3953593^
06
IVAN ZIKA: OB JUBILEJU KAMNIŠKEGA ZDRAVILIŠČA
SKRB ZA ZDRAVILIŠKE GOSTE
Ko je kamniško zdravilišče pred sto leti začelo sprejemati prve goste, je Prašnikar vključil v dejavnost naravnega zdravljenja predvsem kopanje v vodi iz Nevljice, telovadbo, sprehode iu gibanje v zdravem planinskem, zraku. Zato naj bi kopališki gostje; podobno kot Rikli-jevi pacienti na Bledu de-lali krajše in daljše sprehode po kamniški okolici. V reklamnih prospektih, ki jih je založila kopališka uprava, je bil poleg načrtov kopališča in stanovanjskih prostorov letoviških zgradb in hiš ter fotografskih posnetkov tudi podroben opis vseh sprehodov v bližnjo in daljno kamniško okolico. Besedi lo je vsebovalo tudi zgodovinske podatke, omembe gostišč in krajevnih posebnosti.
Vsak kopališki gost je dobil reklamno brošuro z 58 stranmi besedila in slik za svojo uporabo, da si je lahko sam ali v družbi izbral sprehode. Taki brošuri sta iz leta 1893 in 1898.
Sprehodi v senčnatih gozdovih v svežem zraku, nasičenem z ozonom (povprečje 9,6 ozona je red-kokje dosegel kak kraj), Sp bili sestavni del zdravljenja ne samo v razdobju
od leta 1876 do osvajanja Kneippovega načina zdravljenja, ampak še naprej, krepitev telesnih moči in preprečevanje mehkužnega življenja, ki razjeda živce in kri, je bilo eno glavnih Kneippovih načel. Utrjevanje zdravja z vodo, zrakom, oblačenjem in prehrano so bili tudi v Kamniku najvažnejši načini terapije
Kneipp je sprožil pravi razcvet nekaterih obrtnih in industrijskih dejavnosti. Po njegovih navodilih in prizadevanju so v oblačenju pospeševali izdelavo sandal in platnenega perila, v prehrani pa so priporočali čaje iz zdravilnih rož in sladno kavo iz ječmena. Tako je živilska industrija našla osnovo za pakiranje zdravilnih čajev in praškov, industrijalec Kathreiner pa je v svojih 11 tovarnah letno izpražil 10.000 ton ječmenove kave, ki je kot »Kathreiner Kneip pova sladna kava prihajala na tržišče, še danes jo tudi pri nas prodajajo pod tem imenom v trgovini.
Pri prehrani v zdraviliški restavraciji smo večkrat, omenili Kneippovo krepko juho. Njena glavna sestavina je bila izpražen in zdrobljen ržen kruh.
Med sprehajališči, ki so sodila v vrsto tako imenovanih zračnih kopeli, moramo omeniti predvsem mekinjski gozd in Stari grad. V prostranem me-kinjskem gozdu, ki je bil last graditelja kopališča, so rasle do 40 metrov vi-
soke sniiene in jelke v gostem sestoju. Zaradi vitko-sti in izredne dolžine so sredi preteklega stoletja marsikatero deblo iz me kinjskega gozda porabili za jambore največjih ladij na Jadranu, (se bo nadaljevalo)
Vila Neptun z jezercem. Danes je prezidana v hišo /raven «amskega doma na Cankarjevi cesti
Kulturno društvo Šmaren in krujevna organizacija SZDL ' sta priredila 17. julija proslavo v počastitev 35-letnice dneva vstaje na Slovenskem in občinskega 'praznika občine Kamnik. \
Po uvodnih besedah predsednika krajevne organizacije SZDL o pomenu vstaje in narodnoosvobodilnega boja se je je pred občinstvom, ki je napolnilo dvomno kulturnega doma do zadnjega kotička, zvrstil pester in nadvse uspešen, kulturni program.
Ze dolgo nismo videli na naših odrskih deskah tako pestrega in bogatega programa, ki bi zvabljal od občinstva takšno ploskanje in vzklike odobravanja in o katerem bi bito izrečenih toliko pohvalnih in vzpodbudnih besed.
Na odru so si sledili nastopi pionirskega m dekliškega pevskega zbora ]>od vodstvom prizadevne in veliko obetajoče dijakinje Ivice Ropaš, pa skupina mladincev z izbrano priložnostno zborno recitacijo . . . Vmes nas je nadvse navdušila folklorna skupina z bogatim izborom slovenskih narodnih plesov in seveda burno ploskanje občinstva, ki je bilo res prava in tudi edina nagrada, obenem pa tudi največja vzpodbuda za nadaljnje delo vsem nastopajoči!:,.
Prirediteljem in vsem nastopajočim izražamo nase priznanje in zahvalo za njihov trud in požrtvovalnost pri pripravi in izvedbi prireditve, s katero so zapolnili vrzel v našem kulturnem in družabnem življenju in nas obogatili za spoznanje, da kulturna tradicija v šmarc.i ni in tudi ne bo zamrla.
Ta prireditev nas je lahko prepričala, da smo zaupali vodstvo našega kulturnega društva ljudem, ki želijo povrniti vsaj del slovesa našemu kulturnemu življenju in so za to pripravljeni tudi na trdo in uporno delo, ne glede, na ovire in težave, ki jih spremljajo pri njihovem delu.
Zdželimo jitn veliko uspeha v njihovih prizadevanjih in še veliko aplavzov na našem odru, sodelujmo z njimi in ne odrekajmo jim podpore in pomoči, kadarkoli in kjerkoli bo potrebna.
Ne moremo pa mimo dejstva, da je tako pomembna proslava minila brez navzočnosti krajevnih funkcionarjev, saj nismo na proslavi zasledili ne pred*2dnika sveta krajevne skupnosti, nobenega člana sveta in tudi ne delegatov za občinsko skupščino
Jf poletni dvojni Številki Občana stalo omenili, da je "rane Predjamski prodal svojemu bratrancu Francu Tliur ou v Kamniku nekaj posestev, da bi se rešil dolgov. Naš Prikaz kamniške zgodovine ne bi bil popoln, če ne bi ob tej priložnosti povedali kaj več o tem Predjamskem. & je bil zadnja svojega rodu in je postal žrtev ubijalcev v svoji lastni hiši v Kamniku. Prav tako moramo razširiti prikaz dogodkov v zvezi z gospodarji starograjske zastavnine baroni Thurni, ki so imeli veliko vlogo v 'godovmi ne samo kot. podporniki protestantovskega gibanja ampak tudi kot izvrstni vojaški poveljniki v bojih Proti Turkom.
Naj torej povemo nekaj o Predjamskih, ki jih nemški viri imenujejo Lueger ali Luger, italijanski pa Logar »ii Luogar. Kot vazali goriških grofov so bili znani že leta 1202, potem pa leta 1463 postanejo kranjski deželani, Naziv Predjamski smo jim dali po njihovem gradu pred Jamo pri Postojni. Leta 1479 in 14182 je bil cesarski oskrbnik v Kamniku Erazem von Lienz und Lueg, vendar ■* ni mogel biti znani uporni vitez Erazem Predjamski, pač pa morda sin ali sorodnik Nikolaja Predjamskega, #i je bil od 1463 do 1478 glavar v Trstu. Menda je zelo kruto ravnal z upornimi Tržačani, zato ga je cesar Friderik dal zapreti v ječo, da bi se prikupil tržaškim meščanom. Nikolajev brat Erazem, ki je bil, sprva cesarjev vitez in njegov hrabri branilec, se je menda zaradi cesarjevega postopanja z Nikolajem zvezal z ogrskim kra-'jem Matijo Korvinom. Postal je roparski vitez in napa ^al trgovce po Krasu. Nikolaj se je odkupil s tem, da Je cesarju prepustil, grad Zgornji Devin, umrl pa je leta 1481 v Trstu. Njegov naslednik je na cesarjevo zapoved oblegal Erazma v Predjaini in ga po izdajstvu ubil s topovskim strelom leta 1484.
Nikolajev sin Jurij je imel hišo tudi v Kamniku in je nadaljeval  rodbino  Predjamskih,   Nikolajeva  vdova Do-
_^a razvalinah vzhodnega dela Starega gradu je okupator ž£radil bunker iz lesenih brun. Vidi se šc lina sredi le-Rtve. Kamniški planinci so poleti leta 1946 postavili na fazvalinah leseno planinsko kočo, kasneje pa je tu nastalo današnje zidano gostišče. Del razvalin Starega t;ra-je vključen v sedanje zidove.
roteja pa se je poročilu z Janezom Thurnom. Njun sin Prane Thurn pa je bil tisti bratranec, ki je od Jurijevega sina Franca Predjamskega kupil v zadnjem sestavku našteta posestva okrog Kamnika. Franc Predjamski je namreč zelo obubožal in je hotel s prodajo nekaterih posesti rešiti svoj sedež Rudnik. Franc Predjamski je bil zadnji svojega rodu. Leta 1552 so ga v njegovi hiši v Kamniku ubili biriči. pred katerimi se je skrival. Zgodovinarji nam ne povedo zakaj. Ali je bila njegova hiša sedanja poslovalnica »Center« trgovskega podjetja Koč-na na Titovem trgu št. 23, ki so ji Kamničani od nekdaj rekli »Grajski dvor«, lahko samo domnevamo. To hišo je najbrž podedoval ali kupil od zadnjega Predjamskega Franc Thurn s Starega grada in jo leta 1574 prepustil svojemu nečaku Ahaciju, ki je med tem zidal grad Križ. Hiša Franca Predjamskega oziroma kasneje Franca Thurna na glavnem trgu v Kamniku pa je znamenita po svojih okenskih policah, dvoriščne arkade pa še komaj zasledimo v preurejenih prostorih trgovine. V prejšnjem stoletju so našli pod beležem v vogalni severni sobi z na trg obrnjenim nizkim obokanim' okencem slike, ki so predstavljale lovske prizore. Kasneje je bila ta hiša last grofov Auerspergov — Turjaških. Tako nam pripoveduje mestno izročilo. Kronika frančiškanskega samostana pa piše, da so pri zidanju novega samostanske-ga poslopja porabili kamenje od Auerspergovega dvorca, ki je stal zraven samostana in so ga morali porušiti. Verjetno pa gre tu za dve hiši, ki sta bili prvotno last Thumov, eno od njih pa jim je bil prodal ali zapustil zadnji Predjamski. Od Thurnov pa jih je kupil grof Auersperg.
Ko je gospodoval na Starem gradu Franc Thurn kot najemnik cesarske zastavnine, je ostal na dolgu znatno vsoto, ki je ni mogel ali pa ni hotel plačati. Posebna komisija, ki je pregledala zgradbe na Starem gradu, je ugotovila žalostno stanje cesarske zastavnine. Poglejmo, kako je mogočni Stari grad, trdnjava, ki je ni mogel osvojiti noben sovražnik v dolgi dobi njene zgodovine dospel v tako stanje, da mu je bil usojen neizbežen propad.
Proti koncu 13. stoletja Je bila sta.rograj.ska trdnjava v lasti plemiške družine Gallenbergov, ki so leta 1300 ustanovili mekinjski ženski samostan in mu odstopili svojo posest okrog Mekinj s tamošnjo kapelo. Mesto Kamnik na področju Starega grada si je sčasoma izoblikovalo svojo mestno upravo in ljubosumno branilo svoje pravice pred oholim plemstvom. Kamnik tudi z Gallenberžani ni bil v dobrih odnosih, kar priča napad na mesto in ria mestnega sodnika leta 1427. V isto dobo sodi tudi dogodek zaradi katerega so Gallenbergi - izgubili Stari grad in še nekatere gradove. Cesar Friderik III. je namreč vzel Janžu Gallenbergu Stari grad, ker se je z ogrskim kraljem vpletel v zaroto proti cesarju. Janžev sin Friderik je sicer od cesarja Maksimilijana leta .1492 dobil kot nekako odškodnino za izgubljeno posest novi Predjamski grad, toda Starega gradu Gallenbergi niso dobili več nazaj. Ostali so še pokrovitelji ali odvetniki mekinjskega samostana. Stari grad pa je ostal cesarjeva last, ki jo je dajal v najem za letno najemnino. Videli smo, da je vsakokratni cesarski namestnik na Starem gradu bil tudi deželni sodnik in je do leta 14'89 imenoval mestnega sodnika v Kamniku. Takrat je
cesar izdal odlok, da si Kamničani sami izbirajo sodnika med svojimi člani starešinstva.
Ko je cesar Friderik III. odvzel Janžu Gallenbergu leta 1427 Stari grad, so ga kot deželnoknežji oskrbniki upravljali najprej Lambergl, od leta 1511 naprej pa gospodje Thurni, in sicer najprej Vid in potem njegov sin Franc Thurn. Leta 1511 je silen potres hudo prizadel oba kamniška, gradova. Mali grad se je sesul in ga niso več pozidali, Stari grad kot središče starograjskega gospostva, pa so obnovili in popravili. Verjetno je to storil Vid Thurn. Tako so se v kamniški zgodovini pojavili Thurni, ki so imeli tudi svojo hišo v Kamniku, .po smrti zadnjega Prerij amkega pa najbrž dve.
Thurn je nemška oblika italijanskega priimka plemi-čev della Torre ali della Turre, ki so prišli iz Milana, kjer so bili njihovi predniki vojvode. Manfred della Torre (Turre) je bil od leta 1287 do 1292 župnik v Kamniku, Ko so se Thurni naselili po slovenskih deželah, so zaradi mogočnih rodbinskih zvez postali zelo vplivni in so stremela k visokim častem. Leta 1525 so postali baroni krožki (Križ pri Kamniku), leta 1568 pa jim je nadvojvoda Ferdinand podelil naslov naslednega grofa v Li-enz-u na Tirolskem. (Prej so to čast uživali Predjamski), Grofovski naslov so dobili že leta 1530. Imeli so tudi pravico prihajati na državne zbore. Neveste so si iskali pri najodliičnejših rodbinah. Grofje Thurni so bili zelo hrabri in bojaželjni. Krištof je bil poveljnik nekaterih mest na Ogrskem. Srečno se je resa iz bitke pri Mohaču, padel pa je potem pri obrambi Budima leta 1959. Njegov brat Erazem je bil prvi samostojni poveljnik v Bihaču in pri obrambi hrvaško-primorskih meja. Za stroške vzdrževanja Bihača so mu zastavili mitnico v Kranju. Tretji brat Anton se je hrabno bojeval proti Turkom, izkazal pa' se je tudi kot državnik. Od 1534 do 1557 je b*l cesarski svetovalec, deželni upravitelj Kranjske, poveljnik v Metliki, odposlanec na državnem zboru v Regensburgu in 1560 stotnik v Trstu. Med njegovimi štirimi sinovi sta se posebno proslavila v turških bojih Jošt -in Ahac, o katerem bomo govorili v zvezi z gradnjo gradu Križa in protestantizmom v Kamniku. Jošt se je učil vojaških veščin na dunajskem dvoru in pri Ivanu Ungna-du. Od 1553 je bil tri leta poveljnik trdnjave v Križev-oih, potem pa na Kranj stem poveljnik vseh čet pri obrambi dežele, pred Turki. Zaradi njegove hrabrosti so ga imenovali »turški strah«. Leta 1561 je namreč na Hrvaškem sredi bojnega meteža zgrabil bosenskega namestnika Huzrefa in napodil njegovo vojsko čez mejo. Huz-ref mu je moral za odkupnino izplačati 20.000 cekinov in dati deset osedlanih konj. Leta 1570 je Jošt Thurn sezidal grad Zalog pri Moravčah, ki je bil požgan med zadnjo vojno. Najvišjo čast pa je dosegel tretji brat Ivan Ambrož, kot tajni svetovalec na dvoru.
Zdaj pa se povrnimo k Francu Thurnu, ki je pri gospodarjenju z deželnaknežjo zastavnino Stari grad nad Kamnikom zabredel v ttežave. Leta 1570 so deželnoknežji komisarji obiskali Stari grad in pregledali njegovo stanje. O tem obisku imamo na voljo arhivske listine, v katerih najdemo opis gradu in njegove notranje opreme. Letos je Stari grad spet postal priljubljena izletna točka številnih obiskovalcev, • zato bo marsikoga zanimalo, ka' ko so ga videli komisarji pred 400 leti.
. (Nadaljevanje siedi)
PROTEST MLADIH KAMNČANOV
Dne 2; septembra smo se kamniški učenci osnov nih šol in dijaki gimnazije R. Maistra zbrali na protestnem zborovanju pri spomeniku revolucije.
Protestirali smo proti preštevanju avstrijske vlade naših rojakov na Koroškem in Gradiščanskem. „ Izrazili smo simpatije in podporo našim rojakom v Avstriji za uresničitev njihovih pravic, ki izhajajo iz 7. člena državne pogodbe. Od tod smo postali tudi protestno pismo kamniške mladine avstrijski vladi. Protestirali smo zoper brutalnega ravnanja avstrijskih žandarjev in njihove oblasti nad našimi manjšinami.
Danes smo priče, ko ob naših severnih mejah znova oživljajo korenine fašizma. Velikonemške nacionalistične in šovinistične sile na Koroškem in v Avstriji so ponovno v zagonu razpihovanja nacionalne mržnje. Znova se oživlja dediščina nacizma, narodnostno zavedne Slovence pa želijo prikazati kot nelojalne avstrijske državljane. Odkrito na legalnih zborovanjih voditelji Heimatdiensta razpihujejo antokomunistično in antijugoslovansko gonjo ter javno izjavljajo, da je treba narodno zavedne Slovence pregnati čez Karavanke.
V naši državi imajo vse manjšine pravice, ki so jim določene, zato zahtevamo, da bi imele tudi naše manjšine na Koroškem in Gradiščanskem tiste pravice, katere določa pogodba med avstrijsko in našo državo.
S to manifestacijo smo kamniški mladinci izrazih solidarnost z vrstniki in ostalimi slovensko govorečimi ljudmi onkraj Karavank.
E. KORAT
Zbor delavcev delovne organizacije
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik p. o.
razpisuje
prosto delovno mesto individualnega poslovodnega organa ,
DIREKTORJA
POGOJI:
1. da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori,
2. da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, tehnične ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
3. da ima srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in daljše bogate izkušnje na področju stanovanjskega in komunalnega gospo darstva, ki jih priznajo organi omenjenih področnih interesnih skupnosti,
4. da ima organizacijske sposobnosti vodenja in usklajevanja delovnih procesov in
5 da je moralnopolitično neoporečen, ima ustvarja len odnos do samoupravljanja in je. družbenopoli Učno aktiven.
Kandidat naj v pismeni obliki prikaže dosedanje delo, uspehe pri delu in koncept razvoja delovnt organizacije v kateri kandidira za direktorja. Pismene vloge s kratkim življenjepisom in doka žili o nekaznovanju in da niso v kazenskem postop ku naj pošljejo kandidati na naslov: ■Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik p. o. Kamnik, Cankarjeva 11 z oznako »za razpisno komisijo«.
Rok prijave je 15 dni od dneva, ko je bil razpis-objavljen.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Na Klancu 4i5 pri Komendi sva odprla avtoličarsko in avtokleparsko delavnico.
Cenjene stranke obveščava, da delava ijitro, solidno in poceni.
Se priporočava — Smole in Kalan!
PRODAM triplex garažo na Kranjski cesti najugodnejšemu ponudniku. šifra gotovina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
Antona Cevka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje m nam izrazili sožalje. Se posebej pa se zahvaljujemo za. tople besede predstavnikom Industrije pohištva Stol Kamnik, PGD . Križ, Moste, Komenda ter pevcem bratom Pirnat.
Čevkovi
RAZGLAS
O JAVNEM NATEČAJU ZA ODDAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK Po 11. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42-218/66 in 20/71) in na pod lagi 1. člena o spremembah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. vestnik občine Kamnik, št. S—-15/67 in Ur. list SRS, št. 16/76)
RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, kot dopolnitev zazidave, po zazidalnem načrtu Komenda II v k.o. Kaplja vas, in sicer:.
pare. št. 133 v Izmeri 836 kv. m pare. št. 121/1 v izmeri 795 kv. m' pare. št. 118/1 v izmeri 752 kv. m pare. št. 119/1 v izmeri 741 kv. m pare. št. 119/2 v izmeri 744 kv. m pare. št. 107/2 v izmeri 1166 kv. m pare. št. 107/3 v izmeri 842 kv. m pare. št. 107/4 v izmeri 842 kv. m pare. št. 118/2 v izmeri 804 kv. ni pare. št. 117/1 v izmeri 787 kv. m pare. št. 1.1.7/2 v Izmeri 791 kv. m pave. št. 54/3 v izmeri 823 kv. m pare. št. 54/4 v izmeri 842 kv. m
— Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 44.90 din kv. meter.
— Izklicna cena stroškov komunalne ureditve znaša za stavbno parcelo 74.110,00 din. V ceni komunalne ureditve so vračunani vodovod, makadamska cesta in nizko napetostni kabelski priključek.
— Stroški glavnega projekta stanovanjske hiše in stroški lokacijsko-tehnične dokumentacije znašajo 5.605,00 din.
— Poleg odškodnine za stavbno zemljišče in izklicne cene komunalne ureditve, plača ponudnik tudi prispevek v vodni sklad po 2.00 din kv. m in prispevek zemljiški kmetijski skupnosti po 10.00 din kv. m, glede na bonitetni razred po določbah 13. in 55. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
— Rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča je najkasneje v 15 dneh po dostavi pogodbe. Plačilo stroškov lokacijsko tehnične dokumentacije in plačilo stroškov glavnega projekta pa ob prevzemu po 30 dneh od podpisa pogodbe.
— Ugodnejši ponudnik je, kdor ponudi večjo ponudbeno ceno za stroške komunalne ureditve.
— Na parcelah, ki se oddajajo, bo možno zgraditi tip ske stanovanjske hiše, kot so določene v zazidalnem načrtu Komenda II.
— Rok za začetek gradnje je 6 mesecev od sklenitve pogodbe, za dokončanje pa 3 leta od sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča.
— Rok za predložitev pismenih ponudb je 15 dni po objavi natečaja.
— Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11, z označbo na ovojnici: »Javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča«.
— Zazidalne in vse druge podatke dobe interesenti pri
Samoupravni sanovamjski skupnosti Kamnik, Cankarjeva 11.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE KAMNIK
Odbor  za medsebojna  razmerja Tovarne pogrebne opreme
»MENINA« KAMNIK Šmarca 32 b
razpisuje , prosti vodstveni delovni mesti:
1. referenta v pripravi dela II
POGOJ:
Poleg splošnih se zahteva za kandidata najmanj srednja strokovna izobrazba tehnične lesne smeri oz. njej sorodna izobrazba, tri leta delovnih izku šenj ter odslužen vojaški rok.
2. nabavnika lesa
Poleg splošnih pogojev se od kandidatov zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba tenhične-lesne smeri, tri leta delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok ter vozniško dovoljenje. Zaželeno je lastno motorno vozilo. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo de- 31. 10. 1976 na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izidu razpisa.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Jožeta Hribarja
iz Zg. Tuhinja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste darovali vence in cvetje in nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebna zahvala vsem družbeno političnih organizacijam, lovcem ter gasilcem za sprevod ter pevcem »Lire« in mengeški godbi Iskrena hvala vsem sosedom za izkazano' pomoč v najtežjih trenutkih.
Družina Hribar
Tapetništvo — dekoracije
SEVER PETER Šmarca 32 c
NOTRANJA OPREMA PROSTOROV
— oblazinjeno pohištvo
— lepljenje vseh vrst tapet
— šivanje in montaža zaves
— obloga tal: topli pod, tapisom
KAMNIŠKA KRONIKA
POROKE
Štefan BRNOT, strojni lenork Iz Smarce, star 32 let, in
Julijana Brnot, delavka iz Nožic, stara 29 let;
Darko CRNKOVIČ, orodjar z Vrhpolja, star 21 let, in Štefka
Kokalj, frizerka z Vrhpolja, stara 20 let;
Ivan EUJAN, orodjar z Gmajnice, star 19 let, in Majda Dež
man, delavka iz Lahovč, stara 18 let;
Ivan KOTNIK, mizar iz Hriba, star 21 let, in Marjeta štraj-har, delavka iz Hruševke, stara 20 let;
Ivan KOSEC, delavec s Križa, star 24 let, in Ivanka Hribar, prodajalka iz Podgorja, stara 19 let; x Ferenc KUZMA, delavec iz Gudarice, star 27 let, in Emilija na Podbregar, delavka iz Starih Sel, stara 23 let; Ivan RESNIK, elektrolnženir iz Kamnika, star 24 let, in Marica Uraokar, študentka kemije iz Kamnika, stara 22 let; Edvard ZARNIK, delavec iz Suhadol, star 36 let, in Ana HROVAT, roj. Kovačič, delavka iz Maribora, stara 47 let. Anton BREZNIK, strojni ključavničar z Gozda, star 24 let, in Nada ŠTRICELJ, delavka iz Črne, stara 22 let; Franc KARNER, delavec iz Zaloga, star 23 let, in Stanislava CEVKA, delavka s Križa, stara 22 let;
Janez PANČUR, livar iz Zg. tuhinja, star 22 let, in Frančiška OSOLNIK, delavka iz špitaliča, stara 24 let; l Martin PAVLIC, strojni delovodja iz Buča, star 29 let, in Ivanka POLJANŠEK, učiteljica iz Srednje vasi, stara 21 let; Janez ROZMAN, miličnik z Jesenic, star 21 let, in Erika KRUŠIČ, dijakinja iz Šniarce, stara 19 let.
SMRTI
Franc GRABNAR, prevžltkar, iz Zajasovnika, star 81 let; Jožef GRILJC, osebni upokojenec iz Godiča, star 78 let; Jože HRIBAR, upokojenec iz Zg. Tuhinja, star 65 let; Marija KASTELIC, osebna upokojenka iz CkKMca, stara 65 let;
Jožef KLADNIK, vzdrževan iz Kamnika, star 17 let; Mihaela MIHELIČ, osebna upokojenka iz Godiča, stara 78 let; Justina NARAT, prevžitkarica z Velike Lasne, stara 79 let; Janez  SEMPRIMOŽNIK,  prevžitkar  z  Bele,  star  67 let; Janez TAJč, osebni upokojenec iz Kamnika, star 79 let. Franc BERNOT, osebni upokojenec z Vrhpolja, star 84 let; Rudolf BROZOVIČ, osebni upokojenec lz Zg. Stranj, star 78 let;
Anton CEVKA, invalidski upokojenec s Križa, star 60 let;
Ivana GOLOB, soc. podpiranka iz Kamnika, stara 81 let; ,
Ana HOČEVAR, natakarica z Vrhpolja, stara 23 let;
Neža KRAMAR, osebna upokojenka z Duplice, stara 83 let;
Vinko NOVAK, delavse s Križa, star 43 let;
Janez PIRNAT, vzdrž. oseba s Klanca, star 66 let;
Katarina SEMPRIMOŽNIK, kmečka delavka z Bele, stara
29 let;
Apolonija SLBVEC, kmetovalka iz Zg. Stranj, stara 38 let; Ana SUŠNIK, kmetovalka iz Kališ, stara 74 let; Angela ŠTREKAR, oseb. upokojenka iz Mekinj, stara 62 let; Vincenc ZIDAN, osebni upokojenec iz Mekinj, star 69 let.
Z A H V A I. A
Oto smrti našega dragega moža in očeta
Maksa Bohteta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. še po sebno pa se zahvaljujemo gasilskemu društvu Kam nik, pevcem, Društvu upokojencev, sindikalnim organizacijam, tabornikom in duhovščini
Žalujoči: žena, sinovi in sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta in moža
Janeza Poljanska
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tem težkem trenutku stali ob strani, darovali vence in cvetje. Posebno smo dolžni zahvalo g. Galinovi in duhovniku za spremstvo.
Žalujoči: žena Ivana, hčerka Ivanka in drugo sorodstvo
Zavrli, dne 17. julija 1976
večja
CESTA NA KOSTAVSKO PLANINO
Šport
NA CESTAH
Po podatkih republiškega sekretariata za notranje, zadeve se je v kamniški občini v prvem polletju letošnjega leta dogodilo manj prometnih nesreč s težjim izidom kot v enakem obdobju lani. V 40 prometnih nesrečah, kjer so bile tudi telesne poškodbe je le en pešec izgubil življenje, 22 udeležencev v prometu je dobilo težje telesne poškodbe, 33 pa lažje.
Največ prometnih nesreč se je zgodilo v naseljih in to kar 31, medtem ko je bilo izven naselij le 9 prometnih nesreč. Med udeleženci prometnih nesreč je bilo največ pešcev in voznikov osebnih avtomobilov. V kamniku smo uspeli zmanjšati tudi število otrok in mladoletnikov, ki so bili povzročitelji prometnih nesreč, kar kaže, da je treba z organizirano prometno vzgojo po šolah še nadaljevati.
V zadnjem času pa se je dogodilo veliko prometnih nesreč, kjer so bili udeleženi vozniki traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Ti so premalo vešči ravnanja s traktorji, zato bi kazalo posvetiti še več pozornosti njihovi prometni vzgoji. —mj
2e pred leti se je pričelo razmišljati o gradnji ceste na Kostavsko planino. Lansko leto pa je padel sklep, da se prične z izgradnjo. Na sestanku z lastniki gozdov in TOZD Gozdarstva Kamnik so se dogovorili za izgradnjo ceste od Kostanja do Križa, ki bo dolga 4 km. Z gradnjo ceste so pričeli 15. septembra 1975. Najprej so po celotni trasi ceste posekali drevje. 25. novembra je na vrh Kostavske planine prišel buldožer podjetja Graditelj, ki gaje upravljal Petek Franc. Dva kompresorja sta omogočila vrtanje treh vrtin naenkrat. Dela so potekala pozimi od zjutraj pa do večera v povprečju 9 do 14 ur dnevno v dežju snegu. Največji problem je bil dovoz eksploziva. Predsednik krajevne skupnosti Jernej Razpotnik je preuredil osebni avtomobil za prevoz eksploziva. Tega je vozil preko 7 ton. Jernej Razpotnik ima največ zaslug, da je delo teklo nemoteno. Pri tem je opravil 69 voženj eksploziva. 200 krat pa je šel po dn-ugih opravkih v zvezi z graditvijo ceste. Najbolj prizadevni pri gradnji so bili še Razpotnik Ciril, Franc Pan-čur in Jože Pestotnik, ki so izvrtali več kot 15000 vrtin, Avgust Lapajne kot strokovnjak ter minerec Anton Zem-lev. Cesta je bila dokončana 3. julija letos.
MINI RAZSTAVA GOB
MARTINA ZABRETA
Miu tin Zabret, upokojenec in Nasovč je najzvestejši obiskovalec kamniškega živilske ga trga. Kot prodajalec seveda. Ne dež ne mraz ga ne zadržita, da ne bi vsak torek in soboto z mopedom na lahki prikolici pripeljal na kamniški trg nekaj od vsega, kar pridela na svojem skrbno obdelanem vrtu v Nasovčah. pa še šopke cvetic lončke medu, vloženih gobic in drugo. Za drugim kostanjem sredi živilskega trga je njegov stalni prostor.
K temu pa je Martin Zabret eden naših najboljših poznavalcev gob. Vsi gozdovi proti Cerkljam in Krvavcu so njegov revir. Prvega jurska je letos prinesel na trg že konec maja. Ce nima gob, Potem z gotovostjo veš, da ne rastejo. Letos je seveda gobje leto in zraven drugih gob razloži po prodajni mizi velik kup lisičk, ki jih kupci takoj razgrabijo.
Zadnjič pa je presenetil kupce s pravo razstavo gob, kar jih je mogel dobiti v gozdovih. Skrbno jih je razvrstil med mahom v zabojč-ku, na eni strani užitne, na drugi pa strupene. Kupci so ga oblegali v gostem krogu, da je moral stalno govoriti o imenih in lastnostih razstavljenih gob. Gobarji so prinašali nabrane gobe in jih primerjali.
»Ob taki priložnosti je slabo s kupčijo, saj moram samo razkazovati gobe«, nam je povedal Martin Zabret. »No, pa rad ustrežem saj mi stalno prinašajo kazat gobe, ki so jih nabrali v gozdu, da jim povem, če so dobre«.
Razstavljene gobe je nato poklonil šoli v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine, da so se učenci pri pouku učili razpoznavati užitne gobe od strupenih.
I. Z.
Dokončana dolžina nove ceste je 6200 m; široka pa je 5 m in ima vzpon 5 do 8"". Omogočila bo spravilo lesa iz preko 300 ha gozdov ter pašnikov. Pri tem so lastniki gozdov prispevali eno tretjino stroškov ter opravili sledeča dela: pomoč pri miniranju, odstranjevanje materiala ter posutje ceste. Zanimivi so podatki, koliko so nekateri posamezniki prekoračili dogovorjene delovne dni. Jernej Razpotnik je imel za opraviti 60, delovnih dni, opravil pa jih je 123. Ne računajoč prevozov s konjem, traktorjem ter hrano. Jože Pestotnik je opravil od 60 dni 126 dni ne računajoč brane, prenočišča ter dela s kon-
jem. Franc Pančur iz Kostanja je od obveznih 35 dni izvršil 132 dni. Dogovorjeno obveznost je izpolnil tudi Jernej Pestotnik iz Gradišča ter Mohor Vid iz Starih Sel ter Franc Petek. Nekateri pa se dogovorjene obveznosti niso držali kljub temu, da novo gozdno pot že koristijo. Celotnih sredstev je bilo porabljenih za izgradnjo ceste preko 11,5 milijona S din. Eksploziv in nafto je bilo potrebno znositi s konjem iz Starih Sel.
Krajani Kostanja se zahvaljujejo za pomoč, ki je bila nudena od strani obrala za kooperacijo Gozdarstvo Kamnik.
K. F.
Težka je bila. gradnja teste na Kostavsko planino
HORUK V NOVO MANDATNO OBDOBJE
Počitnice so za mani. Pred nami pa kup nalog, akcij, med njimi ceio tiste, ki jih nismo uspeli izpeljati v preteklem mandatnem obdobju in zdaj mrzlično iščemo pot za njihovo uresničitev. Nekateri pa seveda iščejo le dobre izgovore, zakaj to ali ono ni bilo izdelano, izpeljano.
Volitve novih vodstev po osnovnih organizacijah ZSMS so za nami (vsaj morale bi biti!). In spet je tu dvom, vprašanje, ali so se povsod dovolj dobro pripravili, pravilno izbrali tovariše, ki bodo v naslednjih dveh letih koordinirali delo v posameznih osnovnih organizacijah. Pa ne samo te, tudi tiste, ki so bil« delegirani v razne družbenopolitične in samoupravne skupnosti, v predsedstvo občinske konference ZSMS in druge organe, kjer naj bi zastopali naše interese. Morda so nekatere prehiteli postavljeni roki in so v naglici predlagali tovariše, samo da so jih, da so končno na papirju. Tako izmed slabih izberemo najboljšega. Pa smo prepričani, da bodo le-ti sposobni opraviti zaupaVio jim nalogo? To se bo seveda pokazalo že čez nekaj mesecev, ko bomo pregledovali rezultate dela v posameznih osnovnih organizacijah.
Vsi se zavedamo, da je v marsikateri mladinski Organizaciji problem sposobnih kadrov zelo pereč. Vzroki? Odgovor je na dlani: Pomanjkljivo idejnopoltično usposabljanje    mladine. Vse
premalo je seminarjev, predavanj. Ponekod ni denarja, drugje predavateljev. Najhuje pa je, da so v nekaterih osnovnih organizacijah ZSMS dobili denar in predavatelja — pa mladih ni bilo! Kljub pomanjkanju izobraževanja pa se ne bi smelo zgoditi (žal pa se je!), da, niti člani predsedstva določene OO ZSMS niso seznanjeni z dokumenti (statut, resolucija) ZSMS. Pa ne samo to. Ne bi smeli kar tako m:mo nas razni družbenopolitični dogodki, ki nas zadevajo posredno ali pa neposredno.
V nekaterih občinah (v Kamniku še nisem zasledila) se mladi iz določene mladinske organizacije zbirajo in sami pripravljajo predavanja in razgovore o aktualnih družbeno političnih dogodkih doma in v tujini. V sproščenem pogovoru mladih laže vprašajo za stvari, ki jim niso razumljive. S tem pa se razvija tudi njihovo kreativno mišljenje.
Vsak član ZSMS naj bo končno soustvarjalec programov, ki -jih načrtujejo osnovne organizacije ZSMS, ne pa samo eden tistih, ki na sestankih le prikimavajo, razgo-vorijo pa se šele v privatnem pogovoru po končani seji. Šele tedaj odkrijejo kup načinov, kako bi določeno akcijo oziroma nalogo uspešneje realizirali. To je lahko. Cemu pa na sestanku niso divJfemli roke in povedali svojega mnenja?!
SONJA HRIBOVŠEK
ZAPUŠČEN SAMEVA
Martin Zabret odličen poznavalec gob
Kamniški Mali grad skupaj z znano romansko cerkvico predstavlja svojevrsten kulturno zgodovinski spomenik. Pred leti smo lepo uredili romansko cerkvico in tudi dostope na Mali grad ter vso okolico primerno osvetlili, danes pa spomenik bolj sameva ves obraščen z vejevjem in grmovjem. Tudi o kakšni primerni čistoči ne moremo govoriti, saj metla le redko zaide na Mali grad.
Kljub   temu sprehajalcev
in. obiskovalcev, ki . si radi ogledajo Mali grad ne manjka. Morda bi bilo umesno posnemati vzore v tujini in tudi doma, kjer za take spomenike bolj skrbijo. Zakaj ne bi vsaj za pol leta zaposlili kakšnega upokojenca, ki bi skrbel za red na Malem gradu in hkrati pobiral minimalno vstopnino ter hkrati prodajal razglednice in spominke. Morda bi bil tako zbran denar že dovolj za njegovo nagrado. —tj
USPEŠNA SEZONA
Kamniški vateipolisti so v letošnji sezoni dosegli lep, uspen. To velja za člane, mladince in pionirje. Člani so tekmovali v slovenski ligi in brez težav premagali vse svoje tekmece. Enak usp-íh so dosegli mladinci na mladinskem prvenstvu Slovenijo, pionirji pa so bili na svojem prvenstvu tretji. Člani so se odrezali tudi na pokalnem tekmovanju Slovenije, ki je bilo v Kranju, kjer so osvojili odlično.drugc mesto.
V domačem plavalnem klubu poleg vaterpolistov vadijo tudi plavalci, ki so se udeležili področnega tekmovanja na Jesenicah.
Vse skupaj pa so v letošnji sezoni poleg slabega vremena, saj v avgustu skoraj ni bilo mogoče trenirati, pestile tudi finančne težave. Tako se članska ekipa ni udeleži) a kvalifikacij za vstop v II, zvezno ligo. Za to tekmovanje bi porabili okoli dva stara milijona. Tako so mladi nadarjeni vaterpolisti ostah doma. Omeniti velja, da je Kamnik edini klub v Sloveniji, ki nima na voljo zimskega bazena ali bazena z ogrevano vodo. Torej so doseženi uspehi toliko večji. Po prvem delu tekmovanja so bili Kamničani nepre-magana ekipa in so vodili na lestvici. Vse tekme so igrali v domačem bazenu. V drugem delu pa so vse tekme igrali v gosteh in so tudi zmagali. Najteže jim je bilo v Kranju, kjer so ekipo Vodovodnega stolpa premagali z golom razlike. Kamničani so v drugem delu premagali Radovljico 30:5, Vodovodni stolp 9:K, Neptun (Celje) 19:11, Koper II. 10:4, Renče 20:10 in Triglav II. z 21:15.
Kamničani so poleg prvega mesta med ekipami imeli tudi prvega med strelci, to je šnabl Iztok s 60 doseženim: goli.
Za Kamničane so igrali: Crmelj, Farčnik, Poveršček, ki je tudi trener, Reisner, Šnabl, D. Homar, Ručman, Vuka nac, Slapar, Hribar, J. Homar, Avsec, Pibernik, Planinšek. KONČNA LESTVICA
1.	Kamnik	12	12	0	0	234:99	24
2.	Vodovodni stolp	12	9	0	3	172:125	18
3.	Renče	12	8	0	4	184-141	16
4.	Koper II.	12	6	0	6	115:132	12
5.	Triglav	12	3	0	9	112:152	6
6.	Neptun	12	3	0	9	128:178	fe-
7.	Radovljica	12	1	0	if	102:207	lt—1
MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
V Novi Gorici je biio mladinsko prvenstvo v vaterpolu; nastopilo je 6 ekip. Na tem prvenstvu so nastopili tudi nekateri igralci, ki igrajo pri članih, a so še vedno mladine.. Zasluženo so zmagali naši mladinci in osvojili prvo mesto, šnabl pa je tudi na tem prvenstvu dal največ golov (16) in bil najboljši strelec. Za Kamnik so nastopili: Hribar, Reisner, šnabl, Ručman, Slapar, D. Homar, Pibernik, Dojčinovtc, Golob, Podobnik,
Vrstni red: 1. Kamnik, 2. Koper, 3. Triglav, 4. Renče, 5. Delfin (Rovinj), 6. Neptun (Celje).
PIONIRSKO PRVENSTVO SLOVENIJE
V koprskem bazenu zusterna so se pomerili najmlajši. Nastopili so igralci, rojeni 1960 in mlajši. Kamničani so bili najmlajša ekipa na tekmovanju. Boljši od njih so bili domačini in ekipa Delfina iz Rovinja; sledili so Renče, Triglav, Radovljica in Koper II. Za našo ekipo so igrali: Hribar. D. Homar, Slapar, Pibernik, Dojčinovič, Golob, špeh, Ler-gant.
POKAL SLOVENIJE
Kranjski bazen je bil prizorišče letošnjega finalnega obračuna za pokal Slovenije. Za naslov so se potegovala članska moštva Kamnika, drugoligaša Koper in Triglav iz Kranja. Kamnik je v predtekmovanju premagal celjsko moštvo Neptun z 22:13 in Renče s 6:0.
V finalnem delu so presenetljivo premagali drugoligaško ekipo Kopra, predvsem z boljšo igro v zadnjih dveh četrtinah. V borbi za prvo mesto pa so morali priznati, da je kranjski Triglav boljša ekipa in se zadovoljiti z odličnim drugim mestom.
REZULTATI FINALNEGA DELA: Kamnik : Koper 9:8 (2:4, 3:3, 3:1, 1:0) Kamnik : Triglav 7:15 (1:4, 3:4, 2:4, 1:3)
■   * bg
ŠAH
Šahovska sekcija Solidarnosti je počastila občinski praznik z brzotuinirjem, na katerem je zmagal Djordje Vuksarib-vič pred Petrom Zupančičem, 3.—4. mesto pa sta si delila Troha in Ravnikar.
Ob reorganizaciji tekmovanj v Ljubljanski šahovski regiji je bila po združitvi obeh prvih lig Solidarnost pomaknjena v novo drugo šahovsko ligo. Zaradi pomanjkanja prostorov za tekmovanja in zaradi finančnih težav se je morala šahovska sekcija Solidarnosti za letos v zimskem času odpovedati tekmovanju v svoji ligi. Zato pa bo v zimskih mesecih organizirala dva turnirja za dosego druge in prve kategorije, kar bo zelo poživilo delo sekcije.
Na zadnji seji v začetku septembra so se dogovorili tudi o spremembi igralnih dni. Pionirji bodo imeli svoj tedenski igrailni dan vsak ponedeljek ob 17.30. Klubski igralni večeri, za mladince in starejše igralce bodo odslej ob petkih od 19. ure naprej. Po sporazumu med sosednjimi klubi bodo mesečni brzotuniirji odslej vsako prvo nedeljo v mesecu v Domžalah, vsako drugo nedeljo v Kamniku in vsako tretjo nedeljo v Komendi, povsod ob 9. uri dopoldne.
I. Z.
LOVCI SO SE POMERILI
V počastitev občinskega praznika je lovska družina Komenda organizirala tradicionalno tekmovanje lovskih družin v streljanju na glinaste golobe za prehodili pokal skupščine občine Kamnik. Tekmovanja se je udeležilo 10 tričlanskih ekip iz vseh šestih lovskih družin naše občine.
Prehodni pokal je v trajno last osvojila ekipa LD Mot-nika, ki je s 170 točkami že tretje.leto zapored dosegla prvo mesto. Komenški lovci, ki so prireditev zelo dobro pripravili ob svoji lovski koči, so poskrbeli tudi za zanimivo streljanje na srnjaka. Nagrada za najboljšega strelca pa je bila velika, v kruhu pečena svinjska gnjat.
ZLATA ZDENKA
Kamniška ekipa na Ferbežarjevem memorialu
KAMNIČANI DRUGI
Kamniški košarkarski delavci so konec avgusta priredili drugi Ferbežarjev memoriall, v spomin na neutrudnega družbenopolitičnega delavca in dolgoletnega predsednika kluba, Organizacija turnirja v času »mrtve sezone« ni lahka reč, saj večina moštev v tem času ne trenira in zato je bilo potrebno veliko truda, da smo uspeli dobiti tri moštva, ki so prišla v Kamnik.
Prvotni dogovori z mariborskim Branikom niso uspeli zaradi pomanjkanja denarja, namesto njih smo povabili igralce Mengša, poleg njih pa še košarkarje Trnovega in študentsko selekcijo iz Ljubljane.
Prireditelj se je potrudil, kolikor je bilo v njegovih mo Čeh, da bi turnir kar najbolj nemoteno potekal, vendar nam jo je zagodlo vreme, ki je odprlo vse svoje mokre registre, ko bi se turnir moral pričeti. Vse ekipe so se strinjale, da bodo igrale v vsakem vremenu, zato se je turnir vsemu navkljub začel. Prvo tekmo sta igrali ekipa Trnovega in selekcija ljubljanskih študentov. Po veliko boljši in predvsem bolj organizirani igri so Trnovčani pre magali študente, za katere so igrali tudi Žorga, Zaloker in Fišer. V drugi tekmi so domačini brez večjih težav odpravili Mengšane. V finalni tekmi sta se tako pomerili ekipi Trnovega in Kamnika, čeprav so Trnovčani, ki igrajo v prvi slovenski ligi, že v začetku veljali za favorite, se do mačini niso vdali' v usodo in lahko trdim, da so se ves čas tekme uspešno upirali slovitejšemu nasprotniku. Trnovčani so predvem z meti od daleč povedli in uspeli razliko desetih košev obdržati do konca tekme. Sicer pa je bila tekma lepa, polna dinamike in vredna finala. Zmagovalec je dobil prehodni pokal — majoliko, vsi sodelujoči pa manjše majollke, ki jih bodo spominjale na uspeli turnir.
Vse tekme sta sodila domača sodnika, Janez Maleš in Peter Podjed in lahko rečemo, da sta sodila v zadovoljstvo vseh ekip. Gledalcev se je, kljub slabemu vremenu, zbralo veliko, kar dokazuje, da si kvalitetnih prireditev gotovo še želijo, s svojo prisotnostjo pa so počastili tudi spomin na prof. Ferbežarja, na njegov grob pa je delegacija košarkarjev položila venec.
Na tem turnirju sta se od . aktivnega igranja košarke poslovila tudi dolgoletna člana našega kluba, Franc Jam-šek in Brane Gostič.
Oglejmo si rezultate — predtekmovanje: Trnovo — študentje 60:46 (31:13) Kamnik - Mengeš 52:33 ( 31:15) Finale:
Kamnik — Trnovo 83:93 (42:50)
KAMNIK: Kotnik 22, Ferbežar 4, Benkovič 4, J. Zagorc 26, Mrak 16, Močnik 8, Kovač 4, Roje, Plemeniti.
TRNOVO: Matičetov 16, Prelog 6, Veselinovič 6, Zupan čič 10, Pucher 4, Kozamernik 19, Avsenik 14, Možina 16, Jakhel 2.
—jok—
STRELCI OB PRAZNIKU
V nedeljo, 25. 7. 1976, je bilo na MK strelišču v Kamniku tekmovanje strelcev »B« skupine slovenskih mest za prehodni pokal mesta Kamnik z MK serijsko puško. Tekmovanje je bilo, tako kot vsako leto, organizirano v počastitev občinskega praznika mesta Kamnik.
Povabljenih je bilo skupno šest ekip iz Trbovelj, Hrastnika, Postojne, Nove Gorice, Slovenj Gradca in škofje Loke. Poleg dveh ekip domačega mesta pa sta se tekmovanja udeležili le ekipi Škofje Loke in Postojne, za druge povabljene pa smo lahko le ugibali, čemu niso prišli.
Kljub temu pa so bili rezultati -izvrstni, saj je ekipa Kamnik I. dosegla nov občinski rekord z 981 krogi in izboljšala starega za 4 kroge. V tej ekipi so tekmovali Repič, Ber-toncelj, Perših in Podgornjk st.
REZULTATI: posamezno:
1. Marjan Repič (Kamnik) 225 krogov;
2. Matjaž Šuligoj (Postojna) 252 krogov;
3. Peter Bertoncelj (Kamnikh249 krogov;
Ekipno:
1. Kamnik I. 981 krogov
2. Postojna 9.19 krogov
3. Kamnik II. 889 krogov. Irena Vidmar
Tri zlate in ena bronasta medalja. Bron na 100 m z ovirami, zlato v teku na 400 m z ovirami, v skoku v daljino, v štafeti 4 x 100 m. Bogata bera mlade atletinje Zdenke Potnik, ki je presenetila s svojim nastopom na 32. državnem atletskem prvenstvu v Zagrebu. Domov se je vrnila utrujena, nekoliko bolna, a srečna.
O svojem nastopu in vtisih z maksimirskega stadiona je v pogovoru povedala tole:
»Priznam, takega uspeha v Zagrebu niti najmanj nisem
Zdenka Potnik
pričakovala, še celo tretje mesto v teku na 100 m z ovirami, kjer sta bili favori-tinji Lorencijeva in Fočičeva, je bilo zame veliko vprašanje. Niti najmanj pa si nisem mislila, da bom zmagala v skoku v daljino. Velike težave sem imela z zaletom. Nikakor nisem mogla ujeti pravilni korak. To mi je uspelo šele v zadnjem poskusu, ki mi je prinesel zmago. Tudi prvo mesto v štafeti 4 x 100 m, ki smo ga dosegle atletinje Olimpije,- nam je prineslo pravo zmagoslavje, čeprav smo računale na eno od medalj, a ne na zlato. Se-
veda pa sem bila zelo vesela tudi zmage v disciplini 400 m z ovirami.«
— Pogoji, v katerih ste tekmovali, so bili precej slabi.
»Res je. Prvi dan prven stva je deževalo in bili smo popolnoma premočeni, v ne deljo je bilo nekoliko■ bolje, vendar pa zelo hladno. Zato sem se tudi prehladila.
Pa kaj slabo vreme! Bolj me je razočaral, pa ne samo mene, obisk tega tekmovanja. Atletika je v Sloveniji prioritetna panoga, a gledalcev je bilo zelo malo. Takoj po atletskem nastopil je bila nogometna tekma. Gledalcev se je kar trlo na tribunah. Prej prazno, zdaj pa nabito polno.«
— Letos zadnjič nastopaš v vrsti mladink?
»Ja, drugo leto bom stopila že med članice. Tedaj se bom morala tudi odločiti za določeno panogo. Izbirati bom morala med daljino in tekom na 100 m z ovirami. V poštev pa pride tudi pete-roboj. Dobro vem, da bodo moji uspehi v članski vrsti slabši od dosedanjih, čeprav bodo rezultati morda boljši. To je obdobje določene krize, ki je pokopalo že marsikaterega dobrega mladinskega atleta, ki pa se kot član ni mogel takoj uveljaviti in je zato zapustil atletsko stezo. Zato se že zdaj pripravljam na to, predvsem psihično. Atletike ne. mislim opustiti, vse preveč mi pomeni!«
V letošnji sezoni čaka Zdenko še nekaj pomembnih tekmovanj: dvoboj Jugoslavija in Italija v palermu, državno ekipno prvenstvo, pokal republik ta pokrajin itd.
Glede na to, da Zdenka šele zdaj prihaja v formo po treningih v Skopju, jo čakajo še večji uspehi, predvsem, če bo pokazala voljo in delavnost, kot ju je doslej.
S. HRIBOVŠEK
OB ZAKLJUČKU
»MESECA ŠPORTA"
S podelitvijo pokalov so končali že tradicionalno prireditev »Mesec športa Komenda 76«, ki so jo prizadevni člani ŠD Komenda tokrat pripravili že tretjič zapored
Zaključna slovesnost je potekala .v zelo prijetnem vzdušju, udeležil pa se je je tudi predsednik skupščine občine Kamnik tov. Franc Svetelj, ki je predsedniku ŠD Komenda Francu Zadrgalu izročil bronasto plaketo občine Kamnik, občinsko priznanje za uspehe pri delu. »Mesec športa«, ki ga v Komendi prirejajo v počastitev občinskega praznika, spada med najbolj množične prireditve v kamniški občini. Letos je sodelovalo več kot 400 mladih športnikov, ki so se pomerili v nogometu, košarki, odboj ki, namiznem tenisu, kolesarjenju in šahu.
V košarki je bila najboljša ekipa Komende, in je tako osvojila prehodni pokal. Drugi so bili košarkarji iz Mengša, diploma za 3 mesto pa so dobili Kamničani. Pri nogometaših so se po pričakovanjih najbolj odrezali Kamniški, drugi so bili nogometaši Komende tretje mesto pa so osvojili nogometaši Radomelj. Pri pionirjih pa je bil  vrstni red: 1. Senčar 2.
PODJEDl
Kamniška in slovenska odbojka je izgubila enega najboljših igralcev in trenerjev. V prometni nesreči se je smrtno ponesrečil Franc Podjed, star 29 let.
Franc je kot pionir začel igrati odbojko pri odbojkarskem klubu Kamnik, ki mu je ostal zvest vse do zadnjega. Že kot pionir, a še posebno kot mladinec je opozoril, da se bo razvil v dobrega odboj-karja. Kot mladinec je bil stalni član mladinske slo venske in državne reprezentance.
Po končani grafični šoli se je vpisal kot izredni študent na visoko šolo za telesno kulturo v Ljublja ni. Poleg službe je pridno študiral in v rokih opravljal izpite. V tekmovalni sezoni 1975, spomladanski del je prestopil k OK Savi s Črnuč. Istočasno pa je bil tudi trener OK Kamnika. A se jo pred pričetkom jesenskega dela vrnil h Kamniku.
Njegovo' dnlo v športu je ostalo nedokončano, za njim je ostala vrzel. Odbojkarji so bili sredi priprav na novo tekmovalno sezono, v kateri bodo igrali brez svojega kapetana in trenerja Franca Podjeda. Ohranili ga bomo v spominu kot vzornega športnika in prijatelja.
Virtus—Duplica 3. Kamnik ženske so se pomerile v od bojki. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Kamnika, druge pa so bile domačinke, v namiz nem tenisu je pokal osvojila ekipa OO ZSM Duplica, drugo mesto pa je osvojila ekipa Komende.
Za prijetno vzdušje na zaključni prireditvi sta poskrbela tudi pevca Elda Viler in Oto Pestner ter ansambel »Trgovci«. Program sta povezovala Mirko Bogataj in Anica Gladek, Mirko Bogataj je gledalcem v dvorani predstavil nekatere znane Slovenske športnike — namiznote niško igralko Evo Jeler, nogometaša Olimpije Zlatka Klempferja, karateista Ljubljane Zareta Kokotoviča, Bo jana Platona trenerja mladinske ekipe Ljubljane, pogovarjal pa se je tudi z republiškimi prvakinjami v šahu pri starejših pionirkah, . ki so doma iz Komende
Organizatorjem športnega društva Komenda, ki so organizirali prireditev lahko samo čestitamo, saj so obiskovalcem (žal se jih tokrat v dvorani kulturnega Doma ni zbralo toliko kot običajno) pripravili bogat in pester program.
Smrtni utrinki
NOGOMET' — V Kamniku je bila na gostovanju mladinska ekipa NK Trnje iz Zagreba. Odigrali so prijateljsko tekmo z domačimi mladinci. Gostje so zmagali z 2:1. Prikazan nogomet pa je zadovoljil maloštevilne gledalce. Mladinci iz Zagreba so si ogledali Veliko planino in Kamni- ■ ško Bistrico.
Člansko moštvo je pred pričetkom nove tekmovalne se zone odigralo nekaj prijateljskih tekem. Premagali so Mengeš s 13:1 in 7:3, Domžale pa s 6:1. člani v letošnji sezoni igrajo v novo ustanovljeni kamniško-domžalski ligi. Odigrali so že dve koli. V prvem so premagali Radomlje s 7:1, v drugem pa Krašnjo z 9:0.
ROKOMET — Tudii rokometašice so pričele s tekmovanjem v slovenski ligi V prvi tekmi so doživele poraz na domačem igrišču, premagale so jih igralke Krke iz Novega mesta z rezultatom 14:lil.
ODBOJKA — Odbojkarji se pripravljajo na tekmovanja. 11. in 12. t.m. se bodo potegovali za eno od prvih dveh mest na kvalifikacijskem turnirju za vstop v I. slovensko ligo. To pa zaradi reorganizacije samega sistema tekmovanja v slovenski odbojki. Odigrali so prijateljski tekmi s Trimom iz Trebnjega in zmagali s 3:1 in z ekipo Bleda. Blejci pa so jih premagali s 3:1.
NOGOMET — V pripravljalnem delu na novo tekmoval-ajio sezono so bili na pripravah igralci Dina.ma iz Vinkov-cev. Trenira jih bivši trener Zagreba Oto Barič. Odigrali so trening tekmo s Kamnikom in zmagali s 6:1. Edini gol za domačine je dal Medmeš.
TENIS — člani teniškega kluba se bodo udeležili Tedy-jevega memoriala v Kranja. Pravico nastopa ima 16Igralcev iz lestvice najboljših.
STRELJANJE — Na tradicionalnem tekmovanju v streljanju z malokalibrsko puško za »POKAL PRIKLJUČITVE« so zmagali Kamničani. Nastopile so štiričlanske ekipe iz škofje Loke, Tolmina, Izole, Postojne, Ajdovščine, Sežane, Trbovelj in dve ekipi iz Nove Gorice ter Kamničani. To je že druga zaporedna zmaga naših strelcev na tem tekmovanju.
ROKOMET — V rokometnem klubu dobro skrbijo za naraščaj. Trikrat tedensko se zbere na treningu tudi več ko 30 deklet — pionirk. Zaradi prezasedenosti igrišča tre ningi več ko trikrat niso možni. Dekleta vadijo pridno, -vodi pa jih Janez Blakišč. V načrtu imajo občinsko ligo, ' v kateri bi igrala moštva, sestavljena iz igralk, ki ne tekmujejo redno v ligaškem tekmovanju
OBNOVLJENO KOŠARKARSKO IGRIŠČE
Kamniški košarkarji so končno le dobili ustrezen (ograjen) prostor za svoje delovanje. Potem, ko so spomladi zamenjali dotrajane kovinske konstrukcije z novimi, betonskimi, so pred začetkom jesenske sezone igrišče še ogradili, tako da so vsaj malo zmanjšali možnost' dostopa do igrišča s kolesi in' mopedi. Prav tako so prepleskali konstrukcije in sedaj igrišče, poleg lepšega izgleda, zadovoljuje tudi vsem predpisom Košarkarske zveze Slovenije.
Konstrukcije, ki so bile prej na kamniškem igrišču, sedaj opravljajo svojo nalogo na igrišču za osnovno šolo v Stranjah. Tudi rokometaši so ogradili igrišče in lahko rečemo, da je šele sedaj asfaltna ploščad- za osnovno šolo Toma Brejca dobila pravo podobo. Pri delu so veliko pomagali tako člani obeh klubov, škoda le, da v Kamniku ni več prostora za vadbo športnikov, kot tudi za rekreacijo mladine in delovnih ljudi
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja uredniški odbor - glavni m odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR - tehnični urednik CIRIL ROMŠAK - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava - Občinska konferenca SZDL Kamnik Titov trg 1 /II. tele fon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska CZP Delo v Ljubljani