MUZEJSKI RAVNATELJ i«. 294 LJUBLJANA (C. a eoa u Juao3LAvr/ V Trst«, t soboto. 10. dtCMibm 1927. - Loto VL Številka 30 cent. Letnik Lil Liat Izhaja mM '3 mesec« L 22,-[L 6.50 lirokosti A Sirfoc, zahvala. ponedeljke. Naroteiee: n i mM »lo leto L 71—» t iaoseflMtre 30 at. — O^esnina se 1 mm trfovsk* ie obrta« oglas« L I.—» sa 1J0, ofl»M lUnsmlh uvodov L 2.—» prvi straši L 2.— EDINOST Urodaittro te npnumiitvo« Trst (31, «Hca S. Frsacesoo (TAssisi 20, TW te fon 11-57. Dopisi naj se poSiljato izključno nredniitve, oglasi, rsfcft* maci}« ta dsnar pa upsavailtra. Rokopisi so ao vre£s4a. Nsfcaoldreaa pisan — n« ipssjtnujok, — Lest, rs tožba ia tisk Tiahams «Ediaosta» MundoiHve ▼ Gericit vfiee Giosn* Cerdaod WL % L a. — TaM. m. ot Glavni in o^fovorai uradnik: proi. Pip Pori«. . / Plemenit predlo® kmeMea Od nekega kmetovalca uaše-Tgu čitatelja smo prejeli naslednje vsebine polne vrste: Skoraj leto za letom imamo v naših krajih elementarne nesreče. Posebno toča je za nas poljedelce ena izmed najhujših ne-•sreč, katere se je nemogoče u-»braniti. Kolikokrat sem že sli--šal kmete govoriti: «Ko bi toče •ne bilo, bi bil kmet gospod. Imel bi vsak toliko, kolikor bi delala In res je vsa nesreča v tem, da kmet ni gotov svojega pridelka, kar mu jemlje tudi veselje ;do dela. Posebno za nas vinogradnike je usodno, ker moramo imeti svoj pridelek čez celo rpoletje do jeseni zunaj pod mislim nebom. Ako uniči pridelek Iv vinogradu peronospora ali oi-dium, je po večini naša krivda, jproti toči smo pa brez sredstev. Tu bi morala država stopiti v -obrambo kmeta, proti elementarnim nesrečam. Pred nedavnim časom sem čital v neki knjigi, da v Švici zavaruje država hiše, polja in živino potom zakona, ki je za vse državljane obvezen. Zavarovalnino pa plačujejo z davki skupno. Ko zadene nesreča posameznika ali ves okraj, pride na lice mesta državna komisija, da ugotovi škodo, in država jo potem plača. Tako ima kmet nekake stalne dohodke, ker je zavarovan, država pa tudi dobiček. Ako imajo zavarovalnice svoje agente, da lovijo ljudi v svoje mreže, zakaj bi ne država prevzela stvari v svoje področje ter napravila tako u-godne pogoje, da bi bili lahko ljudje zadovoljni, saj so pač oni država. Pri tem bi imela gotovo tudi ogromne dohodke, saj bi bili vsi njeni «člani» od Sicilije pa do Snežnika, obenem pa bi tudi svojo odvečno inteligenco pri tem zaposlila. Kakor imamo še svež zakon o zavarovanju proti poljedelskim nezgodam za ljudi in najnovejši tudi proti jetiki — radi česar se se nihče ni potožil glede davka, ki ga mora plačevati v to svrho, ker občuti, da je to za kmete prekori stna stvar, — ravno tako bi bil zakon o zavarovanju proti elementarnim in drugim nesrečam z zadovoljstvom sprejet. Davek bi bil res večji za zavarovalnino, toda vsak bi ga brez mrmranja plačal, da bi le bil gotov svojih dohodkov. Država bi pa tudi ne imela sitnosti z odpisovanjem davkov, za moledovanje podpor pri nesrečah. Davek bi se moral plačati tudi ob času, ko bi bili pridelki uničeni, in država bi imela vedno stalne dohodke, obenem pa velikanski fond za nesreče, ki bi utegnile zadeti prebivalstvo v enem ali drugem koncu države. Kolikokrat pride država v zadrego, ko bi morala tu pa tam prebivalstvu priti v pomoč z izdatno podporo, pa ni potrebnega fonda! In tudi če pride podpora, je vedno le premajhna — za silo. Tako pa bi bilo že vse nekako urejeno, vsak naj bi storil svojo dolžnost in lahko rečem, da bi vsi brez skrbi gledali v svojo bodočnost. Kakor je sedaj pa delaj in garaj celo leto, da pride toča in ti vse pobere, ti pa še za davke nimaš. Tu je pa tudi vzrok, da naš kmet in posestnik ne moreta seči po vseh sredstvih, ki jih nudi današnji svet za umno in kulturno obdelovanje zemlje. Zakon o zgoraj omenjenem zavarovanju bo gotovo prišel, toda čim prej pride, tom bolje bo za nas. Zato bi bilo potrebno, da se zganemo, da pride naš glaš o naših potrebah in zahtevah do ušes vlade. V to svrho pa bi bilo potrebno, da bi se ta ideja propagirala in v tem smislu pošiljale vladi resolucije, obenem pa da bi se tudi državni poslanci za to stvar pri vladi pobrigali. Uspeh bi bil gotov, ko bi vlada uvidela, kaj ljudstvo hoče, pri tem pa bi sante še dobiček imela in bi državljanom z uspehom do blagostanja pomagala. Upam, g. u» tnik, Ia te vrstice sprejmete. Obenem pa prosim, če Vam knj ne ugaja, popravite ali pa črtajte, kajti Vaše vešče pero bo gotovo znalo stvar bolj obrazložiti. Stvar je jako važna za nas posestnike in bili bi uredništvu «Edinosti* prav hvatefai, ako bi se za to reč zainteresiralo. Z odličnim spoštovanjem (Podpis.) Prip. u.r.: Ni nam bilo treba nič spreminjati. Vprašanje je tako jasno orisano, da so spremembe in dodatki odveč. Naj s svoje strani pripomnimo le to, da je po našem mnenju naš so-trudnik-kmetovalec orisal v tem članku tudi najvažnejšo stran vprašanja borbe proti urbanizmu, ki postaja bolj in bolj aktualna. Mmito parlamenta Bazne interpelacije In odobritev številnih zakonskih osnutkov t poslanski zbornici in senatu RIM, 9. Na svoji današnji seji, ki se je pričela ob 16. uri se je poslanska zbornica bavila najprej e interpelacijo < poslanca on. Finzija, o novem pravilniku strelskih društev. Na to interpelacijo je danes odgovarjal državni podtajnik on. Bodrero. Sledili so zakonski načrti in predlogi o vzakonitvi raznih u-kazov in naredb, ki jih je odobrila poslanska zbornica brez vsake razprave. Sejo je ob 16.50 zaključil podpredsednik on. Giunta. Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila v sredo, 14. decembra. Po odglasovanju zakonskih osnutkov, ki so se nahajali na dnevnem redu včerajšnje seje, je odobrila visoka zbornica tudi danes mnogo predlogov o vza-konjenju raznih naredb in ukazov. Edino le pri predlogu o dodatnih predpisih k zakonu, ki daje prednost domačim pridelkom in izdelkom, so se oglasili s kratkimi opazkami k besedi senatorji Ciccotti, Dal Lolio in Berio. Odgovoril jim je na kratko minister za gospodarstvo on. Belluzzo, ki je povdarjal veliko zanimanje, s katerim sledi vlada razvoju poljedelstva, zlasti pa žitni produkciji, ter je izrazil željo, naj bi Italijani posvečali večjo pažnjo domači industriji, kajti z nakupovanjem tujih izdelkov pomnožujejo le brezposelnost v lastni hiši. Vlada, ki nadzoruje cene žitu in drugim žviljenjskim potrebščinam bo nadzorovala tudi obratovanje manjših mlinov. Ob 18. uri je zaključil predsednik sejo. Vlili gospodarski soet za pospešitev gojenja konoplje RIM, 9. Danes zjutraj se je sestal višji gospodarski svet, ki je obširno razpravljal o važnosti in pomenu, katera ima ko-nopelj v poljedelstvu, trgovini in industriji. Višji gospodarski svet je sprejel v tem pogledu celo vrsto predlogov, ki sc nanašajo na pospešitev gojenja konoplje. Jutri bo višji gospodarski svet razpravljal o ravno tako važnem vprašanju, namreč o vinski produkciji. Jutrišnji sestanek bo poslednji sestanek Arišjega gospodarskega sveta, ker bo nato razpu&čen in obnovljen na korporacijski podlagi. Zaključni govor bo imel minister za gospodarstvo on. Belluzzo, ki bo podčrtal zasluge dosedanjega višjega gospodarskega sveta ter naznanil njegovo reformo v korporacijskem zmislu. iitotrijsl« ii kiitijiU Mt bodo prešle v področje naučnoga ministrstva RIM, 9. Kakor doznava agencija ,«Informatore della Štampa« bodo glasom sklepa, ki je bil sprejet na poslednjem zasedanju fašistovskega sveta, vse industrijske in kmetijske šole, ki so bile dosedaj podrejene ministrstvu za gospodarstvo, prešle v področje ministrstva za narodno prosveto. V tem pogledu bo predložena na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta temu poslednjemu tozadevna naredba. Prehod šol se bo izvršil s 1. januarja 1928. Kljub temu pa zaenkrat ne bodo izvedene nikake izpremembe v dosedanjem ustroju višje omenjenih šol. Seja imunitetne komisije poslanske zbornice RIM, 6. Danes se je sestala i-munitetna komisija poslanske zbornice, ki se je bavila s prošnjami za dovoljenje, da se uvede proti nekaterim poslancem kazensko postopanje. Komtsfja je skleniki predlagali poslanski zbornici, da dovoli uvedbo sodnega postopanja proti poslancu on. Poneiju di San Sebastiano radi podpiranja izseljevanja prevratnih elementov, nadalje proti poslancu on. Cucco, le da je pri tem odklonila izvršitev zapornega povelja, ter proti poslancu on. Scorza. 1 Kralj na razstavi faitetovsko milice IUM, 9. Danes ob 9. uri si je Nj. Vel. kralj v spremstvu generala Gittadinija ogledal foto-grafično razstavo fašistovske milice. Posebno so ga zanimale slike, ki so jih razstavile obmejne in libijske miliške legije. Demantirane vesti a uvedbi cenzure na pisma is iuozemstva RIM, 9. Prometno ministrstvo sporoča: Rad io-br zoj a vn a postaja v Nauenu je predala preko-oceanskemu tisku informacijo, da so dobili glasom vesti, katere je prejel list «Rundschau», vsi italijanski poštni uradi od ministrstva povelje, da morajo dati fašistovski poštni milici na razpolago vsa pisma, ki prihajajo iz inozemstva, da si lahko ogleda njihovo vsebino. Vesti, ki so bile predane od radio-po-staje v Nauenu, so popolnoma izmišljene. Ni bila odrejena ni-kaka cenzura za poštno korespondenco, prihajajočo iz notrar n j osti države ali pa inozemstva. ' Bencivenga suspendiran RIM, 9. Vojaški buletin prinaša v svoji današnji številki med drugim sledeče: Bencivenga, brigadni general v pokoju, ki ni več vpisan v seznamu« je suspendiran od čina za nedoločen čas. General Konrad Tamaro umrl ANCONA, 9. Danes ob 6.30 je umrl na kirurgični kliniki v starosti 60 let general Konrad Tamaro. Po toj ni general se je akitvno udeležil svetovne vojne in pohoda pisatelja D'Annunzi-ja na Reko, kjer je bil načelnik generalnega štaba redkih legionar je v. Pokojnik je bil pozneje imenovan za prvega italijanskega prefekta zadrške pokrajine. Vihar na Jadranu mod Barijem In Albanija BARI, 9. Tukaj se pričakuje z veliko skrbjo prihod parni-kov, ki bi se morali povrniti že včeraj iz Albanije. Ker so vse zveze z nasprotnim bregom pretrgane, se nič ne ve o usodi parnikov. Minulo noč sta se morala parnika «Barion» in «01-fetta*, ki sta bila namenjena v Drač, spet povrniti v tukajšnje pristanišče, ker je bilo morje preveč razburkano. Posebno silen vihar divja ob albanskem obrežju. Slabo vreme v južnem delu Italije CATANIA, 9. Doznavaj o se sedaj taove podrobnosti o škodi, ki so jo povzročili v mestu in okolici hudi nalivi poslednjih dni. Na ulici Palermo se je fcru-šil zid, ki je pokopal neko žensko, katera je pa >na čudežen najin ostala nepoškodovana. Tudi morje je bilo zelo razburkano in nekatere ladje so », ki pomeni meščanski. Posle«.! ca tega preseljevanja so na eni strani velika in prevelika mesta, s tisoči brezposelnih, na drugi pa — in tu so najškodljivej-še posledice — vznemirljiva praznost dežele, poman-kanje poljskih delavcev, zapušče-nost zemlje, končno propast poljedelstva. V Italiji je sedaj aktualno vprašanje zajezitve tega preseljevanja in nedavno je bil izdan kr. ukaz-zakon, ki vsebuje določbe, katere otežujejo otvarjanje novih iiidu-skih podjetij, ki so naj zapel ji-vejša vaba za kmetovalca, da dezertira s svoje zemlje. Ta ukaz je bil predvčerajšnjim predložen poslanski zbornici, da ga spremeni v zakon. V naslednjem posnemljemo poročilo predlagajočih ministrov, ki se glasi: «Pojava urbanizma, ki je z različnih vidikov čedalje bolj vznemirljiv, mora posvečati nacionalna vlada stalno pozornost, ki naj obstoji v izdajanju postav, s katerimi se ta pojav zajezi in se pospeši naraščanje prebivalstva tam, kjer so dani ekonomski in sociološki primerni življenjski in razvojni pogoji. Abnormalno naraščanje prebivalstva velikih mestnih središč, posebno še potom preseljevanj delavskih moči iz poljedelstva v industrijo, tvori le navidezno porast prebivalstva takih središč in more povzročiti na drugi strani v splošnem nepovoljne demografske pojave. Potrebno je torej nadzorovati tako abnormalno naraščanje ter vplivati na nekatere činitelje, ki ga izzivajo, t. j. na tehnično organizacijo nroizvodnje. Cim nepopolnej-ša je ta organizacija, tem večje število delavcev zahteva in tem večji so proizvodni stroški; dalje vplivati tudi na razvoj industrije, kateri pogostoma odgovarja zasebnim zahtevam, katere se ne skladajo a občimi interesi gospodarstva dežele. Z mislijo ureditve soodvisnosti med razvojem prebivalstva in industrije je ravno navdahnjen kr. u-kaz-zakon iz preteklega mesera oktottra, kateri vsebuje omejitvene določbe glede ustanavljanja novih industrijskih podjetij.« V zvezi z borbo proti urbanizmu je tudi sedanje prizadevanje vlade za organizacijo agrarnega kredita v prid poljedelstva. Opozarjamo pa v tej zvezi zopet na naš današnji uvodnik, v katerem se dotika naš Člankar - kmetovalec, kot smo rekli, tudi ene zelo važne točke tega vprašanja. Cene živilskih PGtrebttin Na seji osrednjega medsindikal-nega odbora, ki se je vršila v četrtek popoldne v Rimu pod pred-sedništvoin posl. Turati ja, se je razpravljalo tudi o dosedanjem padanju cen neobhodnim življenjskim potrebščinam. Znižanje cen teh potrebščin od najvišjih cen v prejšnjih časih do cen v mesecu septembru letošnjega leta predstavljajo naslednje razlike indeksnih števil: sladkor 39 točk, rastlinsko oglje 80, oljko-vo olje 83, sir za obelo 88, salam 97. sveža svinjina 121, mleko 121, testenine za juho 145, naravno maslo 173, sirkova moka 176, praže-na kava 177, mast 184, polenovka 186, pšenična moka 206, fižol 216, špeh 216, goveje meso 254. riž 277, krompir 377 in jajca 53. Medsindikalni odbor je ugotovil na podlagi teh številk, da je nižanje cen zajelo več ali manj vsa najobhodnejša živila, a nekatera v znatni meri, Lako da je življenje najširših slojev prebivalstva brez-dvomno znatno olajšano. ZAPLEMBA Goriška prefekturna oblast je zaplenila «Goriško pratiko za leto 1928», ki jo je izdala Katoliška tiskarna. Policijski agenti so zasegli nekaj nad 600 i z tiso v, n. V Trsta, dno 10. decembra 1927, Iz tržaškega življenja Avtomobil proti avtom obilo. Včeraj zjutraj okoli 6.30 se tiftki javni avto, ki j« vozil po Corso Cavour proti glavni postaji, zaletel na vogalu ulice Valdirivo .sr tovorni avtomobil dnevnika «11 popolo di Trieste» ki je privozil iz »dice Valdirivo in je bil istotako namenjen na kolodvor. Čeprav sta avtomobila vozila razmeroma počasi. je bil sunek vendarle 7.elo močan. Dočim sta šoferja ostala nepoškodovana, so se tri osebe, ki so se nahajale v javnem avtomobilu več ali manj hudo poškodovale; 42-letna Marija Bosset, stanujoča v ulici Settefontane št. 52, je zadobila hudo bunko na čelu in razne pras~ke; njena 33-letna sestra Roža Cattaruzza, stanujoča v ulici S. Vito št. 6, je zadobila več prask in bunk po obrazu in desni nogi: njen 4-letni sinek Emest pa se je pobil po glavi. Najhuje je občutil posledice nezgode 25-letni Hubald Bottizer, ki je sedel zadaj na tovornem avtomobilu; radi sunka je butnil s tako silo z glavo ob nasprotno steno, da si je izbi! štiri zobe in se poleg tega pobil po nogah. Ponesrečenci so bili prepeljani z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer so dobili potrebno pomoč. Ker njihove poškodbe niso bile nevarne, so bili nato vsi žtirje prepuščeni domaČi negi. Razne nezgcde. Na parniku «Teresa», zasidranem v prosti luk i V. E. III., se je včeraj predpoldne prevrnil sklad vreč ter pokopal pod seboj 19-let-nega težaka Ivana Mazzer stanujo-čega v ulici Sporcavilla št. 2. Pri tem je mladenič zndobil več poškodb po trebuhu in si je pretresel drobovje. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal zdravnik rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta, je bil nesrečnež prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v par tednih. — Ko je 37-letni težak Nikolaj Novel Io. stanujoč v ulici G. Gozzi št. 5, včeraj popoldne razkladal tale bombaža na parniku «Lueia» zasidranem ob nabrežju Ottaviano Augusto, mu je ena bala padla na desno nogo ter ga precej hudo ranila. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. — Pri delu v livarni Metlikovitz se je sinoči ponesrečil 57-letni kovač Hektor Capitanio. stanujoč v ulici S. Marco št. 30. Ko je popravljal neko dvigalo, mu je težek del te naprave padel na desno nogo in ga tako hudo zadel, da mu je zlomil piščal. Nesrečni mož se zdravi v mestni bolnišnici, kamor je bil prepelian z avtomobilom rešilne postaje. Moral bo čuvati posteljo J najmanj mesec dni. Hotel je miriti, pa jih je sam dobil j V spremstvu svojega prijatelja je prišel sinoči iskat pomoči v mest. bolnišnico 2?-letni pomorski kurjač Alfred Pinskv. stanujoč v ulici Torricelli Št. 7; bil je ranjen z nožem Jia dveh mestih na levem licu. Ko je dobil prvo pomoč, je mlade^ nič povedal, da je malo prej. ko je šel s svojim prijateljem, 26-letnim težakom Antonom Delbello, stanu-jočim v ulici Molino a vento št 70, po ulici Solitario, naletel na vogalu ulice Sapone dva moška, ki sta se prepirala in se prav pošteno mi-kastila. Ko je videl, da pretepača ne mislita odnehati in da postaja stvar resna, je stopil med nju ter ju začel miriti. Pa je slabo naletel, kajti pretepača sta se obrnila kot en mož proti njemu in eden od njiju ga je ponovno «pobožal» z nekim reziioni po obrazu. Nato sta oba zbežaia Tako je Pinsky povedal svojo prigodo, pa zdi se, da je zamolčal marsikako podrobnost, ki bi najbrž da'a zgodbi precej drugačno Hce. Pfnsky bo ozdravil v 12—14 d.ieh, a obraz mu bo ostal trajno spačen. Porota Zaklfučitev obravnave proti morilcu Bernetiču. Bernetič cbscjsn na 10 let in 5 mesecev ječe Včeraj zjutraj se je nadaljevala obravnava proti cestnemu delavcu Antonu Bernetiču iz Bazovice, obtoženemu roparskega umora sodelavca Antona Križmančiča, tudi Iz Bazovice. Potek obravnave smo fce opisali in vemo, da je branitelj odv. Kezich predlagal dvoru, da se obtoženca da po dušeslovcih preiskati. Predsednik je včeraj zjutraj zavrnil tozadevni incident in odbil ferambi prošnjo. Odvetnik Poilluccl je v Benetkah — zato je usoda Ber-neticha le v rokah mladega odvetnika Kezich a. Včerajšnje zasedanje se je pričelo z govorom državnega pravdnika eksc. cav. Tasso. •Nobenih postavnih olajšav za obtoženca 1» je njegova teza. Govoril je celo jutro. Že uvodoma je povedal, da se mu naloga, vsebinsko lahka, zdi neznansko težka, ker ne najde pripravnih besed za opisanje zverinskega zločina. «Anton Križmančič je bil,» pravi med drugim državni pravdnik, preprostejši od obtoženca. To se iravi — da ni bil ra; vajen in ni ljubil razkoSnosti. In ba£ raskolje je bilo, ki je Bernetiču dalo povod za to zverinsko dejanje. Silil j« svojo žrter iz gostilne na Katinari, ker je vedel, da bo potem v gozdiču z njim sam. Vemo, da je obtoženec dejal preiskovalnemu sodniku: «Po prvem udarcu je Križmančič zastokal kakor drevje v vetru. Tolkel sem naprej in mu potem iztrgal iz Žepa listnico«. «še tisti večer igra ▼ gostilni na karte. In naslednji dan gre na ples Predrzen je, ko tu govori, da je le Žrtev lastne bolezni. V njem je zverinski inštinkt, nagon zločinca in teza hrambo je absurdna, ako bo hotela izvojevati prepričanje, da je Bernetič duševno omejen.» Govornik zahteva nato, da porotniki potrdijo vsa vprašanja krivde in da ne dovoHjo obtožencu niti splošnih olajšav. Tako bi njetnu odmerjena jefta Šla do 3§ let, ker je Bernetič postavno še mlado leten. V interesu Človeštva je, zaključuje govornik, «da se taki ljudje za vedno ločijo od drugih. Niso vredni nikakega usmiljenja!» Povzame besedo branitelj odvstalk Kezich Bernetičev branitelj obdela obs ravnavo najprvo s pravnega vidika in na široko razlaga različne oblike roparskega umora. Med drugim tudi razlaga Člen zakonika, ki govori o kvalificiranem umoru v svr-ho tatvine. Ta člen spravlja v zvezo s čudnim dejstvom, da je človek, ki nama poguma zadušiti mačke, umoril Človeka za borih 80 lir. Noben pameten človek ne more misliti, da si kdo, ki se je do gotove dobe vzdržal pošten in dober, naprti za tako smešno vsoto 25-30 let ječe. «Rekel sem, da je veMka razlika med željo iti na ples in med strašnim zločinom. Zato vam zopet navajam tiste čudne stvari, ki smo jih slišali od prič. Priča Vodopiveo pravi, da mu je Bernetič dal pred časom udarec s pestjo v glavo, ne da bi zato imel vzroka. Grozil mu je celo s smrtjo. Vsi ti prizori mi dajejo poguma do naslednjih zaključkov: Ne vem, ali zamore dejanje samo vzbuditi v vas antipatijo do obtoženca. In še nekaj vam hočem reči, gospodje porotniki, še nekaj čudnega — Vodopivca je Bernetič udaril v gozdiču — Križmančiča je umoril v gozdiču — kdo ve, ali Bernetič ni bil žrtev neznanega impulsa, impulsa, ki eksplodira v sličnih položajih? Zakaj otročje je misliti, da se zamore človek oborožiti s kamnom in zdrobiti sočloveku lobanjo za borih 80 lir. Poglejmo kaj pravijo naši psihijatri. (Tu govornih citira razne razprave.) Ne morem od vas zahtevati, da spoznate obtoženca za u-mobolnega. Ordinanca gosp. predsednika nas je oropala moči. Toda vi lahko rečete v svojem pravore-ku, da je Bernetič deloval pod vplivom neke čudne moči. Posta-nimo se ponižneiši. pojdimo nižje: vsaj duševno polodgovornost, vsaj to morate priznati. Kaj je tista bolezen v obtoženčevi glavi? Jaz ne vem tega, vi ne veste tega. Pomislite — obtoženec je na dan zločina pil — in ako bi ne bilo to vročega julijskega dne, po enem dnevu težkega dela — tam v gozdiču pri Ba^ zovici, bi ne vi ne jaz govorili kdaj o Bernetiču. Lahko bi se tu poslu-žil brambne umetnosti in bi tu citiral kakšne podobne obravnave. Na primer umor godca Stojkoviča, katerega sta dva zločinca zvabila na Opčine in ga tam zadušila. Tema dvema so porotniki priznali celo duševno polodgovornost. Pomislite si, gospodje porotniki! Kaj ko bi bil Bernetič tajil, ko bi »i bil ustvaril alibi, kar m bilo baš težko. Njegov mir po zločinu bi potem bil naše mogočno orožje. Kriminalni znanstvenik prof. Ferri nam slika razne tipe morilcev. Kako govori o takem tipu? Nočem vas nadlegovati s črtanjem. Fereri pravi, da je pri razsodbah glede takih zločinov previdnost zelo na mestu. In jaz mislim, da ni mogoče v sta* rosti 19 let moriti na tak način, brez posebnih patok>ških vzrokov. «Sedaj še pozdrav nesrečni žrtvi. Beden mladenič, ki gre, nič slaoe-ga sluteč, pred tovarišem in najde nasilno smrt, tam v gozdiču pod Bazovico. Zvedeli smo od očeta nesrečnega mladeniča, kako je pokojni bil dober in vzgleden fant. Videli smo vse solze nesrečnega očeta. «Še drugi oče, ki plaka, drugi oče, ki bi vas danes vprašal, kako je to, da je moj sin, ki je tudi dober, vzgleden, tako nečloveško moril? Povejte mi to vi, možje pravice! In vi mu morate odgovoriti: ne, ti nisi oče zverinskega zločinca — tvoj sin je ravnal brez lastne volje, on ni odgovoren za svoje dejanje. ^Pričakujem od vas pravoreka, ki naj odgovarja pravici. Tudi če mu prisodite polodgovornost in vse mogoče olajšave, bo moral nesrečnež vendarle presedeti 12 do 15 let. RAZSODBA Približno ob 21. uri prečita zapisnikar izid glasovanja o pravoreku. Porotniki so potrdili vprašanje kvalificiranega umora v svrho tatvine in vprašanje delne duševne omejenosti obtoženca. Slede izidu glasovanja zahteva državni pravdnik, da se Bernetič obsodi na 10 let in 5 mesecev ječe, 3 leta strogega policijskega nadzorstva in dosmrtno izključitev iz javnih služb. Odvetnik se priporoča dobroti predsednika. Zastopnik civilne stranke, od odškodnino v znesku lir 40.000 in 2000 lir za sodne stroške. Četrt ure pozneje prečita predsednik razsodbo, glasom katere se Bernetič obsoja na 19 let 1b S maoacsT Jate, na 3 leta strogega policijskega nad-aorstva. in dosmrtno izključitev is javnih služb. ' Detomorilka Julija Sekaffer poroto. Danes prične obravnava proti Juliji Schaffer, obtoženi detomora. Brani odvetnik Robba. Vesti zJioriSkega Goriške mestne vesti Včerajšnji sejem Radi praznika se je živinski in dimgi sejem, ki bi se moral vršiti v četrtek, prenesel na včerajšnji dan. Lepo vreme je dalo včeraj Gorici nekoliko več živahnosti, vendar pa je*sejem posetilo malo ljudi. Sploh je po pondeljku trg sv. Andreja jako slabo obiskan. Tudi na živinskem sejmišču je bilo včeraj, precej mrtvo. Največ ljudi se je' nabralo okrog razprodaj al cev mladih prašičkov, ki so jih držali zelo visoko. Dvojica osem-tedenskih svinjic je stala do 250 lir. Par prašičkov starih dva meseca pa se je dobilo za 300 lir. Vendar pa kupčija z mladimi prašički včeraj ni šla tafco izpod rok kot pretekli pondeljek. Manjkalo je kupcev. Na sejmišču goveje živine pa je bilo skoraj vse prazno. Le drva na Kor-nu so se prodajala zelo hitro, in-kmetje, ki so jih pripeljali iz Trnovskega gozda, so jih vse razprodali. Vendar pa niso držali visokih cen. Kubični meter drv se je prodajal po 50 lir. Izklfata iz Iiifatmrtip sindikata. Kari Chersovani, uradnik miren-ske davčne pobiralnice, je bil te dneve izključen kot odbornik sindikata uradnikov davčnih pobi-ralnic in sicer radi nepojmovanja načel, ki urejajo vsako organizacijo. Izpred sodiiia je M čas mejo in tihotapil. Včeraj popoldne se je moral zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem neki Ivan Pirih iz neke vasi v bližini Grahovega. Obtožnica pravi, da je prekoračil državno mejo ter se podal v Jugoslavijo in nazaj brez potnega lista in da je nato vtihotapil 3 kg čaja, 380 gramov saharina ter večjo nmožino tobaka. Vse to so mu finančni stražniki zasegli in našli pri njem Še nož, ki se jim je zdel prepovedane velikosti. Obtoženca je branil goriški odvetnik dr. Stojan BrajŠa. Pirih- je pred sodiščem popolnoma priznal vsa dejanja, ki so navedena v obtožnici. Brigadir finančne straže, ki je nastopal kot priča, je trdil, tla je bil Pirih zasa-čen od občinske straže na cesti, med Podmelcem in Lubinjem, ko je ravno nosil v košu vtihotapijo* no blago. Straža ga je nato naznanila njemu. Obtoženec je imel s seboj tudi 300 lir ter nož, ki pa ni bil zelo velik. Isto potrdi bivši občinski stražnik Andrej Orte iz Tolmina, ki je Pirih a na cesti prijel. Državni pravdnik je zahteval, naj se obsodi na 7 mesecev zapora ter 1300 lir kazni za vse obtožbe, ki so zapopadene v obtožnici. Odvetnik dr. Stojan BrajSa je potem v kratkem, toda jedrnatem govoru pobijal obtožbo glede noža, trdeč, da je bil to nož navadne velikosti, ki ga kmetje v onih krajih, iz katerih je Pirih, uporabljajo za domačo rabo. Prosil je tudi sodnike, naj bodo usmiljeni, ker je Pirih edina opora bolni materi in mladoletni sestri. Sodidče je upoštevalo njegovo prošnjo in obsodilo Piriha le na denarno kazen 542 lir in popravo v denarju v znesku 1666 lir. Ne diši jima Jate. Priziv sta vložili dve že ostareli Venerini hčeri, ki je bil sodnik na preturi že obsodil na več mesecev ječe, ker sta na cestah nadlegovali pasante. Naveličali sta se ječe in se jima je zdela sodnikova kazen prehuda, zato sta apelirali. Pišeta se: Karolina Makuc, ki so jo bili našli pijano in nadležno policisti tervji je sodnik prisodil 3 mesece in 15 dni zapora. Prizivno sodišče ji je znižalo kazen za 5 dni — pa ji zato naložilo 15 lir globe. Drugo, Virginajo Pavšič iz Grgar-ja, ki se lahko ponaša s tem, da je bila že 35 krat kažnovana, je sodnik obsodil na 4 mesece zapora. Prizivno sodišče pa se je ni usmililo in je potrdilo prvo razosdbo. Zažgal je. Obtožen je bil kulpoznega požiga in se je moral zato zagovarjati včeraj- pred goriškim kazenskim sodiščem neki Ivan Selivec iz Ce-povana. Obtožnica pravi, da je zažgal po previdnosti z ogorkom cigarete hlev nekega Andreja, starega 80 let, iz Ročinja. Dugar je namreč spravil Silenca, ki je bil pijan in je podvržen božjasti, na hlev spat. Ponoči pa je nenadoma nastal ogenj v senu, ki je celo Selin-ca opekel. Požar, ki so ga kmalu pogasili, je povzročil okrog 500 lir škode. Selinec se zagovarja, da je šel spat na hlev; ko se je čez nekaj časa zbudil, je prižgal cigareto, v^ tem pa ga je prijela božjastna bo-^ lezen, zgubil je zavest in izpustil gorečo cigareto v seno. Ko se je bil zavedel, se je znašel sredi ognja. Tudi obleka mu je že gorela. Hitro je skočil skozi okno in se tako rešil. Sodišče ga je oprostilo radi pomanjkanja dokazov. Nepoštena dekla. Majčkena in drobna je sedela na zatožni klopi. Doma je iz Otlice in je služila pri nekem Karlu Bončini na Kovku. Nekoč pa jo je prijela skušnjava in pobrala je iz omare 99.60 lir. Pred sodniki je priznala svoje dejanje. Njen zagovornik je naglašal, da je ubožica, ki ima nezakonskega otroka in je iz potrebe Sodišče pa jo je obsodilo na 4 mesece ter 20 'dni zapora. Toda le pogojno za dobo petih let. Kar Je nosil tobak čez mejo. Ker je nosil tobak čez mejo, je Ml neki Franc Burnik, ki ga je goriško sodišče sodilo v kontumaciji, obsojen na 450 lir globe ter na konfiskacijo zaplenjenega vtiho-tapljenega blaga. TOLKIN Nisem poslal odgovora na dopis 26. p. m. zato, da bi napadal dopisnika, kot to sam misli, ampak zato, da povem javnosti resnico. Mislim, da sem s tem pogodil, ker bi dopisnika sicer ne bilo tako razburilo. Zakaj je moški odgrovoril na njegov dopis, mu začetek mojega odgovora že dovolj jasno pove. Priporočam dopisniku, da ko bo drugič govoril o splošnosti naj se drugače izraža in naj ne naslovi dopisa na «Tolmin». Nadalje priporočam, naj raje dopisnik prečita še enkrat svoj dopis. Slednjič priporočam, naj bi bili vsi objektivni prtf pisanju dopisov in da pri tem tudi «Tol-mino> ne bo izjema. — Slavko Tuta. di ta kotiček primeren delež. _ In ljudstvo, to dobro, pristno in nadarjeno ljudstvo. Kot plodno, neraz delano polje je, ki pogreša .zelo pogreša umnih rok. — Stopim v hišo: red, snaga. V aobi dolbe mladenič luknje na hrbtišču grabelj. Delo gre naglo izpod rok, ker si je naredil svoj stroj. — Pohio grabelj je gotovih, štiri do pet jih naredi dnevno in za kratek čas zasluži 20-25 lir. Tod je polno vrbe, leske in drugega pripravnega lesu za obrti (pletarstvo). V jesenskih in zimskih dneh, ko ni mogoče iz hiše — ali naj mlade roke grejejo hlačne žepe in se pogrevajo po ognjiščih? Posnemajte tega pridnega mladeniča! — Reška pokrajina PODTABOR ŠEMBIJAH Skromna, a mična vasica, bolje: selo z najbolj romantično lego je malo poznana, premalo za onega, ki se želi naslajati na krasotah veličastne prirode, se hoče poživiti in se dvigniti iz vsakdanje mla-kuže. Le slučajno sem zašel pod te stene, pod to po naravi izklesano gradbo, ki si jo je 7 družin izbralo za svojo zaščitnico pred kraško burjo. Sedem skromnih kmetov, ki s svojim potom preoblikujejo lice pestrega koščeka zemlje, sposobne za vsak pridelek. Rodovitni zemlji manjka poleg pridnih še razumne rotke, ki bi znala izkoristiti izredno ugodno lego, kakršnih je malo. — Od severovzhodne strani navpična stena, pod njo rodovitni lapor, malo pod selom neusahljivi studenec, ki daja potoku Podstenjšku vode tudi v največji suši — no, zelenjadar, cvetličar, za vaju bi bil ta položaj. Niti vinska trta se ne odreka temu preksolnčju. Pesnik, kmetijski strokovnjak, zemljeslovec, površni hribolazec, bolnik — vsem nu- RAZNE ZANIMIVOSTI Ker je bfl zelo vljuden V nekem chicaškem društvu je bil uslužben kot slugra Alfred Cronberg. V društvo so zahajali sami boljši ljudje, med temi tudi neki inženir R. Forsvth. Že pred petnajstimi leti je temu inženirju ta sluga zelo ugajal radi velike postrežljivosti in vljudnosti. Sluga Cronberg je z leti popolnoma pozabil na inženirja. Te dneve je pa dobil sporočilo, da mu je inženir For-syth zapustil v oporoki 100.000 dolarjev (1 milijon 800.000 lir) radi «vljudnega obnašanja, ki je pri služabnikih vedno bolj redko.» Mak&im Gorki Drugo leto bo dovršil slavni ruski pisatelj Maksim Gorki svoje šestdeseto leto in bo obhajal) tudi pet in ^tridesetletnico svojega književnega in pisateljskega delovanja. Potrjuje se vest, da bo prihodnjo pomlad zapustil svojo vilo v Sorrentu v neapeljski pokrajini in se vrnil v domovino, da nabere novega gradiva za nov roman iz novejše Rusije. V Moskvi se je že sestavila komisija, kateri na-čeluje ljudski komisar za pouk, da pripravi vse potrebno za slavnostno praznovanje teh dveh pisateljevih obletnic. Levtnja ušla Ob Času splošne krmitve zveri v zoološkem vrtu v Kopenhagnu na Danskem je ušla iz svoje kletke neprevidnemu čuvaju le-vinja in jo mahnila po poti med prestrašenim občinstvom. Levi-nja se ni zmenila za bežeče ljudi, mirno se je nekaj časa iz-prehajala, dokler je ni vonj privabil do skladišča mesa, pripravljenega za zveri. Levinja je začela žreti, dokler se ni nasi- tila, nakar so jo čuvaji odvedli) brez vsakih težav zopet v njeno kletko. Strašna družinska drama V Krudevici (Hercegovina) se je zgodila strašna družinska drama. Neki šestletni deček je opazoval svojega očeta, ko je ta zaklal ovco. Ko se je oče odstra^ nil, je pobral deček nož, stopil z njim v spalnico in prerezal svoji Šest mesecev stari sestrici vrat, kakor je videl prej očeta delati. Na zamolkel klic malega otročiča je prihitel oče in videč nesrečo, udaril dečka smrtno po glavi in nato se šele ustrelil. Toda ni bilo dovolj. Ko je mati zvedela o nesreči, je zblaznela, skočila v bližnjo reko in se potopila. Kača v vlaku V vozu pariške podzemeljske železnice se je peljal lastnik ne-fcega citfkusa z velikim pvivit/-kom na kolenih. Nenadoma se je izmuznila iz ovoja velika kača, ki je skušala izginiti med nogami potnikov. Naravno, da so se je vsi ustrašili in iskali izhoda. Na srečo se je bil vlak ustavil pravkar na postaji, da so se potniki lahko rešili na kolodvorske hodnike. Lastnik kače je nato s pomočjo dveh policajev golazen ujel in jo zopet spravil v ovoj,~kjer je bila prej. BORZNO POROČILO Trst, 9. decembra 1927. Amsterdam 742.50-74«.50, Belgija 256-200, Francija 72.40-72.70, London 89.95-90.15, New York 18.41-18.47, Španija 302-308, Švica 355.25-357/25, Atene 24.25-2475, Berlin 437.75-443.75, Bukarešt 11.15-11.55, Praga 54.55-54.85, Ogrska 320-326, Dunaj 257-283, Zagreb 32.35-32.65. Uradna cena zlata (6. 17.) L 355.80; vojuoodškodninske obveznice b9.50. MALI OGLASI BERL1TMCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fabi« Filzl 23, pouk in pre-1542 HIŠA, gospodarska poslopja in posestvo je naprodaj pri Ivanki Bubnie v Sapunah št. 44, lega železniška postaja Sa-pian-e. Cena po dogovoru. 1654 ACQUA DELL'ALABARDA, vsebuje kinin in je najboljše sredstvo p*oti izpadanju lasi. Lekarna Castelianovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob); v Gorici; Fiegcl, Via Carducci 9. 1594 ZLATARNA Altsert Pevh Trst, Vin Mnzz ni «C Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Skladišča: Via Pier L. da Palestrina Si. 3 in 7 iel. 225. Prodajalna na drobno: Piazza in Via Renato Imbriani (prej S. Giovanni) tel. 2699. Prosta laka: Skladišče št. 4, tranzit. Prosio erarične carine. Največja skladišča Julijske Krajine in bogata na izberi nacionalnega in češkega porcelana vsake znamenite tovarne in Starodavne in odlikovane tovarne RiCHARD GINORI di Doccia (Firenze) s skladiščem tranzita za izvoz porcelana, lončevin, kristalov, stekia, namiznih in toi-letnlh servisov, damižan, velikih črnih butiljk, belih in zelenih za lekarne kakor tudi damižan s pipo. — Bokali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— komad. imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Velika izbera majoličnih in kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potrebščine za razsvetljavo, cevi za ročne in stenske svetiljke. tulipani in zvonci za električno razsvetljavo, kovinasti predmeti, alpaka, jedilno orodje itd. Kozarci (keltii) v raznih oblikah iz finega stekla za družine in javne lokale po izrednih cenah: Kelhi za likerje.............L 1.— . . vermouth, majhni..........1.20 „ . „ (veliki)..........1.30 » , konjak........-......1,— b „ vino, majhni............ 1.40 . . . veliki . . . .........1.50 n v , vodo................1.60 Namizni kozarci za gostilne Vio Vs J/6 Vs V& večji 65 Vl2 40 45 50 56 60 za likerje —.30; za pnnch —*40. Velikanska izbera najfinejših vrst steklenic (za gostilne) vsake mere s predpisanim pačatam. Vm i/s i/4 1/2 i r 1 2.50 1.80 5.40 2.50 3.25 4.20 Za večje oddaje cene po dogovoru. Krožniki in lončevine I. vrste, okrašeni po L 1. , kitajski L 1.50. Steklene šipe, prozorne, barvane vsake mere in debelosti. Omamentalne Šipe, bele in barvane, katedralne, kristali vsake velikosti in debelosti (do 40 mm), parabrises za avtomobile, navadno steklo za pode in Dalles (steklene plošče) vsake velikosti in debelost! do 40 mm. Imitacija kristala do 2 metrov širokosti in 4 metre viso osti, 4-6 mm debelega. Zaloga dijamantov za rezanje. Lastna tovarna Izdelovanja In brušenja zrcal, vezave s svincem in medj6, neprozorne šipe, delane s kislinami in peskonv Lastna stavba v Rojanu. Najnižje cen«. Največja prikladnost. Proračuni in ceniki brezplačno. PODLISTEK Črni lovec ZfodorlaiU roman Is Froilostt (68) Spisal James Oliver Curwood Pre vel France Magajna. «Zakaj?» S pol blaznim smehom je prvi6 dal duška svojim čustvom. «Zato, ker je on s svojim bogatim prijateljem trgovcem Nicoletom u-krade?! mojo lepo ženo. Zapretil sem Nicoletu na ceeti. Potem sta skupno napravila proti meni obtožbo, da sem ukradel steklenico vina. Imela sta tudi priče — lažr njivce. In to je posledica!« David ga je prijel za veliko roko. «Ali se boste obrnili name, £e boste potrebovali prijatelja? Dotlej vzemita to, da si ozdarvite hrbet.® Carbanac se je ozrl na svojo ve- VG t nik Sandro — Pontoni zaliteva liko dlan. Denar je položil David v njo, toliko denarja kot ga Carba-nac nI videl že dolgo časa. David ga je zapustil in Carbanac je obstal presenečen. Enkrat se je ozrl nazaj in mu prijateljski pomi-gal z roko. Potem je odhitel proti Petrovem stanovanju, ki je bilo odslej tudi njegovo. Toda za kako dolgo? Med potjo si je sam dal to vprašanje. Nekaj močnega mu je šepetalo, naj se takoj nemudoma vrne v svoje kraje ob reki Richelieu. O Bigotu ni sumil nič več, sum se je spremenil v gotovost. Bigot, ki mu je ponujal slavo in bogastvo, ki si je od Anice pridobi 1 vero in zaupanje in katerega je ona smatrala za velikega in častivrednega gospoda, je bil tak lopov kot so ga slikali njegovi sovražniki. Obšlo ga je to vse-obvladajoče prepričanje in ostalo v njem. Ko je dospel na stanovanje, ni našel Petra doma. Sem in tja je korakal po veliki sobi dokler se ni utrudil. Ogenj, ki je doslej tlel po- časi v njem, se je spremenil v uničujoč požar. Trdovraten, bojevit sklep se je porodil v njem in mu je popolnoma stri željo, da bi se vrnil domov, kjer je samevala njegova mati. Ako je Bigot tak, tedaj vara Anico; če je tak, za kakršnega ga smatrata Peter in Nancika Lotbinidre; če je res to, kar ga je v svoji besnosti imenoval Carbanac — tedaj bi bil strahopetec, če bi bežal pred njim. Ce tri to storil, bi se ga Crni lovec sramoval. Grenkoba se je začela zbirati z bojevitimi nagoni v njegovi krvi; odpor proti stališču, ki ga za v zemlje Anica .V Izbiranju med njim in Bigotom je njeno zaupanje in nje-l zvestoba stopila na stran poslednjega. Skoro nehote so njegovi prsti prijeli za dolg zvitek, ki je ležal na mizi. Zvitek pargamentnega papirja je bil, prevezan na sredi z modrim trakom. Trak mu je vzbudil željo, da ga razveže, in z očmi, ki so mu gorele kot oglje, je čital svoje imenovanje, ki ga naprav I ja poročnika. Anica ga je poslala po sJu. Nikakega listka, nikake besedice ni bilo priložene. Samo trol pargainent, ki je pokal v njegovih rokah kakor suho koruzno ličkanje. 2iva se mu je dozdevala ta stvar in odurna, ko jo je vrgel nazaj na mizo. Žila mu je enakomerno utripala in vsak utrip njegovega srca je bil, kakor bi ga meril z udarri palice. Bigot je izpolnil svojo obljubo. Zakaj? Jutri, pojutršnjim, nekoč bo to odkril, tudi če pri tem izgubi življenje in — Anico. Zveselil se je, ko je sli>al Petro ve korake na veži. Peter je vstopil. Brez besede je pograbil Davida za. roko. Potem se je približal steni in snel z nje dolgo dvobojno pištolo, s katero je grozil Davidu prejšnji večer. Položil jo je na mizo.