«'h*ja vsak četrtek ob 3. uh popoldne. xokoplsi se ne vra-2?jo. Neirankovana tišina se ne spre- sRtliO. Cena listu znaša ra celo leto 4 krone, :a pol leta 8 kroni. 2a manj psemožne a celo leto 3 krone, ■■a pol leta K l'&0. 2a Menčijo je cena listu S K, za druge iežeie izvt n Avstrije 6 kron. R )*opise sprejema »Narodna Tiskarna« v Oorici, ulica Veterini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema apravništvo v Gorici _ emeniška ul. št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposki ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva* ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. I. Istnlk. V Gorici, 12 februarja 1914 2. številka. Plesi in morala. j Kdor ičre te dni po naših ulicah, ■ ima priliko na vsakem voglu citati vabila na vaške in mestne plese, kakor da : bi ne bilo drugega dela na tem svetu kot večno veseljačenje in rajanje. Ni- j kjer drugje ni toliko teh brezpotrebuih predpustnih in tudi popustnih plesnih veselic kot ravno na Goriškem. Nočemo reči, da drugod ljudstvo nima napak, a to javno plesarjenje je ravno pri nas posebno na vrhuncu. Vsaka vas, ki šteje le par hiš, že mora imeti svoj javni ples in skoro si štejejo fantje v sramoto, ako niso kako celo leto priredili javnega rajanja »po 20 vinarjev komad«. Marsikdo bo rekel morda, da je to v naturi naših ljudi, da so bolj veseli in živahni, da južno podnebje vpliva dosti v tem oziru. Prav, to radi priznamo, a ravno zato, ker okoliščine to napako naših ljudi tako podpirajo, se je treba toliko bolj boriti proti njej. Ako se dosti pleše tudi po Furlaniji, to še ni za nas merodajno. Tudi šnopsarji so med Nemci večji kot pri nas, a to pač ni noben izgovor in opravičilo. Ravno nasprotno! Prav ravno zato, ker vidimo, da take stvari ne prineso drugim narodom nobene koristi, bi morali biti mi toliko bolj oprezni in previdni. Tisto večno veseljačenje in plesarjenje, ki se dobi tupatam tudi po nemških vaseh in gostilnah, navadno konča z razbitimi glavami, s pravdami in tožbami, z raznimi denarnimi in tudi maralnimi izgubami. Že ta dolga vrsta raznih plesnih vabil in plakatov mora na tujce n. pr. napraviti jako slab vtis, ker si mislijo, da naši ljudje niso za drugo kot za veselice in za plese. Ravno tako neprijetno dirne, ako slednji dan čitamo v sodnih poročilih vesti o rabukah in pretepih po naših vaseh, kjer so se ravno vršili plesi in podobne prireditve. Posebno da naša okolica dosti opraviti s tem, četudi seveda tudi drugih delov dežele ne moremo pri tem izvzeti. To so gotovo stvari, ki napravijo jako slab vtis na naše sosede in nam v narodnem oziru gotovo niso koristne. Malo več resnosti bi ne škodovalo in kdor prireja veselice s plesom, bi pač moral že vedeti, kako veliko odgovornost jemlje s tem nase. V moralnem oziru so pa ti plesi še večja kuga kot v gospodarskem. Navadno je cela vas pokoncu ob takih dneh, dela se malo ali nič in- mladina pohajkuje in lenari po več dni, večkrat cel teden, samo na račun nedeljskega plesa. Otroci imajo tiste dni navadno prosto pot in plesni dan' se vidi vse va- ške otročaje zunaj ob plešišču, kjer čepe in se gnetejo po cele ure, tudi še pozno v noč, ko tudi vino že začne nekoliko gospodariti po plešišču. Dobrega tu pač mladina ne vidi nič in namesto da bi že davno bila v postelji, se peha in rije okoli borjarjev, ker ni očeta ne matere, da h; ......avila o- troke domov. Take komedije znajo trajati do polnoči in še čez in v tem času je alkohol že silno velik gospod, ki pozna malo ali nič obzirov, posebno še pri plesu. Ne za fante še manj pa za dekleta je taka plešoča družba. To niso prazne besede. Pritožbe in tožbe iz raznih strani naše domovine nam silijo zopet enkrat pero v roko, do pov-darimo potrebo boja proti plesni kugi, ki divja kot huda morilka najbolj po naši deželi. Čudno se nam pa zdi pri tem, da se tako malo upošteva želja in naročilo c. kr. okrajnega glavarja, naj županstva povsod omejujejo in zatirajo javne plese in enake prireditve. Nekatera županstva pa brez o-zira na to dajajo plesna dovoljenja, kar na noben način ni opravičljivo. Ako županstva hočejo vzeti to stvar resno, je vendar jako lahko: vse plese naj se omeji in stvar bo počasi izginila. V nekaj letih bode naša dežela čista te nadlege in marsikateri oče in mati bodeta s hvaležnostjo omenila to prepoved. Gospodarsko in posebno pa moralno bodemo s tem le pridobili in marsikatera tepežna obravnava bo nepotrebna v bodoče. Narodno gospodarstvo. Med ljudstvom' se dostikrat sliši, do siromak ne more dobro gospodariti in varčevati, ker tako nič nima. Po mnenju nekaterih je za dobro gospodarstvo potreba prvo dosti denarja, potem šele gre. Fa misel je seveda napačna. To bi morda veljalo za velika industrijska podjetja, kjer je treba začeti kar na debelo, a za naše razmere to pravilo ne velja. Naše ljudstvo skozi in skozi ni kapitalistično, kakor se to besedo razume dandanes navadno. Naši ljudski sloji so povečini kmetovalci, delavci mali obrtniki, nekaj uradništ-va nižjih vrst itd. Nikjer skoro ni tega, kar se imenuje »kapital«, v posebno veliki meri. Zdi se, da to nekako vpliva na širše sloje, da se potem temu in onemu usiljujejo ravno gori omenjene misli, da se pri naših razmerah gospodarstvo in varčevanje ne splača. Cela naša država povprečno ne spada k bogatim. Pri nas ni takih o-gromnih denarnih svot na razpolago kot so n. pr. na Angleškem in na Francoskem. Po nekem proračunu pride n. pr. na Angleškem na vsako osebo oko- li 3000 K premičninske urednosti, na Francoskem povprečno 2500 K, pri nas v Avstriji pa komaj 500 K na osebo. Seveda imajo v resnici eni več, drugi pa še toliko ne. A vidi se vsaj, koliko bi prišlo na vsako glavo urednosti, ako bi se seštela urednost vseh premičnin naše države. Svota okroglih 500 K res ni velika, a zato pač ne smemo vreči puške v koruzo in zapustiti gospodarskega bojišča. S pridnostjo in varčnostjo se tudi v malih razmerah da kaj doseči, a-ko se le trdno hoče. Dandanes je prilike za delo dovolj, zaslužek ni tako redek kot včasi. Kmetovalec lažje proda svoje preostale pridelke, delavec najde dela skoro, kjer hoče, ako ne stavi pretiranih zahtev. Seveda je treba tudi po razmerah dela in zaslužka urediti svoje zahteve in potrebe in sicer tako, da še par grošev po možnosti ostane. Ako je n. pr. dobra letina, bi se to . moralo poznati po hranilnicah po de-| želi. a pozna se navadno po semnjih, velikih balah itd. V tem tiči precejšnja napaka pri ljudstvu v raznih krajih, da od dobrih letin ne dene nič na stran za dobo suhih let. Ako hočemo pametno voditi svoje gospodarstvo, je že potrebno, da se tega držimo, kajti drugače bodo šli svetovni dogodki preko nas in za nas se ne bo nikdo brigal. Posebno iz dveh vzrokov je važno varčno gospodarstvo, ki polni hranilnice z vsakoletnimi preostanki. Naše kulturne in duševne potrebe so vedno večje. Človek ne more živeti le od rok do ust, kakor ne bi imel v sebi ne-umrjoče duše. 1 udi za duševne stvari se mora brigati, dobre knjige in časopise je treba kupiti, šolstvo in cerkve podpirati. Ljudstvo, ki nič ne prihrani, ki se ne briga za svoj duševni razvoj, je pozabilo gojiti temelje krščanske kulture in prej ali slej bo zapadlo poginu. Prava krščanska ljudstva ne živijo le. za trebuh, ampak imajo tudi višje kulturne, duševne potrebe. Pa tudi v narodnem oziru je ta stvar važna. Ako smo gospodarsko dovolj trdni, ako je naš kmet tudi res pravi lastnik svojega posestva in ima še razun tega kak groš pod palcem, potem bodo narodni nasprotniki kmalu izgubili veselje se riniti med nas, kjer ni zanje prostora. Naše človeško dostojanstvo, naša verska zavest in naše narodne zahteve nas tedaj takorekoč silijo, da se tudi gospodarsko dvignemo kolikor nam je mogoče. Ni seveda mogoče, da bi kar čez noč postali kapitalisti, a nekoliko več kot do sedaj pač prav lahko storimo v tem oziru. Nete posojilnice, tudi hranilnice naj bodo znane med ljudstvom. I Politični pregled. Parlamentarni položaj. Iz parlamentarnih krogov prihaja poročilo, da bode zbornica sklicana bržkone že 3. marca, ker se upa, da bodo deželni zbori do tega časa svoje delo že dokončali. Zbornica bo potem delovala od 3. marca do 3. aprila in se bode morala požuriti, ako bode hotela rešiti vse predloge, ki so na vrsti. Tako je na vrsti reforma hišnonajemnin-skega in hišnorazrednega davka, po tem omejitev obrtnega dela po kaznilnicah in morda tudi zadeva laške univerze. Dalje pride bržkone v razgovor podržavljenje okrajnih šolskih nadzornikov, čeravno so nekatere stranke proti. Razun tega pridejo prvič v branje še sledeče zadeve: Predloga glede povišanja vojaških novincev, potem lokalne železnice in železnice v Bosni m Hercegovini. Važna točka je tudi novo posojilo, ki bo gotovo prišlo na dnevni red, ker bi se bilo to pravzaprav moralo zgoditi. Potem pridejo na vrsto volitve v delegacije, ki se bodo zbrale topot v Budimpešti in gotovo šele po Veliki noči. Dela je obilo, da bi le bila volja med delavci dobra. Gališki deželni zbor. Poročila iz Lvova pravijo, da bode gališki deželni zbor sklican dne 12. tega meseca. Pričakuje se, da bodo vsa pogajanja med Poljaki in Rusini do tega dne rešena, četudi so še nekatere diference. Ogrsko posojilo. Ogrska vlada je tedaj za gotovo najela 500 milijonov kron po 4 in pol odsto. Po večini bo ta denar podpisan v Nemčiji, nekaj tudi drugod, posebno v Londonu. To posojilo je povračljivo v 60 letih, ne v 50, kakor se je prej govorilo. Tega posojila se bodo udeležile vse naše večje banke in tudi privatne osebe, ki imajo dovolj denarja, da ga lahko posodijo državi. Z ozirom na naše avstrijsko gospodarsko in denarno stanje je pa to posojilo prišlo prav neugodno. Naša država bo takoj meseca marca, ko se skliče zopet državni zbor, morala tudi iskati večje posojilo 250 milijonov kron, da pokrije posebno balkanske »vojne« stroške. Na vsak način pa bo denarni trg za en mesec nekoliko bolj neugoden kot je sedaj, ker mi moramo računiti zopet na one denarne zaloge, kjer zajemajo zdaj Mažari. Ako pa ti pobero že sedaj pot milijarde, potem za nas ne bo ostalo ravno dosti, ali pa bo treba plačati višje obresti, da dobimo denar. Za nas je pač taka zadeva neugodna, ker bi tudf mi dobili le v Nemčiji nekaj kapitala, Francozi pa, ki imajo denarja dovolj, ne dajo nič. Zato pa so Ogri naredili pametno, da so poiskali denar takoj, česar pa mi ne moremo, ker parlament ne deluje. Brez parlamenta pa vlada ne sme najeti novih posojil. Iz teh velikih finančnih operacij pa sledi skoro z gotovostjo, da je drugače politično stala-šče mirno in ugodno, kar je za naša ljudstva še največje koristi. Dunajske občinske volitve. Potrjuje se, da so se krščanski so-cialci in nemški nacionalci pogajali o kompromisu za bodoče dunajske občinske volitve na vabilo krščanskih so-cialcev, kompromisna pogajanja so se razbila. Ker se niso pogodili, postavijo nemški nacionalci lastne kandidate. Odsotnost našega poslanika v Peterburgu. Kakor poročajo listi, se je vsem zdelo nekako čudno, ker za časa zadnjih važnih pogajanj v Peterburgu ni bilo našega poslanika na svojem mestu. Grof Szapary je že več časa odsoten, baje radi težke bolezni svoje hčere. In vendar so bila zadnja pogajanja na ruskem dvoru za nas jako važna. Princ Wied gre v Albanijo. Končno se je vendar odločil princ Wied, da po dolgem obotavljanju odpotuje dne 26. t. m. v Albanijo. Glavna zapreka, da se stvar ni hitro izvršila, je bila pač denarna zadrega, kajti stroški za ustoličenje so bili proraču-njeni na 75 milijonov. Tako velike svote seveda princ sam ni hotel žrtvovati in zato naj bi bile velevlasti garantirale za ta denar. Toda velevlasti so v takih zadevah še bolj počasne kot v politiki in nikdo ni hotel poseči v žep in našteti milijončke. Naša država in Italija sti pa silili princa Wieda, naj kolikor mogoče hitro odpotuje v Albanijo in zato so se v Rimu in na Dunaju odločili, da mu dajo za enkrat 10 milijonov kron, in sicer pet milijonov mi, pet pa Italija. S tem denarjem »oborožen« si bo upal princ Wied prestopiti na albanska tla. Preden pa se Wied poda v Albanijo, je hotel še obiskati laški in dunajski dvor. Dne 10. t. m. je bil v Rimu, kjer je obiskal laškega kralja. — Ljudstvo je princa Wieda baje burno pozdravljalo po rimskih u-licah. Iz Rima se Wied poda na Dunaj, kamor dospe jutri, v petek. Od tu gre potem še nazaj domov, kjer ga bode potem obiskala albanska deputacija z Esad pašo na čelu. Deputacija bo dne 20 t. m. ponudila princu albanski prestol, nakar bode Wied odpotoval preko ! Trsta v Albanijo. Prinčev dvorni mojster grof Trota je te dni odpotoval že , v Drač, da uredi vse potrebno za sprejem in najme tudi primerno osobje za prinčevo postrežbo. S tem bi bilo za enkrat zaključeno albansko vprašanje, ki pa je težko že našlo s tem končno rešitev. Boji v južni Albaniji. Oficielne vesti potrjujejo, da so Grki bombardirali albanske vasi od Bo-lene do Pora. Mnogo hiš se je vnelo. Prebivalci so zbežali v hribe in Grki korakajo v kraje, katerih niso imeli doslej zasedenih. Albanski častniki so zahtevali navodila za slučaj napada. Prebivalstvo v Valoni hoče prirediti protestno manifestacijo. Nova balkanska zveza. Kakor poročajo listi, se je ruskim diplomatom posrečilo ustanoviti novo balkansko zvezo, ki bo obsegala Srbijo, Rumunijo in Grčijo. Ta zveza bo i-mela v prvi vrsti baje le trgovske in gospodarske interese, a zdi se, da tudi na politiko niso gospodje pozabili. Turčija in Bolgarija ostaneti tako sami — dva oskubljena ptiča. Italija se oborožuje. Listi poročajo, da sta dva laška bataljona, eden v Mesini, drugi v Sira-kuzah, popolnoma pripravljena, da odrineta na bojno polje. Kam, se še ne ve, ali v Afriko ali v —- Albanijo, kakor hočejo vedeti nekateri. Darov Jubilejni darovi za »Slov. Sirotišče«. Darovali so p. n. gg.: M. M. 1 K; Blaž Bevk 10 K; Vinko Tomagnin, kurat v pok 5 K; Marija Slokar 1 K 20 v.; Katarina Štakolič 20 v.; Adolf Urbančič 1 K; občina Žaga letnino 10 K. Sklad »Slov. Sirotišča«. V Divači se je nabralo 32 K 61 v. v Rodiku, v Kačičah, Danah in Skoci-janu 37 K 50 v, v Povirju še 11 K 70 v, v Gorenjem 14 K 38 v, v Doberdobu 34 K 76 v, v Jamljah 24 K 69 v, v Kostanjevici 29 K 88 v, v Opatjemselu 40 K 64 v, v Lokvici 39 K 10 v, v Novi vasi 8 K 70 v, pri Bonetih 19 K 54 v, v Brestovici 29 K 64 v, v Selih 8 K 20 v, v Dutovljah-Godnjih 30 K 34 v, v Krepljah 11 K 86 v. Za Narodni muzej je daroval g. R. Drufovka, trgovec v Gorici, Kristian-ske bukvize, 1784; Mojzesove bukve, prevedla Japel in Kumerdej 1791; E-vangelji inu branje is svetiga pisma, izdal Urban Jarnik okoli 1800; !arnik, Evangelji na vse dni svetiga posta, o-koli 1800; Japel in Kumerdej, Evangeliji, 1784. Domače in razne vesb. Deželni zbor. Danes popoludne ob 4. uri ima deželni zbor svojo drugo sejo v tem zasedanju. Opravičeno ogorčenje po deželi je nastalo radi nameravanega davka na zasebno použito vino v zesku 8 K na hektoliter vina in 6 K na hi mošta, kakor je to predlagal deželni odbor deželnemu zboru v seji dne 3. t. m. Ta davek bi morali plačevati vsi, tudi kmetovalec, ki sam pridela vino. Da je to moralo vzbuditi nejevoljo med našimi vinorejci, to je jasno. Kmet naj plačuje davek od tistega vina, ki ga sam pridela in sam popije. To je vendar velik nesmisel, če stvar pogledamo od prave strani. Sklicevanje na Predarlberško in Koroško ne pomaga seveda nič. Res, da imajo tam tak davek, a ti dve deželi ne pridelujeti vina in vse vino je tam kupljeno od drugodi. Na domače pridelke pa ne bo-do Korošci stavili davek nikoli, ako hočejo iste le količkaj obvarovati. Kdo bo tako »brihten«, da bo ob-dačeval to, kar sam prideluje? Ravno te dni se kmetovalci borijo za zvišanje carine na laško vino, isti hip pride predlog deželnega odbora za zvišanje davka na lastni pridelek. Ako bi hotel kdo to stvar opravičiti, češ da se doma itak malo popije, da tedaj ne bode kmetovalca to dosti zadelo, je treba pribiti, da bo tudi kupčija vsled tega dosti sla-bejša. Na vsak način je razumljivo, da mora nastati radi tega nameravanega poviška med ljudstvom ogorčenost in nejevolja, posebno še, če se to godi v letu, ko bode vinorejsko društvo imelo ravno v Gorici svoj letni kongres. Na eni strani trtorejski kongres in vinska razstava, na drugi pa novi davki na vino. Res čudbo — Sicer pa upajmo, da bodo znali slovenski poslanci tio namero preprečiti. Z Vipavskega. Veliko ogorčenje je zavladalo po naši Vipavski dolini zaradi predloga v dež. zbornici od strani deželnega odbora, naj se obdačita vino in mošt. Gospodje! Ali se ne spominjate, da je bil ta predlog že v državni zbornici stavljen? Ali se ne spominjate, koliko truda je bilo takrat treba, da se je ta predlog v državni zbornici potlačil? In sedaj od samega deželnega odbora ta predlog! Gospodje! Če je res dežela tako potrebna denarja, dobite drugih virov. Saj jih imate! Ga-spodje odborniki, evo Vam par virov: Lepo svoto dobi deželni odbor, ako naloži deželno takso na vse plese; enak vir, ako obdači avtomate; zvišajte davek na pivo, da se omeji uvoz tega nedomačega pridelka; zvišajte davek na Olok Hokracija. Socijalen razgovor. J a n k o: Reci ti, kar hočeš — meni ne gre v glavo, zakaj da ne bi smel katoličan postati socijaldemokrat. Socijalna demokracija ima vendar tudi svoje dobre strani! — Kolikor več socijaldemokratskih glasov bo, toliko poprej bodo bogataši primorani, kaj storiti za delavce. — Razume se samo ob sebi, a jaz ne bi pomagal socijaldemo- j kratom, ako bi hoteli odpraviti vero. j Toda tako daleč še niso prišli. Saj tr- i de sami še vedno, da »vera je zasebna , stvar«. Oni zahtevajo le, naj bo vsake- j mu človeku prosto, da gre po svoji po- i ti v nebesa. Ako govore vse to iz hi- i navščine, je to njihova stvar. Jaz pa, če j tudi postanem socijaldemokrat, hinavec 1 nočem biti nikdar. Dobre namene soci- j jalne demokracije bom podpiral z du- i šo in telesom, slabih pa ne, pa je amen! Srečko: Dragi Janko! — Naštel si mi toliko razlogov za svojo stvar, da ne morem drugače, kakor da se nekoliko pomudim pri vsakem teh razlogov. Govoril si najprej o dobrih ! in slabih namenih socijalne demokracije. Na to ti odgovorim, da s tem, kar ima socijalna demokracija dobrega v svojem programu, se popolnoma strinjamo tudi mi krščanski socijalci. T ako n. pr. da se mora priskrbeti delavcu času primerna strokovna organizacija, pravično zastopstvo delavskih koristi na trgu, v občini in državi, nedeljski počitek, zakon za varstvo otrok in žen, pomoč v revščini, bolezni in onemoglosti itd. Ako hočeš te dobre namene podpirati, pač ni treba, da postaneš socijaldemokrat, ampak ostaneš lahko brez skrbi, kar si. Kako delajo socijaldemokratje za uresničenje svojih »dobrih namenov«, pokaže naj ti — izmed raznih drugih - ta-le slučaj. Dne 16. julija 1907 je predlagal v imenu krščanskih socijal-cav dr. Lueger, naj bi se povodom 60-letnice vladanja Njegovega Veličanstva sestavil jubilejni odsek, ki bi imel med drugim tudi to nalogo, da bi spravil v državni zbornici na dnevni red predlogo, naj bi se v zahvalo vladarju za splošno in enako volivno pravico odločilo glavnico 100 milijonov kron za zavarovanje delavcev, obrtnikov in kmetov. In kdo so bili oni, ki niso hoteli glasovati za to predlogo in so ob času glasovanja zapustili zbornico? Bili so socijaldemokratje! Janko: Kaj!? — Ali je to res? Srečko: Resnično kakor Bog v nebesih! — Toda, čakaj! — Nisva še končala. — Ti trdiš, da ne bi bil sokriv, ako bi socijalna demokracija dosegla svoje slabe namene, ker ti se ne bi vojskoval proti veri. — Kaj se ti zdi, ako bi vdrli Italijani v Avstrijo in bi se jim pridružil kak Avstrijec, bi-li bil ta kriv izdajalstva? — Jaz menim da! — In sicer bi bil kriv, dasi bi morda ne streljal na Avstrijce, temveč le kako drugače pomagal Italijanom. -— Ravno tako bi bil sokriv slabih dejanj socijalne demokracije, ako bi se ji pridružil in tako pomnožil število njenih pristašev. — Nadalje si dejal, da je po tvojem prepričanju načelo: »vera je zasebna stvar« popolnoma dobro. Dragi Janko, ne zameri! Dobra duša si, a tu notri (pokaže na čelo) si malo kratek.... Janko: Hudimana, kaj pa imaS zopet proti temu načelu? Srečko: Dokazoval ti ne bom več tukaj, da hočejo socijaldemokratje 1 žganje, v kolikor služi razprodaji; ob-dačite razne luksuse; davek na avto- i mobile, na peneča vina itd. itd. ! Kmetovalci in govedoreja. Naše | ljudstvo po goratem delu dežele se peča v precej veliki meri z živinorejo, ki prinaša tudi posestnikom prav velike dobičke. Cene živine so od 1. 1906 po-rastle skoro v vseh evropskih in celo v nekaterih ameriških državah, kar je celo nekatere naše kmetovalce zapeljalo, da so začeli čezmerno prodajati iz svojih hlevov bodisi že odraslo, še bolj pa mlado živino in teleta. To ni posebno ugodno vplivalo na razvoj naše živinoreje, kar se v nekaterih krajih prav neprijetno občuti. Tudi eksport v Nemčijo je iz naše države zelo velik, četudi so stroški za enega vola samo na carini že 60 K. Ker je pri nas 90 % vse živinoreje v kmečkih rokah, zato pa te stvari niso brez pomena za naše ljudstvo. V živini leži ogromen kapital in treba je, da se ga tudi pravilno izkorišča. Preveč glav iz hleva v mesnico je zelo napačno gospodarsko načelo, ki se je v nekaterih krajih že hudo maščevalo. Res, da so visoke cene zapeljive, a vendar ne gre, da se več proda kot se priredi. Denar se potem lažje zapravi in nazadnje ni denarja in ne živine. — Čudni možje so socialni demokra-tje, kar pokazujejo najbolj njih dejanja. Naše kmečko ljudstvo, ki prodaja svoje pridelke v mesta in trge, gotovo ni še slutilo, kakšni njegovi sovražniki so rudečkarji. Namesto da bi socialni de-mokratje podpirali naše ljudstvo v njegovih upravičenih težnjah za zvišanje carine na laške poljske pridelke, so rudečkarji ravno tem težnjam nasprotni. Socialnim demokratom ni prav, da bi naše ljudstvo izkupilo za svoje šparg-Ije in za svoj zgodnji krompir par vinarjev več, akoravno vedo. da ti zgodnji pridelki gredo po večini v velika mesta in da si le bogatejši sloji lahko privoščijo podobne slaščice. Socialni demokratje podpirajo na ta način bogate dunajske in druge aristokrate in fabriRante, za našega kmetovalca pa r-dečkarji niso imeli nikoli srca in dobre besede. Naroden škandal. Kakor nam poročajo, so bili na sobotni plesni veselici laškega društva »Lega Nazionale« tudi nekateri Slovenci. Naravnost ne-umljivo je, kako je mogoče od Slovenke strani podpirati to znano protislovensko društvo, ki je v svojih šolah in v svojih otroških vrtcih odtujilo že toliko slovenskih otrok svojemu rodu. I-mena za sedaj ostanejo tajna, ako bi se odpraviti vse vere, zlasti pa katoliško, da je torej načelo: »vera je zasebna stvar« le hinavska krinka, s katero mamijo ljudi, ki imajo še vero. Toda že to načelo samo na sebi je slabo, ker uči, da more biti človek srečen tudi brez Boga in vere. — Janko: Ali ti nisem že tolikokrat povedal, da jaz nimam nič proti veri in Bogu?! — Jaz bi hotel biti pošten katoliški socijaldemokrat. Ali me razumeš vendar? Srečko: No, no. Janko, nikar ne bodi hud! — Saj vem, da si in ostaneš Janko. — Odkar luna trka in mrka se nisva še skregala, in tudi danes se ne bodeva. Zato ti hočem povedati zanimivo povest, ki se pa ni vršila v preteklosti, kakor druge navadne povesti, ker v preteklosti ni še bilo socijali-stiške države; ta povest se vrši v pri-hodnjosti, in sicer 1. 1999, t. j. takrat, ko bodo socijaldemokratje že imeli držav'® I po svojem kopitu. — Povem ti pa že vnaprej, da je moja povest precej dolga, in ne vem, ali se ti bo ljubilo poslušati jo do konca. (Dalje pride.) pa take stvari še ponavljale, potem bi bili prisiljeni priti s celo zadevo ostrejše na dan, ker to pač ne gre, da bi naši ljudje podpirali taka ultraitalijanska društva, ki imajo edini namen potujčiti našo mladino. Naskok na Cirenajko, pa ne v Afriki, ampak v goriški plesni dvorani je napravila plesna družba dne 9. t. m. Na zidu je bila obešena slika afrikan-skega obrežja in »pogumni« laški plesalci so takorekoč igraje zavzeli to važno postojanka. Tega plesa se je u-deležil tudi sam župan in goriški poslanec Ušaj. Tako »junaških« činov svet gotovo še ni videl; koliko je bilo »mrtvih«, ni znano. Volitve v mestni Svet goriški. — Volivni imeniki za splošne volitve v goriški mestni svet so razpoloženi od 11. februarja do 11. marca na c. kr. o-krajnem glavarstvu v pritličju soba št. 1. Imenike si vsak volilec lahko ogleda ob delavnih dneh od 9. do 12. ure predpoludnem in od 3. do 6. ure popo-ludne. Ob nedeljah pa od9. do 12. predpoludnem. Reklamacije je treba vlagati od 4. do 11. marca. Opozarjamo na to posebno naše slovenske meščane volivce. — Radi zastrupljenja na sumu. Neka Marija Makuc iz Kronberga je več časa trpela na zobobolu. Bila je tudi pri zobozdravniku v Gorici. Kmalu nato je umrla in po vasi se je raznesel glas, da je umrla na zastrupljenju krvi, ki ga je dobila vsled izdiranja zoba. Na te govorice se je podala v Kronberg komisija in dala pokojnico izkopati. Zdravnik je pa konštatiral, da je Makuc u-mrrla na hudi pljučni jetiki. Ruski duhovnik umrl v Gorici. — V soboto so pokopali tukaj mladega ruskega duhovnika Viktorja Babiskega, ki je prišel pred tedni iskat zdravja v Gorico. Star je bil šele 27 let. Konec I. polletja na tukajšnji c. kr. gimnaziji bode v soboto 14. t. m. Ta dan je pouka prost in učenci se zbero v svojih razredih, da sprejmejo semestralne izkaze. Radi krive izpovedi se je vršila v pondeljek razprava proti Dragotinu Gilčvertu v Gorici. Ker so pa bile nekatere priče baje nekoliko okrogle, se je morala razprava odnesti. Protest advokatske zbornice. — Pretekli teden je vložila advokatska zbornica v Gorici protest radi pomanjkanja uradniških moči na tukajšnjem c. kr. sodišču. Radi tega so povsod veliki zastanki in stranke morajo po nepotrebnem izgubljati ure in ure, ker ni zadostnega števila osobja. Nesreča na progi. Železniški uslužbenec Ivan Lubej iz Solkana je padel na železniški tir, kjer ga je zadel železniški voz in mu strl desno nogo. Lubeja so operirali in mu odrezali nogo. Policija je zaprla neko Marijo Silič iz Vrtojbe in neko Marijo Pin iz Tržiča. Obe sti že bili izgnani iz tukajšnje mestne občine. Nesreča v tržiški ladjedelnici. Te dni so vlekli v tržiški ladjedelnici trije delavci težko žeelzno ploščo po vrvi navzgor. Ko je bilo treba vrv nekoliko popustiti, je ista zadela delavca Delcon-teja iz Kopra in ga vrgla 8 m globoko. 'Nesrečnik je zadobil zunanje in notranje telesne poškodbe, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Še enkrat tržaški odloki. Laški listi se pirtožujejo, češ da so obljubile avstrijske oblasti, da bodo dobili vsi oni laški podaniki v Trstu avstrijsko državljanstvo, ki bodo zanje prosili. Se-»daj je že poteklo cele tri mesece in še niso dotične prošnje rešene, se huduje i i niski list »1 ribuna« v nekem poročilu z Dunaja. Strašno se jim mudi tem gospodom Lahom! »Siidmarka« v Trstu. Iz poročila nemškega obmejnega društva »Siid- mark«, ki širi svoje delo posebno po slovenskem obmejnem ozemlju, posnemamo, da je imelo 1. 1913 230 ženskih in približno toliko moških članov. Dohodkov je bilo pri ženski podružnici 1234 K, pri moški pa 2078 K. Kakor je znano, to društvo posebno podpira nakup slovenskih posestev po Štajerskem in Koroškem. Skalovje se je udrlo in težko poškodovalo dninarja Janeza Pavšlerja iz Tribuše, starega 51 let, ki je šel ravno v hipu nesreče preko hriba. Nesrečnika so prepeljali v goriško bolnišnico. Izgubljeno. Iz mesta do železniške postaje je neka oseba izgubila škatlji-co, v kateri sta bila dva zlata prstana (gladka). Pošten najditelj naj prinese škatljico v naše uredništvo. Nenadoma je umrla delavka Grabelj, stara 33 let, zaposlena v tovarni v Stračicah. Zadela jo je srčna kap. Na cesti je streljal z revolverjem posestnik Josip Reja iz Kozane. Za to njegovo »šalo« ga je sodišče obsodilo na 10 Kkazni. Iz Grahovega. V grahovski cerkvi je velik nered, to pa le ob nedeljah in praznikih. Ni pa to krivda g. vikarja ali moških oseb, temveč od nekaterih krasotic, ki se nastavijo sredi cerkve kakor »štor« najbrže za to, da sebe kažejo in druge gledajo. Zaradi tega nastane pri vratih huda gnječa. Vsako nedeljsko opominjanje g. oikarja ne pomaga nič. Res, da je grahovska cerkev premajhna za približno 1000 duš, a ravno zato je treba gledati, da se prostor kolikor mogoče porabi, ne pa se nastaviti ali poklekniti sredi cerkve, pred ob-hajilnikom pa prostor puščati, medtem ko morajo pozneje došli pred cerkvijo zmrzavati. Želeti je, da se ta grda navada odpravi. Listnica uredništva. G. dopisniku iz Grahovega: Ostalo radi pomanjkanja časa prihodnjič. — Lepa hvala! Sovodnje. »Vrtnarska zadruga« v Sovodnjah sklicuje izredni občni zbor dne 1. marca t. 1. ob 4. uri pop. v prostorih posojilnice. Dnevni red: Razpust zadruge Razno. — Odbor. Letošnje leto kaže biti v gospodarskem oziru jako ugodno. Že od prvih dni sem se kažejo na denarnem trgu gmotne olajšave in finančno stanje bank in hranilnic se izboljšuje od dne do dne. Ljudstvo prihaja s prihranki na dan, razni podjetniki lažje začenjajo svoja dela, denar se dobi na manjše obresti na posodo itd. Vse večje evropejske banke, ki pridejo v svetovnem prometu v poštev, so znatno znižale obrestne mere. Angleška banka je šla tedni že na 3 % in je s tem postavila že jako nizko obrestno mero. Francoska banka ima še 3 in pol odsto, nemška pa te dni zniža na 4. Tudi naša avstrijska banka ima ugodnejšo mero. Sicer ne kot angleška ali francoska, a za naše razmere je dosti že 4 in pol odsto kakor se je pred par dnevi sklenilo. Ako je uradni diskont 4 in pol odsto, tedaj se da zasebno denar dobiti po večini še na manjše obresti. Pri trdnih in reelnih zavodih pa seveda ne, ker morajo imeti svoj zaslužek. Naše navadne manjše posojilnice seveda ne morejo dajati denarja na tako nizke obresti, kakor bi si morda kdo mislil. Za posojilnice in podobne zavode velja še vedno 6 ali celo 6 in pol odsto in tudi 7 odsto. Joda tudi tu je upati v kratkem ugodnejšega razvoja. — Pegoudov polet v Zagrebu je izvrstno vspel, to se pravi v strokovnjaškem oziru in za Pegouda, ki je dobil za polet 12.000 K. Konsorcij, ki je aranžiral v Zagrebu ta polet, pa ima škode okoli 10.000 kron. Zahvalno pismo papeža Pija X. — Papež Pij je poslal nadvojvodinji Mariji Anuncijafi posebno pismo, v katerem se zahvaljuje vsem onim, ki šo kaj prispevali ali se trudili za novo cerkev na Dunaju, ki bo postavljena v spomin evharističnega shoda, ki se je vršil leta 1912 v prestolnem mestu naše države. Pri igranju ga je sunil. Neki Franc Benedetič se je igral z drugimi otroci, kar ga je eden sunil tako močno, da je padel na tla in si zlomil kost v desni rami. Prenesli so ga k usmiljenim bratom v Gorici. Štirijezični pečati. »Tagespost« poroča iz Trsta, da bodo od sedaj dalje uradni pečati v Istri štirijezični in sicer nemški, laški, hrvaški in slovenski ob enem. V koliko je ta precej čudna vest resnična, se ne da natančno dognati. Tatovi v cerkvi. V Genovi so neznani zlikovci ukradli iz neke cerkve starodavno oltarno sliko, ki ima radi svoje zgodovinske in umetniške urednosti jako visoko ceno. Kako daleč lahko segajo šolske kazni. Pred praško sodnijo je bil tožen neki učitelj, ker je udaril nekega učenca po licu, ko mu je ta dal precej drzen odgovor na neko vprašanje. Učitelj je bil obsojen na 10 K globe, toda na njegovo pritožbo je kasacijsko sodišče v zadnji inštanci razsodilo, da radi tistega udarca učitelj ni kažnjiv. Sodno kažnjiv je učitelj v takih slučajih le tedaj, ako je nastala kaka telesna poškodba. Drugače pa ima vso zadevo rešiti u-čiteljeva predpostavljena oblast, ne pa sodnija. Razsodba pravi, da ima učitelj do neke gotove mere pravico kaznovati nepokorne otroke in vsak tozadevni prestopek še ne spada pred sodnijo. — Zviti tatovi. V Lvovu v Galiciji so drzni tatovi ukradli policijskemu nadporočniku njegovega policijsko izvež-banega psa. Letalni čoln. V Ameriki so izdelali sedaj tak aparat, ki je lahko čoln in lahko zrakoplov. Podoben je torpedu, peruti so tako pritrjene, da se jih po potrebi lahko sname. Tak aparat, ki lahko leta po zraku ali pa plava kot čoln, ima 200 konjskih sil in preleti 100 kilometrov na uro. S tem aparatom bodo poskusili letati iz Amerike v Evropo in nazaj. — Proti hrvaškim delavcem, ki so dobili nekaj dela na južnem Tirolskem pri zidanju trdnjav, se jeze laški listi. Ako hodi vsako leto cele trume laških delavcev v naše kraje, je to seveda čisto v redu, ako pa kdo drugi dobi kje kak kos kruha, seveda bi to ne smelo biti. Laška pravičnost je sploh jako čudna! — Črne koze v Zemunu. V Zemunu sta se pojavila dva slučaja črnih koz, ki sta bila oba smrtna. Oblasti so odredile potrebne zdravstvene priprave, da se bolezen ne razširi. Nov volivni red v Linču. V mestu Linču so sprejeli nov volivni red, ki je narejen po proporcijonalnem sistemu, to se pravi, da dobi vsaka stranka toliko mandatov, kakor ji po številu glasov pritiče. Tak volivni red je tudi v Ljubljani, posebno važen bi pa bil v Gorici, kjer smo Slovenci kot močna manjšina brez vsakega zastopstva. Srbsko gospodarstvo. V Srbiji računajo na velik tujski promet v bližnji bodočnosti. O tem priča zlasti o-kolnost, da v 30 srbskih mestih grade nad 50 hotelov. Kjer še ni železnic, se še tekom letošnjega leta vpelje avtomo-bilni poštni promet. V inozemstvo gredo velika naročila za avtomobile. Srbi nameravajo tudi sami zgraditi avtomobil-no tovarno. Sploh vlada zelo skrbi, da se v deželi ne naseli preveč tuje industrije, ki bi bda nevarna za obstoj male obrti, lako je nedavno odrekla koncesijo za parno veležago in izvoz lesa je omejen na posamezne slučaje. Krepko pa se podpirajo domača industuijska podjetja in kjer so dani naravni pogoji, se bodo zgradile tovarne za cement in karbit in električne centrale. Roparska tolpa pred sodiščem. — V Nizzi na Francoskem se vrši te dni porotna obravnava proti večji roparski družbi, ki je izvršila šest umorov, sedemkrat je tožena radi poskusa umora; tolpa je okradla in oskrunila štirinajst grobov in povzročila celo vrsto požigov. Glavni kolovodja taji vsako krivdo. — Vspehi zrakoplovstva. Francoski aviatik Carrier se je dvignil s svojim aparatom 2750 m visoko in peljal s seboj štiri osebe. Reči je treba, da so to res lepi in zanimivi vspehi, ki obetajo počasi tudi praktično uporabnost. Davek na kinematografe, gledališča itd. hoče vpeljati laška vlada. Poleg tega je predložila tudi načrt glede davka na razne zabavne prireditve sploh, kar bi skupaj neslo na leto okoM 60 milijonov lir, ker se bode tudi davek na visoke dedščine t. j. od 30.00# lir navzgor znatno povišal. Štrajk v Londonu se nadaljuje. — Štrajk v stavbeni obrti v Londonu zavzema vedno večji obseg. Sedaj počiva 50.000 delavcev. Število gospodarskih in kmetijskih šol v Avstriji. Po zadnjih statističnih podatkih imamo v Avstriji sledeče število gospodarskih šol: Na Nižje Avstrijskem skupno 21; na Zgornje Avstrijskem 4; na Solnograškem samo 1; na Tirolskem imamo 5 šol; na Predarlber-škem zopet samol; Štajersko ima prav raznovrstne zavode, skupno 10; Koroško ima 8 šol; Kranjsko ima tri gospodarske šole; Goriško enako tri, a treba je prišteti tu gospodinjske tečaje za dekleta. Dalmacija ima en sam tak zavod. Trst pa nobenega. Čehi so v tem oziru na prvem mestu. Njih dežela ima 70 gospodarskih in kmetijskih šol vsake vrste. Zato m čuda, da so ravno Čehi v gospodarskem oziru prišli tako visoko. Moravsko ima 59 takih šol; Šlezija 6, Galicija pa ukljub svoji velikanski obsežnosti samo 24 šol in Bukovina 3. V vseh 221 gospodarskih šolah je bilo 1. 1912 skupno 10.587 dijakov, katerih je bilo 7260 kmečkega ali gozdarskega stanu. Da so take šole za današnjega kmetovalca jako potrebne, to je jasno. Danes n ezadostuje več, da gospodar zna sukati gnojne vile, ampak mora pogledati ekoliko globlje v gospodarsko umetnost. Telesna straža princa Wieda. V Draču so začeli že sestavljati telesno stražo za princa Wieda. Straža bode obstojala iz 200 mladih albanskih korenjakov, ki so vsi visoke postave in vsaj nekoliko inteligentni. Te dni začne potem vojaško vežbanje te čete, ki bo dajala novemu dvoru baje poseben sijaj. — Volkovi v Beigradu. V Srbiji je bila zadnji teden pritisnila tako močna zima. da so prišli volkovi iz gozdov prav v bližino mesta ter napadli več ljudi. V izogib še večjih nevarnasti so napravili večji lov, da so lačne zverine prepodili. — Prestolonaslednik v Miramarju. — Začetkom druge polovice februarja pride prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s celo družino za več časa v Miramar. Cela družina obsojena na smrt. — V Španiji je bila 8. t. m. obsojena na smrt neka mati in njena dva sinova, ker so skupno umorili očeta. Nemški cesar obišče laškega kralja baje 24. marca v Benetkah. Drzni tatovi. Iz Benetk poročajo e drzni tatvini, ki se je zgodila o belem dnevu na Markovem trgu. Dne 8. t .m. okoli 5. ure popoldan so vlomili nežna-. ni zlikovci v neko trgovino in od tukaj skozi pod v prodajalno nekega zlatarja. V trgovii so odnesli visoko svoto denarja, enako tudi v zlatarni 50.000 lir. Štrajk advokatov v Italiji. V Italiji so začeli štrajkati vsi advokatje in nikjer več ne prisostvujejo sodnim razpravam. Vzrok tega štajka je neka nova odredba glede sodnopravnega reda. Katoličani v Angliji. Letošnji »Ca-tolic Direktory« poroča, da je razdeljena Anglija v 3, Škotska pa v dve cerkveni provinci s petimi nadškofi, 17 škofi in 5 pomožnimi Škofi. Katoliških cerkva je 2264, novih so zgradili 82. Katoliških duhovnikov je 4449, med njimi 2871 svetnih in 1578 redovnikov. Med redovniki jih je veliko, ki so jih svobo-domiselci izgnali iz Francije, predvsem benediktinci in jezuiti. Katoličanov živi v Angliji 13,386.565. Zabavni kotiček. Dva gonjača, ki sta bila že večkrat obstreljena, se dobita zopet na lovu Prvi pa je imel topot na glavi in po zgornjem životu veliko zajčjo masko in dolga ušesa so mu ma-hedrala okoli glave. Čemu pa to »vpraša drugi gonjač. S tem sem zavarovan proti krogljam, de prvi gonjač, kajti naši nedeljski lovci streljajo na vse, samo ne na gozdne živali. PREKLIC. Spodaj podpisani preklicujem besede katere sem govoril črez Blaža Tušarja mizar v Dol. Trebuši št. 105. Ga zahvalujem da je odstopil sodniške stroške. DOL. TREBUŠA 1. II. 1914. Jan Matevž h. št. 63. in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STERNECKI v CELJU št. 317. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. Razširjena po vsem: svetu, rpi narodih vseh jezikov In ;dežel je že 23 let Kathreinerjeva iKneippova sladna kava. MMJoal rodbte pH* ratnarlOTO kot «»oM«o|o pU» ki a marje, krošnjarje, o odajaice po sei-mih m ug na deželi, i P. n. g. priči kute n t dnih odjemalce Usnje podplati Vrvarsk« blago. I. Dni lovka, (foru. iiiiiiiiiiiMiiiiiisiti iiiii.iiiiii ii mi iiii.Miir iiiki rnnr m 11 ■ 11 ■ i ei i im m i nasprot i .,11 n a“, oilli- iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiii.iii kovan de n\ h ra n idpla liflltMlllliMiUlllllllllllllllllllimiilllil I II I l:MlllllHiKII|llllllllll!l!lil!lllllllll!l!l!lllllllll to\. — Vbb itbera obu a’a. llMttlllllMinilllflllittllllltllirillllltilllilillltlllllilllilllllllililllllililililllilllilillllUililililil EDINO MODERNO DELAVNICO z električno gonilno £.lo, toplo priporoča Josip Lipicer Stolna ulica štev. 7 (župnijski hiši) preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posede, orodja in lestencev Stare posode, orodje se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. m" Vse lastnega Izdelka! Pozor! 80.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju : A Geli), razprodaja črerljer, Moro 516. Lahko se premeni ali denar vrne Tvrdka 0. ZAJEC trgovina z železjem v Goric! v hiši „Goriške ljudske posojilnice^ (prej krojaška zadruga.) Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, 'kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe,, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. |*| Prva slovenska trgovina z jedil-nim blagom ij) Anton Kuštrin, $ $ $ v GOBICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga. Vse blago prve vrste. I Cene zmerne in nizke. Postrežba j*, točna in solidna. Na željo odje-|!1 malcev v mestu se blago do-▼ stavlja na dom. 0 Pošilja se Pošilja se po železnici in pošti. m m „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVATlfl ZADRUGA Z OTREJenO ZAVCZO v GORICI obrestuje hranilne vloge po 5 °|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°j0, na menice po 7%, na me-stčno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 1UO K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši COTSO GIllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. si? sli GORICA (2F ^ (T ' I’LICA;SV.| ANTONA št. 4 (kjer je bila, pred leti tvrdka BOZZINI). — Stara zaloga raznovrst nega pristnega briškega, furlanskega, vipavskega, istrskega in dalmatinskega belega in črnega vina. Prodaja od 56 litra navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita. Razpošilja na debelo in drobno po naj nižjih cenah., ftXXXXXXXXX300000ex30000CXXXXXXXX! S • Harna Cristofnletti V b. ncinaTravnku. M M 1 4 4 JP 4 ^^OLlOdi FEGATO/ /Dl MERLUZZO PRIMA PE.SCA r 4 4 5 4 A 4 > rNkino jetrno kratkem časa z gotoroatK i A/, l|> -e deležnim |:>deeem. Trsklno (ItokfUero jetrno olj o. Posebno sred.tro proti prsnim bo* leznlm in sploini telesni slabosti. . irvma steklenica tega olja na ^ -arnomenc barre po K 140, bele l>arre K 2. rrstmo teleenato jetrno olje. Raba i.j, - jija jesosebno pri-trokom in dečkom, ni in nežne narave poročljiu ti S" n,- kostne bolftžni >>&•, malokrrnoat itd. olj*, kaiereua anročain direktno Iz ..»rrr-gije, preikffe pnOtto *»' napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim Arf* tpiiNohtiiiKti za zdrafljenj*. • • "»iiftotettijeva Najboljši pripomeče ri mravlje u i i» — bna steklenica ti i » 1 krto t nt ,. kem. Uboratorjn .. Uatote in stalne «*xa. iXxxjOGQoaaooG »joarwnrxxxjooooafM Izdajati 1} loruiitj .GitiŠkega Lista“ ■ j 1 . <: | ' i j tlf el, 1 fl* f «; < c j j T ii I r i ■ t t ; i ' ] 1111: i