REVOLUCIONARJI
M J
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana
časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 14. aprila 1994, št. 15, letnik 53, cena 170 SIT
Nekateri od nas celo verjamejo tole:
Če bi milijoni brezposelnih naredili nam vsem uslugo in jutri začeli s krvavo revolucijo, bi to naš sistem dovolj pretreslo, da bi kmalu videli resen program javnih del, in v petih letih bi se zgodba končala z delujočo ekonomijo polne zaposlenosti.
Stran 2
PREPIRI ODNAŠAJO ^^■STREHE
Stanovanjska afera v Ljubljani: pet milijard tolarjev sredstev je blokiranih za neprofitna stanovanja, 16.000 ljudi pa brez lastne strehe nad glavo. Kdo bo za to odgovar-
Stran 13
mJ£!j) sreda
SAVNO ITMŠANJE sindikatu
IN VODSTVU CINKARNE CELJE
(in pogojno že tudi prvemu ministru dr. Janezu Drnovšku)
Gre sicer za nepreverjen podatek, vendar smo ga slišali na eni od sej vodstva ZSSS:
V CINKARNI CELJE JE PRIBLIŽNO 1.700 ZAPOSLENIH. OD TEGA JIH JE 40 PLAČANIH PO INDIVIDUALNIH POGODBAH IN V SKUPNI MASI PLAČ SO UDELEŽENI Z 21 ODSTOTKI.
Sindikati in vodstvo Cinkarne vljudno prosimo za odgovor, ali podatek drži. In če drži, sprašujemo predsednika slovenske vlade, zakaj vendarle končno ne postreže s podatkom, kakšno je razmerje med plačami po kolektivnih in po individualnih pogodbah v slovenskem gospodarstvu.
Če je namreč Cinkarna Celje z omenjenim razmerjem vsaj približno vzorčen primer, sta vladno pleteničenje o previsokih plačah in težnja po omejevanju izhodiščnih plač hudičevo sporno početje!
NAJPREJ
»BOŽJE Stran 3
KRALJESTVO«
Podpora gladovno stavkajočim, ki stavkajo zaradi politike, je krščansko nemoralno dejanje. Gladovna Stavka je zavestno ubijanje človeka (sebe), je samomor, torej greh!
DE NA LOVU ZA
ORGANIZACIJO
Tiči so vzleteli
»Nekateri od nas celo verjamejo tole: Če bi milijoni brezposelnih naredili nam vsem uslugo in jutri začeli s krvavo revolucijo, bi to naš sistem dovolj pretreslo, da bi kmalu videli resen program javnih del in v petih letih bi se zgodba končala z delujočo ekonomijo polne zaposlenosti.«
Freeman Dyson v Tribuni
Zadnje dni spet postaja aktualna teza o nedolžnih, zapeljanih množicah, češ, ljudje so razočarani, prestrašeni, pa jih spretni politikanti zapeljujejo in zlorabljajo.
Nesmisel! Raje se spomnimo starih ljudskih modrosti, recimo o žabi, ki je gotovo ni težko nagnati v vodo, o narodu, ki ima voditelje, kakršne si zasluži... Vprašajmo se o nedolžnosti poročenega moškega, ki mu deklica pomežikne, pa že plane v pustolovščino, ali o. bedarijah o zapeljanih devicah, kar se upira vsem naravnim zakonitostim. Posilstvo je iz druge zgodbe, tudi v politiki.
Ostanimo pri pregovorih in ugotovimo skupaj z našimi očaki: GLIHA VKUP ŠTRIHA ali ISTE SORTE TIČI SKUP LETIJO.
In so vzleteli. Na prvem mitingu pred parlamentom in na drugem minimitingu, ko je minulo soboto na Kongresnem trgu od jate frfotalo le še zdravo jedro, nebogljena jatica, po strokovni policijski oceni največ 4.000 tičev. Firbci so všteti.
Nič nevarnega potemtakem, nobenih usodnih liderjev in slepo jim vdanih besnih množic. Komaj omembe vredno razen za manipulatorje. Ti bodo skušali stvar seveda napihniti. Voditelji punta zaradi povzdigovanja lastne pomembnosti in njihovi nasprotniki, glej vrabca, iz prav istega vzroka! Saj kakšni Krjavlji pa smo, če se bodemo le z namalanim rogatim?!
Oboji so kajpak toliko premeteni, da si bodo vzeli čas in iz »množic« naredili umetno meglo. Za njo naj bi skrili svoj pravi obraz oziroma interes, ki postaja vse bolj očiten - ZASLUŽITI, POBRATI, RAZDELITI, PREPORAZDELITI! Saj Janša že naglas kriči, da je ekonomska in z njo politična moč krivično razdeljena, ker je od nje odrinjen, in zvesti mu Tomšič vpije, ker mu primanjkuje članarine.
Kakšna demokracija neki, kakšna pravičnost in poštenost, lepo vas prosim! Mislite, da v Sloveniji res ne premoremo poštenih in modrih žena in mož, ki bi znali spraviti skupaj vizijo mlade državice in jo gospodarsko, ekološko, prometno, pomorsko, kulturno, sociološko in drugače osmisliti! Seveda so takšni med nami, le da to strank in njihovih prvakov popolnoma nič ne briga. Njihov interes je preprost in drznili so si ga napraviti osupljivo razvidnega - POGRABITI! Temu pravijo učeno »ponovno obdobje prvobitne akumulacije in njene razdelitve«. Pri tem pa ni levih in desnih, rdečih in črnih. So le oni pri koritu in oni, ki tam niso.
Ah, saj res. SINDIKATI?! Tomšiča pustimo, ker je pr£7i£7Q-den in premalo pGRi&mbeh, da bi bil faktor. Za zdaj in sam, na to ne kaže pozabiti! Za druge, ki bi faktor lahko bili, pa moramo ugotoviti, da se nekako ne znajdejo. Še preden so proti sebi dobili krut, učinkovit, komaj zlomljiv interes pravih lastnikov, so se razpršili v spopadih z lažje obvladljivimi interesi, ker so imeli pred očmi predvsem ozke, kratkoročne interese.
Morda bodo panožno organizirani sindikati nekoč res lahko kos lastnikom, pa tudi tedaj le, če bodo številčni, močni, bogati, složni... Zdajšnji nasprotnik sindikatov pa so stranke, politika, država. Te vrste sprego pa je moč užugati le v strnjenih vrstah.
Žal se je začelo dogajati obratno. Sindikalni prvaki soli-rajo zdaj, in ker se bodo nedvomno opekli, bodo tiščali vkup, ko za to ne bo več prave potrebe. Če tudi za to ne bo že prepozno.
časopis slovenskih delavcev
Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite
(061)321-255
in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče
EE
T časopis slovenskih j delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _____________________________________
Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________
Podpis naročnika:
Nenehno na preži
De št. 12, 24. 3. 1994
V vašem časopisu z dne 24 marca D. K. pod tem naslovom piše o poročanju predsednika Območne organizacije (svobodnih) sindikatov Bele krajine Jožefa Kočevarja o delu sindikata v Beli krajini.
Novinar citira Jožefa Kočevarja, ki pravi, da so »ob splošni stavki SKEI prekinili delo v večini naših podjetij kovinske industrije«.
Novinar navaja, da je bila Območna organizacija sindikatov Bele krajine na težkih preizkušnjah tudi v tistih podjetjih, ki so prišle v last Sklada. Sedaj da jih imajo le še pet, kajti Kovinar ni preživel.
Jožef Kočevar seveda ne navaja nekaterih dejstev, ki pričajo o škodi, ki so jo naredili podjetniški vodje SKEI, in o nepravilnostih, ki so se pojavljale pri »skrbi« SKEI za zaposlene.
Eno od skoraj vseh podjetij, v katerih je SKEI organiziral stavko, je bila ISKRA Semič. Stavka je bila v aprilu 1991. Kakšne so bile zahteve sindikata: izplačilo osemdesetodstotne plače, izplačilo razlike za januar in februar, izplačilo regresa v gotovini, ugotavljanje odgovornosti
za izgubo v prvem kvartalu (glej časopis ISKRA, april-maj 1991).
Znano je, da so bile takrat plače omejene z zakonom in da višjih, kot so takrat bile, ni bilo mogoče izplačati, saj je zakon močnejši od kolektivne pogodbe in služba družbenega knjigovodstva je strogo kontrolirala izplačila. Izguba pa je bila takrat posledica prenizkega, Markovičevega tečaja dinarja (1 DEM: 7 din), ki je Iskro Semič kot pretežnega izvoznika krepko oškodovala in spravila na rob obstoja. Zaradi navedenega je bila Iskra seveda blokirana in ni mogla oblikovati sklada skupne porabe za izplačilo regresa v gotovini. Naročil pa je imela Iskra takrat veliko in nova so bila na vidiku. Vse to je takratni direktor Iskre Semič tisočkrat obrazložil sindikalnim delavcem, ki pa se niso dali prepričati in so oklicali stavko. Iz navedenega je razvidno, da je Svobodni sindikat v Iskri Semič zahteval od takratnega direktorja nezakonita dejanja. Na osnovi teh zahtev je stavkal. Jožef Kočevar je bil ves čas zraven in nezakonitega postopanja svojih zaupnikov ni niti poskušal preprečiti, kaj šele, da bi ga preprečil ali odstopil, če je ugotovil, da se je nepravilno ravnalo.
Zaradi tega je za škodo in nezakonitosti odgovoren po položaju. Takratni upravni odbor je bedno stisnil rep med noge in vzel mandat direktorju, ne da bi mu našel kakšne napačne poslovne odločitve. Plače pa so bile pod novim direktorjem še naprej po zakonu, ne po kolektivni pogodbi. Tudi
poračuna za januar in februar ni bilo.
Naslednji primer »uspešnega« delovanja Svobodnih sindikatov je BELT. Le-ta je v letu 1991 nenadoma izgubil trge in bil finančno popolnoma izčrpan. Novi direktor je prišel v Belt decembra 1991. Svobodni sindikati so mu že februarja grozili s stavko. Aprila 1992 je do stavke prišlo. Jožef Kočevar je zraven podpisanega po mikrofonu spodbujal stavkajoče, naj vztrajajo pri svojih zahtevah. Te so bile spričo katastrofalnega stanja Belta popolnoma neuresničljive. Stavka se je končala brez sporazuma. Plače pa so, res skromne, kljub temu prihajale od meseca do meseca za vseh osemsto zaposlenih.
V nadaljevanju svojega delovanja je Svobodni sindikat sprejel na izredni seji 1. julija 1992 naslednji sklep: »Zahtevamo, da se do petka, 3. 7. 92 sestane upravni odbor družbe BELT, na svoji seji oceni izvajanje sanacijskega programa in oceni stališče sindikata do izvajanja le-tega. Če meni, da je stališče sindikata pravilno, zahtevamo takojšnjo zamenjavo vodstva družbe BELT.«
Iz sklepa se jasno razume, da je vodstvo sindikata ocenilo, da se sanacijski program ne izvaja. Vodstvo sindikata ni niti pristojno niti kvalificirano (komaj kak član je imel srednjo šolo) za presojo izvajanja sanacijskega programa. Pravkar izvoljeni novi upravni odbor Belta je že na svoji drugi seji stisnil rep med noge in pristal na izsiljevanje Svobodnega
sindikata. Jožef Kočevar je sejam prisostvoval.
Trenutek resnice je za vodstvo Svobodnih Sindikatov Slovenije na BELTU prišel na izredni seji 13. 8. 92. Izjava se glasi: »Sindikat ocenjuje, da je stanje v podjetju BELT po sproženi zahtevi zamenjave vodstva še slabši, zaradi neizvajanja sanacijskega -programa se agonija samo poglablja.« Dovolite, da poudarim. Vodstvo sindikata je zapisalo, da je sprožilo zamenjavo vodstva in spoznalo, da so razmere sedaj še slabše kot pred zamenjavo. Sindikat je sam priznal svoje škodljivo delovanje.
Namesto v sanacijskem programu predvidenih slabih 200 presežnih delavcev je moralo po tem iz BELTA dobrih 500 delavcev. Sindikalni zaupniki so res marljivo opravili svoje delo.
Tudi tu je bil Jožef Kočevar ves čas zraven. Odgovoren je za nastalo škodo in propad številnih delovnih mest.
Iskra in Belt sta se obdržala. Kovinar se ni. Svobodni sindikati v Kovinarju sedaj tožijo Sklad, namesto da bi tožili nad svojo neodgovornostjo in nepripravljenostjo sodelovati z vodstvom, da bi v objektivno težkih razmerah, četudi ob nizkih plačah, ohranili podjetje. Za težak položaj v črnomaljskih podjetjih, za veliko nezaposlenost v občini Črnomelj so sokrivi Svobodni sindikati. Odgovoren pa je Jožef Kočevar, ker je bil premalo na preži.
Mag. Janez Kure, dipl. oec., Črnomelj, Svibnik 6!a -
Manjkalo je ogledalo
Morda so vam rekli, da so stranke že po prvih parlamentarnih večstrankarskih volitvah požrle slovensko civilno družbo. Naplahtali so vas.
Spomnite se spopada žensk in emancipiranih moških za ustavni člen o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, spomnite se zmage staršev in prijateljev otrok v prizadevanjih za splošni otroški dodatek, trdcživGSti, s katero se za svoj prav tolče Mreža za Metelkovo.
Pred nekaj dnevi so v parlamentu, pri drugem branju zakona o klasičnih igrah na srečo, zmagali invalidi...
Kako se bo končalo merjenje moči med vlado, opozicijo in sindikati ali organizacijami upokojencev, pa tudi še zdaleč ni odločeno.
Stranke torej niso požrle civilne družbe!
Zgodilo se je nekaj povsem drugega - svoboda civilnodružbenega združevanja brez trdnih pravil igre med državo in neprofitnimi organizacijami postaja vse večja ovira njihovega uspešnega razvoja.
Hkrati poteka namerno nenačrtna privatizacija podržavljenih družbenih dejavnosti, obupna centralizacija Slovenije pod krinko reforme lokalne samouprave, za nameček pa dogmatiki liberalističnomonetamega reševanja prehoda v postindustrijski kapitalizem korak za korakom sesu-vajo doseženo raven socialne varnosti in blaginje. Vneti slovenski tacherjanci, povezani s konservativci, obenem uvajajo strankokra-ciji, ne pa svobodni neprofitni dejavnosti civilne družbe naklonjen davčni sistem in zavlačujejo pripravo pluralnega sistema blaginje, zakonov o društvih, o fonda-cijah in ustanavljanje Centra za razvoj neprofitne dejavnosti.
Ta bi pisani množici civilno-družbenih organizacij, ki delujejo za javno blaginjo in oskrbujejo ljudi z dragocenimi javnimi storitvami in dobrinami, ponudil strokovna znanja, oskrbel bazo podatkov, mednarodne zveze, pravno in finančno svetovanje, predvsem pa postal organizacijska hrbtenica za njihovo oblikovanje v učinkovito skupino specifičnega družbenega partnerstva med vlado in organizirano civilno družbo n& za ljudi izjemno občutljivih področjih.
Tako se je zgodilo, da je skoraj 12.000 društev, kakih deset fundacij in mnogo laičnih in versko opredeljenih organizacij za vzajemno pomoč in samopomoč, katerih člani in aktivisti gredo v sto-tisoče, razpršenih, in tudi brez pravega organizacijskega povezo-
valca, ki bi jh mogel združiti, nasedlo občutku svoje popolne nemoči in izročenosti politiki, ki se zanje sploh ne zmeni.
Seminar, ki ga je na Bledu za stotnijo značilnih predstavnikov slovenskih društev in fundacij organiziral Center za razvoj neprofitne dejavnosti v ustanavljanju, skupaj s strokvonjaki z John Hopkins Instituta iz ameriškega Mary landa, pa je samo s soočenjem obsega, pestrosti in specifičnih znanj ljudi, ki predano in z navdušenjem delajo ne le zase, ampak tudi za javno blaginjo, deloval kot mankajoče ogledalo, v katerem se je nesrečni, grdi raček prepoznal kot lep bel labod.
Na tem seminarju so se udeleženci preizkušali tudi z načrtova-
T-jZKi spšfšfe medijev, odnosov z javnostjo in opiranjem na moč ljudi pri uzakonjanju svojih zahtev.
Simulacija pritiska na vlado in parlament j c pokazala, da bi bila prava šala zbrati stotisoče podpisov pod peticijo z nujnimi zahtevami, da bi se dalo pridobiti vplivno podporo nevladnih in nestrankarskih mednarodnih organizacij in organizirati množično povorko, ki bi pokazala slovenski javnosti in slovenski uradni politiki, da se z ljudmi, ki hočejo ustvarjati javno blaginjo in gojiti vrednote humanosti in solidarnosti, v Sloveniji ni šaliti.
Če se politika ne bo hitro odzvala na javni poziv, ki so ji ga poslali udeleženci tega srečanja, se utegne seminarska vaja prav kmalu spremeniti v neprijetno presenečenje za vse, ki že predolgo odlašajo z dobrim zakonom o društvih in o fundacijah, ki otežujejo, namesto da bi društvom olajšali davčna bremena, in tako ne delajo tistega, kar ogromno število volilcev pričakuje od njih.
Sonja Lokar
Odgovornost svobode
Živimo v času, ko raste brezposelnost, neinformiranost, občutek brezizhodnosti med mladimi, politična nemoč. Vse to in še več so razlogi, ki ljudi ženejo v javni protest.
Podpiramo svobodo protestnikov, ki svoje nezadovoljstvo izražajo, in njihovo pravico, da javno povedo, kar čutijo. To je tudi naša svoboda in naša pravica!
Ženski forum ZLSD je v svoji stranki že sprožil pobudo, da v parlamentu pospeši razčiščevanje pojavov korupcije, zlorabe in sumov o obstoju tajnih organizacij.
Na intelektualce, sindikate, ci-vilnodružbene skupine, kulturnike, starše, društva, mnenjske voditelje, novinarje in politike naslavljamo poziv, naj v političnem dialogu uporabljajo sredstva pritiska, ki vsako vejo oblasti posebej in vse skupaj silijo k zakonitemu delovanju.
Tudi me ne sprejemamo družbe, v kateri revni postajajo revnejši, močni in brezobzirni pa na njihov račun politično vsemogočni in roparsko bogati.
Ne dopustimo, da nas prevzamejo čustvena sovraštva in nestrpnosti. Zgodovina in sedanjost pričata, da so tam, kjer se pravič-ništvo uveljavlja s sovraštvom in nestrpnostjo, poraženi vsi.
Me hočemo napredek, ki bo rezultat poštenega dela, družbene pravičnosti, solidarnosti in sožitja v različnosti.
Naša svoboda je, da povemo, kar mislimo, toda v našem skupnem interesu je, da svoj čut £3 pravičnost uveljavljamo v demokratični in pravni državi.
Ženski forum Združene liste
Odprto pismo g. Janezu Drnovšku!
Neodvisni Sindikati Slovenije spoštujemo vaše dosedanje delo predsedika Vlade Republike Slovenije, vendar pa se ne strinjamo z razrešitvijo ministra Janeza JANŠE.
Po analizi dogodkov smo ugotovili, da je bila razrešitev že dalj časa načrtovana. Kako drugače razlagati naglico ob razrešitvi, kakršne do sedaj pri vaših odločitvah nismo poznali, saj ste si zmeraj vzeli dovolj časa in prisluhnili vsem stranem, šele nato pa preudarno odločili. Tokrat pa ni bilo tako.
Medijska kampanja pred razrešitvijo in ob njej (pre)hitra reakcija političnega lobija, širjerne govoric o zamenjavi g. J. JANŠE z g. J. KACINOM (kar se je pokazalo ■za resnično), uporaba »Depale vasi« veliko prepozno, čeprav so se mnogim političnim veljakom že pred tem dogajale »Depale vasi« v obliki afer, ki pretresajo Slovenijo in so se zgodile pod vašim mandatarstvom, še bi lahko naštevali simptome, ki kažejo na hudo bolezensko stanje v državi. Bi pa spomnili na besede bivšega predstojnika VIS-a g. Miha Brejca, ki je na TV Slovenija nedvoumno povedal, da dokumentacija v zvezi z afero HIT nudi veliko več, kot pa se je zgodilo. Vse skupaj nas spominja na slabo zrežiran udbobolj-ševistični scenarij.
J. JANŠA je bil odstranjen zaradi soustanavljanja protikorupcijske zveze, katere namen je prerečiti kraje in uničenje gospodarstva, kar je eksistenčno pomembno za obitoj in suverenost slovenskega naroda. Pred javnostjo ni bilo mogoče odkrito nastopiti: razrešimo JANŠO, ker ve preveč o nas in nam je nevaren. Potrebno je bilo pripraviti scenarij in ga, še preden bi se javnost zavedela, kaj se v resnici dogaja, zamenjati. Vzporedno so J. JANŠO prikazovali kot politika, ki je oblastiželjen, maščevalen,
ker je bil zaprt pod prejšnjim režimom in je samo vprašanje časa, kdaj se bo pričel znašati nad nedolžnim ljudstvom in nasprotniki, vse z namenom, da bi se ga javnost pričela bati in nasprotovati njegovemu ministrovanju. Scenarij, ko po naročilu od zgoraj operativa na osnovi dejanskih dogodkov doda izmišljene značajske lastnosti posameznikom, da se oblikuje javno mnenje o podobi neke osebe, ki jo je potrebno diskvalificirati ali fizično odstraniti, nam je znan iz primera I. KRAMBERGER. Od kot le curljajo podatki o specialnem delovanju...
Tisti, ki so zahtevali Janševo zamenjavo, so še nedavnn ^ripzdčli
organizaciji, ki je v imenu vzvišenih« ciljev desetletja negovala najhumanejši odnos do ljudi, kar nam dokazuje nedavno zaprto letovišče Goli otok, kamor so ti »demokrati« brezplačno pošiljali Slovence na daljši oddih, ki je bil mnogim tako všeč, da so za zmeraj ostali tam; kar nam dokazujejo množični čarterski izleti v onostranstvo in nudenja pravne pomoči dahavcem. Prav tako so slovenski inteligenci nudili v hotelskih kompleksih Psihiatrija izobraževalne seminarje in vaje, kjer so jih s pomočjo duhovno kemične terapije na osnovi temeljev marksizma vzdignili na višjo duhovno intelektualno raven. Znani so tudi predvsem po humanih metodah pridobivanja somišljenikov v novejših časih in mnogi na osnovi njihovih metod uživajo izpolnitev svojih sanj daleč nad dobrim in zlom. Sedaj v svoji skromnosti tajijo ta velika dela. Ne priznavajo, da so oni tisti dobrotniki, ki nas peljejo v novi raj, kjer bodo kot bodoči kapitalisti garali za nas, kar omogočajo najnovejša marksistična znanstvena odkritja osemdesetih let, kajti lastnina kvari ljudi in zato jih je pred njo treba varovati.
V tej veseloigri brez meja ni omembe vredno, da gre za najmanj 50 milijard ameriških dolarjev vreden poker, pri katerem eni vedno znova potegnejo kakšnega asa iz rokava in si kupujejo sanje o neskončnem vladanju.
Prosimo vas, da javno odgovorite, zakaj še nihče ni odgovarjal za gospodarski polom, pravi kaos, za več kot 200.000 odpuščenih, za kraje in uničevanje premoženja, kupovanje slovenskih podjetij za mizeme kupnine, škodljiv način osvajanja našega trga z odlivom kapitala v tujino itd.
Preganja in odstranjuje se ljudi, ki kriminal raziskujejo in prepre' čujejo, tolerira pa tiste, ki ga počnejo, ko je večji lopov tisti, ki ujame lopove, kot pa lopov sam’ Na osnovi dogodkov, kaosa in demokracije po meri enih, ki vlada v naši državi, kakor tudi suma vpletenosti najvišjih političnih predstavnikov v afere, zahtevamo predčasne PARLAMENTARNE in PREDSEDNIŠKE volitve.
Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS
EE
časopis slovenskih 'J delavcev
Oetevsteenotn^ je bila ustanovljena 20. novembra 194^ • DE- glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,
3,13f42-* časopis urejajo-Sašo Bernardi (fotografija). Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran),
•	Pncameznt	Sl»'v*' '	Ula9a (Na "Tnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica) Igor Žitn.k (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311-956 • Naročnina' 321-255
•	Posamezna številka stane 1/0tolagev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, tjubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič
Oaeharienci
Ni kaj! Kar je zapisano, ostane. Pred tednom sem v tem časniku zapisal, da je zelo blizu resnici trditev, da je partija v času svoje monopolne vladavine še najbolj opeharila delovno ljudstvo. Res sc je našel mož, ki mi je ljubeznivo sporočil, da po tem pisanju verjame v mojo moralno doslednost. Poznam ga in cenim marsikaj, kar je doslej izrekel, zato sem vesel njegove sodbe, vendar menim, da je preveč prijazna. A ne pišem zavoljo tega!
So tudi drugačna mnenja. Hva-labogu! In prijeli so me nekateri njihovi lastniki, resda le ustno, kaj da sem imel s trditvijo v mislih. Zdi se mi vredno pojasnila. Ne samo vredno, tudi potrebno! Vendar samo na kratko in zato najbrž tudi poenostavljeno.
V želji po lepšem življenju je delovno ljudstvo več desetletij partijski oblasti dajalo nekakšno legitimnost in legalnost, kot se moderno reče. Dajalo preprosto zato, ker jim je tisto boljše življenje ves čas obljubljala, čeravno v glavnem v obliki nekakšne svetle prihodnosti. A kdor bi rad verjel, ta verjame. Veliko stvari je bilo v tem času res doseženih in izboljšanih in oblast je ljudstvu dopovedovala, da je to njena zasluga. Pri tem sta obe strani spregledali, da je enostavno šlo za splošni napredek, ki bi ga imeli s partijo ali brez nje.
Znana je tudi tista plat razvoja, ki se ji reče kupovanje podpore in socialnega miru - najprej z neekonomskimi notranjimi krediti, ko pa so bile te možnosti izčrpane, s pomočjo tujih gotovinskih in drugačnih kreditov. Z ugotovitvijo, da so tako nastali veliki dolgovi, ki jih bo treba enkrat (se pravi zdaj!) plačati, prekinjam nit in se vračam k drugemu, prav tako bridkemu bremenu.
Po vojni je bila izvedena nasilna, revolucionarna sprememba družbenega sistema. (Dolgo je veljala za vrednoto, pozneje pa so tudi komunisti ugotovili, da to ni
se temu reče sanacija bank in politično uničenih podjetij). In nenazadnje je treba poravnati tudi stroške, ki so nastali iz naslova osamosvojitve same.
Nekaj malega je del delovnega ljudstva vsaj od nekdanjih socialističnih kreditov tudi profitiral. A tu je tudi dolga vrsta takšnih, ki so ugodne kredite zamudili, ki so zamudili tudi ugodnejše stanovanjske, študijske, zaposlitvene in druge možnosti, račune pa bodo morali vseeno plačevati. Zlasti ob teh mora človek pomisliti na nekdanjo svetlo bodočnost.
In zakaj so delovni stanovi najbolj opeharjeni? Oškodovanci v nacionalizaciji bodo, čeprav pozno in ne vedno pravično, dobili nazaj bodisi premoženje (večkrat tudi oplemeniteno) ali pa vsaj odškodnino. Prizadeti v raznih sodnih postopkih in justifikacijah bodo ali bi morali dobiti vsaj delno materialno in zlasti moralno zadoščenje. Delovno ljudstvo pa ne dobi nič, nasprotno, izgublja velik del t.i. varnosti, moralo pa bo dolga leta plačevati ceno svoje naivne vere in velike stroške dolgoletnega eksperimenta, za katerega dediči partijske zapuščine (četudi samo pozitivne) pravijo, da je bil potreben in zmoten.
No, delovnemu ljudstvu je država dala certifikate. Mislim, da z enakim ponosom in širokogrud-nostjo kot 1950. tovarne. Čigave tovarne? In čigave certifikate?
Kadarkoli obrnemo palec navzdol ali navzgor - in pri tem je povsem vseeno, komu
to storimo, seveda posamez- ______________________ .
niku ne odrekamo pravice do
mnenja. Nasprotno. Seveda pa položaj palca pove, ali se je z mnenjem moč strinjati glede na občeveljavna merila in pravila, ki veljajo za demokratične družbe in za pravne in socialne države.
Tako tudi gospodu poslancu Ivu Verzolaku, ki je te dni presedlal iz Samostojne poslanske skupine k Ljudski stranki, ne odrekamo pravice, da se gre v parlamentu mnenjskega sodnika v preobleki rednega sodnika, seveda pa s tem ne moremo soglašati. Gospod Verzolak je kot parlamentarni poslanec, torej kot član zakonodajne oblasti odločno nasprotoval, da bi državna milost v obliki zmanjšanja štirinajstletne zaporne kazni za dve leti
- kar so predlagale vse pristojne strokovne službe in institucije - šla morilcu. Pri tem je poslanec Verzolak kategorično razsodil, da si ta morilec preprosto ne zasluži milosti.
K sreči ni obveljala razsodba poslanca Verzolaka. Poslanec Verzolak seveda
Razsodnik
sploh nima te pristojnosti, ki si jo je vzel, kot je nima noben poslanec. Toda to je samo krajši del zgodbe. Bolj hudo je, da si je poslanec Verzolak vzel pravico razsojati o nečem, o čemer lahko razsojajo le pravosodni organi, torej tisti, ki morajo zakone izvajati.
S poslancem Verzolakom se ni moč strinjati zato, ker želi zakonodajno in pravosodno oblast stlačiti pod isti, to je svoj klobuk. To je skrajno spotakljiva manira, dramatiki bi rekli grozljivo nevarna, za vsak parlament in parlamentarno demokracijo. Že tako si naši poslanci neredko jemljejo pravico avtoritativno - kot posamezniki - razlagati zakone in celo ustavo. Če pa se hočejo iti še sodnike, to pomeni, da si oblast, ki jo uživajo po volji ljudi, to je volivcev, razlagajo v duhu absolutizma. In to seveda ni dobro. Od parlamentarcev kajpak pričakujemo, da bodo pred vsako svojo odločitvijo znali demokratično in objektivno pretehtati, da si ne bodo prilaščali pristojnosti, ki jim ne gredo, in da bodo k imenu državnega parlamenta prispevali tisto, kar bo volivcem vzbujalo občutek pravičnosti, če že ne prepričanja o tem.
Guverner slovenske centralne banke dr. France Arhar je te dni na naivno vprašanje, kdo bo vendar zasedel položaje v institucijah, ki se porajajo, da bi trgovale z vrednostnimi papirji, odgovoril s preprosto resnico: tisti, ki to znajo. In je še dodal: če še kdo drug zna, naj izvoli.
Je že tako, da so prav tiste najbolj preproste resnice najbolj boleče. Še sreča, da dr. Arhar ni človek, ki bi mu lahko obesili kakšno nekdanjo komunistično barvo, ker bi sicer to kdo že zdavnaj storil. Guverner je pač strokovnjak, ki ve, da v poslovnem svetu največ velja znanje in
Daltonist
da se samo z znanjem da uspeti, pri čemer ni prav nič važno, kakšne barve je to znanje.
Seveda guvernerjeva resnica ni po godu tistim, ki za vsakim grmom vidijo komunistično nevarnost, izmišljajo pa si jo zato, ker sami niso sposobni obrezati svojega grma tako, da bo čim bolje rasel. Prav bedasto je, kako nekatere skrbi, kdo se bo kaj v tej državi šel. In to skrbi prav tiste, ki so najbolj goreče želeli tržno gospodarstvo, odprto tekmovalno sposobnost in vse, kar sodi zraven. Pomeni, da je tržišče odprto za sposobne, in kdor to je, naj se dokaže, ne samo na finančnem, na vsakem področju.
Tisti, ki kričijo, da državi znova preti komunizem, in bi*na pomembnih mestih hoteli vsakega nesposobneža, da le ne bi bil niti malo rdeče barve, delajo enake oslarije, kot jih je prejšnji režim, ko je partijski pripadnosti prevečkrat dal prednost pred znanjem in stroko. Četudi bi se komunizem vrnil - pa se ne more, ker je preprosto poražen kot ideologija - bi največje jamstvo, da se ne bi vrnil, bilo prav znanje, ki se mora nenehno potrjevati v tekmi z drugim znanjem.
V vsakodnevnem poslovnem boju ni časa za ideologijo. Če smo že pri vrednostnih papirjih, trgovcem na borzi pač nič ne pomaga ideološka barva, če jo seveda sploh imajo, marveč zgolj znanje in sposobnost kdaj in kaj prodati ali kupiti. Če smo se odločili za kapitalizem, je pač treba priznati brutalno resnico, da je v njem ideologija denar, dobiček, napredek, boljše plače, standard in podobne reči, seveda ne v maniri vulgarne ekonomije, marveč v duhu sodobnih poslovnih norm. Eno pa je gotovo: v takem svetu uspevajo samo sposobni in najbolj uspevajo najbolj sposobni. Razen v državah, v katerih je barva osnovno pravilo, barva kože ali ideologije.
Boža Gloda
primeren način družbenega razvoja. To seveda drži.) Njen najpomembnejši del je bila lastninska sprememba, temelječa predvsem na nacionalizaciji privatnega premoženja. Najprej si ga je pridržala država, kar naj bi sodilo med revolucionarne zakonitosti. Nato so oblastniki rekli, da je treba proces revolucije pospešiti in razlastiti državo. Vpeljali so samoupravljanje in na veliko pripovedovali: Tovarne smo dali delavcem! To naj bi pomenilo, da so bili delavci lastniki tovarn in ustvarjenega dohodka. Ako bi bilo res tako, tedaj bi danes mirno požrl, da morajo v procesu denacionalizacije tovarne lastnikom in njihovim dedičem vrniti delavci. A država dohodka ni pustila iz rok. O njem je odločala s ponovnimi razlagami, da bodo enkrat, ko bodo poražene stare sile in nosilci novih deformacij, delavci zares pravi gospodarji.
Znano je, da je država najslabši gospodar. Zato so se morali delavci še naprej odrekati velikemu delu ustvarjenega dohodka - enkrat na račun naložb za prihodnost, drugič na račun takšne ali drugačne reforme oziroma eksperimenta. Ko je bilo vsega tega preveč, je oblast (partija) rekla, da je treba državo dokončno pokončati. In je naredila megalomanski sistem SISov s hipertrofirano birokracijo. Ker pa stara država ni hotela poginiti, je delovno ljudstvo moralo hraniti kar dve državi hkrati.
Sledilo je obdobje »notranjega izgorevanja« in končno zlom sistema ter njegova zamenjava z novim - starim sistemom. Vendar ta več ne operira s svetlo bodočnostjo, temveč je najprej začel izstavljati račune. Prvi račun je denacionalizacija. Delovno ljudstvo sicer nikoli ni postalo niti začasni lastnik nacionaliziranega premoženja, vendar mora sedaj kot kolektivni davkoplačevalec poravnati visoko najemnino za nacionalizirano imetje, hkrati pa ga še vrniti.
Naslednji račun, ki ga je treba plačati, se imenuje podedovani javni dolg, ki mu je treba dodati tudi novonastali javni dolg, katerega terja »tranzicija« (bolj jasno
Piše: Jože Smole
Ruski pogled no
partnerstvo
Uradni predstavniki Rusije vse bolj odločno nasprotujejo povezavi vzhodnoevropskih držav z Natom. Zunanji minister A. V. Kozirev je v referatu pod naslovom »Na poti k novemu partnerstvu« ostro polemiziral z nekaterimi zahodnimi tezami. Še posebej s trditvijo, da bi razširitev Atlantskega pakta »odstranila pregrade v Evropi« in »pomenila korak v smeri krepitve demokracije in stabilnosti, od česar bi imela korist tudi Rusija.« Kozirev se je vprašal: »Kakšna Rusija? Velika dr-
žava, ki je ubrala pot demokratične prenove in je odprta v svet, ali izolirana Rusija, ki bi se zaradi tega (izoliranosti) lahko spet spremenila v vojaški tabor?«
Smisel tega sporočila, ki ga je Kozirev posredoval na nedavni rusko-poljski konferenci v Krakovu, je popolnoma jasen. Rusija kot velika sila ocenjuje, da bi nadaljnja krepitev zahodnih organizmov ogrožala njene strateške interese, ker bi se svetovno razmerje sil spremenilo v škodo Rusije. Da bi to pre-
prečili, se predstavniki Rusije vse bolj pozitivno opredeljujejo do programa »Partnerstva za mir« in želijo v njem dejavno sodelovati.
Rusko vključevanje v »Partnerstvo za mir« postavlja vzhodnoevropske države v težak položaj, saj so si želele članstva v Natu, da bi okrepile svojo varnost pred možnim ponovnim ruskim ekspanzionizmom. Morale so se sprijazniti s ponujenim sodelovanjem v »Partnerstvu za mir«, vendar so ta program obravnavale kot korak v smeri postopne polnopravne vključitve v Nato. Če pa bo v tem programu sodelovala tudi Rusija, se za omenjene države v nekem smislu na nov način postavlja vprašanje njihove varnosti.
Pobudniki omenjenega programa so v začetku postavili načelo, da se mu lahko pridružijo samo tiste države, v katerih je zares vzpostavljena demokracija. Rusija pa je zazdaj
še daleč od tega. Poleg tega se v njej krepijo velikoruske nacionalistične sile, ki sanjajo o obnovi ruskega imperija. Ne gre samo za tiste ruske politike, ki jih najbolj jasno predstavlja Žirinovski. V razmerah hude gospodarske krize v Rusiji in velike socialne stiske večine državljanov se objektivno odpira prostor za skrajneže. In obubožani ljudje kaj hitro nasedajo idejam, da bi se z obnavljanjem nekdanje »velike Rusije« popravil tudi njihov gmotni položaj.
Začetna pripravljenost industrijsko najrazvitejših držav Rusiji izdatno finančno pomagati, da bi s tem zagotovili hitrejše uvajanje tržnega gospodarstva in bi se z njim okrepila demokracija, je začela v zadnjem času usihati. To je pokazala tudi anketa, ki so jo izvedli štirje svetovno znani časopisi: britanski Guardian, japonski Asahi Shim-bun, nemški Der Spiegel in ameriški New York Times.
Delovanje v javnosti je za kristjana samo ena, čeprav bistvena stran njegovega življenja. Izhaja namreč iz človekovega oseb-
svetega Duha. Zato sije treba jasno priklicati v zavest, da ostaja prvo in bistveno poslanstvo Cerkve izrazito religiozno! Naloga Cerkve je in ostane, da oznanja te resnice in v njih svoje vernike vzgaja ter tako oblikuje božje otroke, ki verujejo v Boga očeta in odrešenika Jezusa Kristusa, da v svetem Duhu molijo k njemu in ga častijo.
V teh vihravih časih se v naši domovini vse premika, nestabilne so politične razmere, slabšajo se razmere v gospodarstvu, slabi socialna varnost. Vse to ustvarja zmedenost, nezaupanje in razočaranje.
Vendar pa zaradi tega ne smemo prezreti, da prvo poslanstvo Cerkve ni razreševanje teh vprašanj, temveč oznanjanje božjega kraljestva in njegove pravice. »Iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo« (Mt 6,33). Ob vsem nujnem in prepotrebnem zavzemanju za pravične poli-
tične, gospodarske in družbene rešitve moramo dobro vedeti, kaj sodi v pristojnost Cerkve in kaj v pristojnost politike.
Da se ne bi ponovila preteklost. V preteklosti je namreč bil naš narod preveč razcepljen na dva tabora, ki nista našla skupnega jezika niti v najbolj usodnih trenutkih. Zato si danes nikakor ne smemo želeti ponovnega razkola in cepitve duhov. V tem trenutku nam je nuja pluralistična družba, kjer so nazorske in politične razlike normalne in se ljudje kljub njim spoštujejo in znajo sodelovati. Zato je potrebno, da tudi krščanstvo oziroma Cerkev zagovarja dialog in sodelovanje, poštene odnose in spoštljivo tekmovanje med različnimi družbenimi skupinami ter političnimi strankami.
Mislim, da bi bilo zelo škodljivo in neodgovorno početje, če bi Cerkev v tem trenutku, v času medstrankarskega usklajevanja moči zavzemala enostransko opredelitev. Ali je torej med različno mislečimi treba vzbujati nezaupanje? Je to krščansko moralno? Podpora gladovno stavkajočim, ki stavkajo zaradi politike, je krščansko nemoralno obnašanje! Gladovna stavka je zavestno ubijanje človeka-sebe, je samomor, torej greh. Zato bi takšno obnašanje moralno neodgovornih ljudi Cerkev morala obsoditi in prek svojih dostojanstvenikov poskušati zaustaviti. Nobenega razloga ne vidim, da v trenutni politični krizi ne bi mogli doseči take stopnje politične zrelosti in medsebojnega sodelovanja kljub vsem nazorskim razlikam, če bi se le vsi trudili za čim večjo resnicoljubnost in poštenost v medsebojnih odnosih, ne pa za enostranskost.
Cerkveni družbeni nauk je del njenega moralnega nauka, ki je namenjen vsem ljudem, ki so ji pripravljeni prisluhniti, ne glede na to, kako politično razmišljajo.
(Osnovne podatke iz nje je pri nas objavil dnevnik Republika.) Prejšnja skoraj popolna podpora se je skrčila na polovico. Še bolj značilen pa je podatek, da je na vprašanje, ali zaupajo Rusiji, odgovorilo odklonilno v Veliki Britaniji 61 % anketiranih, v Nemčiji 77%, na Japonskem 80% in v ZDA 64%.
V	tej luči je značilna tale misel, ki jo je Kozirev izrekel v Krakovu: »Mi izhajamo iz tega, da ni opravičila za delitev evropskih držav na tiste, ki ogrožajo, in tiste, ki so ogrožane. Evropejci so danes na eni strani pregrade, problemi — gospodarski, socialni in mednacionalni, ki jih je treba reševati, pa so na drugi strani. Prav to pa so tri sestavine evropske varnosti, ki jih ni mogoče ločevati.«
V	zadnjem času v Moskvi vse bolj poudarjajo, da se nobenega mednarodnega problema, ne evropskega ne svetovnega, ne da reševati brez aktivne udeležbe Rusije. Kozirev je v svojem izvajanju v Krakovu ponovno obsodil nedavni ultimat Atlantskega pakta bosanskim Srbom. »Očitno je, da rešitev brez posvetovanj in soglasja ključnih državnikov, ki sodelujejo pri iskanju jugoslovanske rešitve, v konkretnem primeru Rusije, vnašajo elemente zaostritve in, odkrito povedano, pomenijo resno tveganje.« Takšno opozorilo Ameriki je v še ostrejši obliki ponovil ob zadnjih posegih ameriških letal v okolici Goražda. Umiritev razmer v Sarajevu pa je pripisal v prvi vrsti navzočnosti ruskih čet.
V	tolmačenju ruskega pogleda na »široko evropsko partnerstvo za mir« je zunanji minister Kozirev dal jasno vedeti, da je njegova država, ne glede na gospodarsko krizo in socialne pretrese, še vedno druga najmočnejša svetovna sila. ZDA pa očitno ne mislijo tako.
SVOBODNI SINDIKATI ŠE NE MOREJO PODPISATI TARIFNE PRILOGE
HITREJŠE REŠEVANJE DELOVNIH IN SOCIALNIH SPOROV
Predstavniki sindikatov dejavnosti Slovenije s področja gospodarstva pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in člani predsedstva sveta ZSSS so prejšnji teden obravnavali delovno besedilo tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994 in tekst, ki določa politiko plač do konca leta 1994. Oba teksta z dne 5. 4. 1994 je večina podpisnikov splošne kolektivne pogodbe uskladila z Gospodarsko zbornico Slovenije in ju poslala predsedniku vlade RS.
Na sestanku je bilo ugotovljeno, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na podlagi razprav članstva v sindikatih dejavnosti, ki je zavrnilo vsebino predlaganih dokumentov, še zmeraj ne more podpisati predlaganega besedila tarifne priloge k SKP za leto 1994, saj se v njej omejuje avtonomnost sindikatov dejavnosti kot subjektov pogajanja in predstavnikov delojemalcev. Zato je nesprejemljivo, da bi podpisniki splošne kolektivne pogodbe za gospodar-
stvo omejevali udeležence panožnih pogodb in s tem ne priznavali velikih objektivnih razlik, ki so med posameznimi dejavnostmi gospodarstva. Prav tako so udeleženci sestanka menili, da eskalacijske lestvice ni bilo treba dopolnjevati tako, kot je predlagana v tekstu, saj je naš cilj nizka, ne pa visoka inflacija, ki še zlasti prizadene delavke in delavce z najnižjimi plačami.
Udeleženci sestanka so sicer z zadovoljstvom ugotovili, da je bil narejen pomemben premik pri zvišanju izhodiščne plače z 31.993 na 35.828 tolarjev. To je bilo v dosedanjih pogajanjih doseženo še zlasti z aktivno vlogo Svobodnih sindikatov Slovenije. Prav tako je bil sprejet predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, naj dogovor o politiki plač postane del socialnega sporazuma. Niso pa se povsem strinjali z njegovo vsebino. Po oceni Svobodnih sindikatov bi namreč uresničevanje najnovejšega teksta dogovora za okoli 50.000 de-
lavcev v dejavnostih energetike, kmetijske predelave, grafične industrije, kemije, prometa in še drugje pomenilo znižanje njihovih sedanjih plač. Zlasti pa bi tak dogovor nerazumno prizadel dobra podjetja. V dogovoru pa manjka tudi pomemben del, za katerega se v Svobodnih sindikatih Slovenije nenehno zavzemamo, to je nujna vzpostavitev tripartitnega organa - ekonomskega socialnega sveta, v katerem enakopravno sodelujemo predstavniki delojemalcev, delodajalcev in vlade RS.
V Svobodnih sindikatih Slovenije zahtevamo, naj se podpišejo čimprej panožne kolektivne pogodbe in naj se začnejo takoj izvajati. Smo torej za kolektivna pogajanja, toda vsakršno podpisovanje dokumentov mimo nas je za nas nesprejemljivo in ga zato sindikati dejavnosti v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne bodo priznavali.
Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS
Tudi svobodni sindikati imajo v parlamentu »svojega« poslanca. Miloš Pavlica, funkcionar SKEI in poslanec Delavske stranke v državnem zboru bo na pobudo uredništva DE vsak teden pokomentiral, kaj tam državljanom in delavstvu posebej pripravljajo; oziroma kdo, kako in zakaj, saj tisto »kaj« žal vsi občutimo.
Spoštovani bralci, vemo, da so vsi kanali vpliva v naši demokraciji na široko odprti in poslanci komaj čakajo, da bi vam ustregli. Toda če kljub temu mislite, da bi kazalo vašega poslanca o čem povprašati, mu kaj predlagati ali mu napeti nekaj gorkih - to le storite, na vaša vprašanja bo rad odgovarjal. Vprašanja pošljite v uredništvo DE ali zavrtite naš telefon.
V	senci velikih političnih dogajanj je državni zbor prejšnji teden končno sprejel zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Zakon uresničuje večletne zahteve sindikatov za večjo pravno zaščito zaposlenih. Ta je bila v zadnjih letih katastrofalna, saj na odločitve sodišč združenega dela čaka več kot 10.000 delovnih sporov. Spori iz delovnih razmerij so se zaradi tega reševali več kot dve leti. Takšni roki so ogrožali uveljavljanje svobode dela, ene od temeljnih ustavnih pravic državljanov.
V	času reševanja sporov je bila ogrožena tudi socialna varnost teh ljudi. Številni vodstveni delavci podjetij so zavestno kršili pravice zaposlenih tudi zaradi nizkih kazni.
Novi zakon uvaja nekaj novosti, ki bodo prispevale k hitrejšemu reševanju sporov
z delovnega in socialnega področja. Najpomembnejša novost je uvedba kolektivnih sporov, ki sindikatom omogoča vodenje množičnih sporov, če so kršene pravice večjega števila zaposlenih. Po novem zakonu ni treba več voditi ločenih sporov za vsakega zaposlenega. S tem se bo število sporov bistveno zmanjšalo in bodo lahko rešeni veliko hitreje.
Državni zbor je imenoval nekaj novih sodnikov sodišč združenega dela. V sklepni fazi je tudi sprejemanje zakona o inšpekciji dela. Inšpektorjem bo zakon omogočil učinkovitejše delovanje, ker bodo dobili več pooblastil in bodo lahko izrekali višje kazni. Z delom inšpekcije dela se bo zmanjšalo število sporov pred delovnimi in socialnimi sodišči. Pravni varnosti zaposlenih se, sodeč po teh dveh zakonih, obetajo boljši časi.
PLAZ STAVK NAMESTO SOCIALNEGA MIRU
Ker delavci nimajo več kaj izgubiti, se je sprožil stavkovni plaz, je v odprtem pismu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku napisal Borut Rupar, koordinator Svobodnih sindikatov v Brestu. Zaradi trimesečne zamude pri plačah so delavci Jelke iz Begunj stavkali ves prejšnji teden. Čeprav so v petek dobili plačo za januar, se ta teden bojujejo še za februarsko plačo. Delavci Gabra pa so ves čas delali, čeprav so v petek, 8. aprila prejeli šele januarsko plačo. Delavci Marofa pa so stavkali le dva dni in se vrnili na delo,
ko so dobili februarsko plačo.
O stavkovnih zahtevah delavcev Marofa smo pisali že v prejšnji številki DE. Pogovor s člani stavkovnega odbora in delavci je pokazal, da je osamosvojitev tovarne oz. izločitev iz Bresta vsaj tako močan razlog za stavko kot zamuda pri februarskih plačah. Delavci in tudi njihovi šefi pravijo, da Brest njihovi Žagi ne more zagotoviti niti polovice hlodovine, potrebne za donosno proizvodnjo. Na tej veliki moderni žagi v Starem trgu je v najboljših časih delalo 240, danes pa le še 120 delavcev. Sosednja Kovinoplastika še zdaj privablja najboljše mlade delavce, ki izgubljajo upanje v boljše čase na Žagi.
Klepet s stavkajočimi delavci kaže, da so vsi izgubili zaupanje v vodstvo Marofa in Bresta. Novi direktor Franc Jakša, ki je posel prevzel po odstopu bivšega direktorja, je izračunal, da vsak dan stavke pomeni več kot trikrat tolikšno škodo, kot znaša plačna masa. Tomo Beroš, predsednik in člani stavkovnega odbora pa pravijo, da so predolgo verjeli obljubam svojih šefov, saj so se zavedali, da s stavko škodujejo sami sebi. Beroš in njegovi kolegi mislijo, da je vodstvo Marofa podcenjevalo njihovo grožnjo s stavko in vanjo ni verjelo, ker so delavci vsa leta popuščali in so zdaj stavkali prvič. Zdi se, da so dogajanja v zadnjih dveh letih v delavcih marsikaj spremenila in odstranila celo strah pred stečajem, s katerim so jih v preteklosti odvračali od stavk.
Njihov direktor Franc Jakša pravi, da stavka na žalost ni bila organizirana v pravem času zaradi postopka prisilne poravnave za Marof. Lanskoletna izguba tega podjetja znaša 65 milijonov tolarjev. Po projekciji prisilne poravnave bi morali največji upniki
odpisati 40 odstotkov terjatev in pristati na enoletni moratorij. Prisilna poravnava pa bi uspela, če bi upniki svoje terjatve spremenili v lastniške deleže in če bi se našel kdo, ki bi Marof dokapitaliziral. Po neuradnih podatkih so naj-večji upniki GG Postojna, Soško gozdno gospodarstvo, Kmetijska zadruga Cerknica in Javor iz Pivke. Interes za
obstoj Marofa pa bi lahko imela zlasti bližnja in poslovno uspešna Kovinoplastika. Zanimivo je, da je tretji največji upnik Marofa matično podjetje Brest, ki je samo v postopku prisilne poravnave.
Po naših informacijah problemi Bresta matere otežujejo reševanje položaja v njegovih hčerah. Matično podjetje je
Stavko v Marofu je vzorno organiziral in vodil stavkovni odbor v sestavi: Tomo Beroš, Zvonko Govednik, Danica Serpan, Anton Rožanc in Vinko Mlakar.
Direktor Franc Jakša nam je povedal, da GG Postojna dobavlja le 1200 kubikov hlodovine na mesec. Polnojarmenik na sliki pa lahko v eni izmeni razreže sto in več kubikov. Sodobna žaga je zato neizkoriščena in dela le s 40 odstotno zmogljivostjo.
Stavkovna straža pred Jelko v Begunjah naju je s fotografom ustavila pred vratarnico. Ko sva povedala, da prihajava iz DE, so naju vprašali, kdo naju je poslal. Po dveh telefonskih pogovorih med stavkovno stražo in pogajalci, ki so se verjetno pogovarjali z direktorjem Bresta d. o. o. Stanislavom Lužarjem, so nama povedali, da ne bo nobenih izjav. Od članov stavkovne straže pa sva izvedela, da je večina delavcev pred meseci prešla v Neodvisnost in da je v Svobodnih sindikatih ostalo manj kot deset članov, večinoma tistih iz pisarn.
Stavkajoči delavci Marofa pravijo, da jim je od nekdanjega bogastva ostala le še dobra hrana. Šefica kuhinje pa nam je zaupala, da podjetje dolguje tudi njej in da je zato prisiljena dolg prenašati na dobavitelje. Za razliko od Marofa pa delavci Jelke iz Begunj že mesec dni nimajo toplega obroka.
Stavkajoče delavce Marofa smo vprašali o možnosti splošne stavke v sistemu Brest. Povedali so, da bi radi čimprej delali in da bi velika stavka lahko ogrozila še tista tri podjetja, ki zdaj uspešno poslujejo.
v lanskem letu pridelalo za 737 milijonov tolarjev izgube. Prav to matično podjetje pa je po reorganizaciji na podlagi »Markovičevega zakona« leta 1990 postalo lastnik vsega družbenega premoženja. Hčere so zanj plačevale najemnino, odplačevale obveznosti in tudi visoko kotizacijo. Mati pa je dejansko razpolagala z žiro računom hčera. Delavci ugotavljajo, da je mati namesto v proizvodnjo vlagala v direktorske pisarne, drage avtomobile in v razcvet birokracije. Tako je Boris Rupar napisal v odprtem pismu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. V tem pismu predsednika vlade opozarja, da lahko Brest reši le vlada s svojimi ministrstvi. Stečaj Bresta bi pomenil 1400 novih brezposelnih delavcev na zavodu za zaposlovanje in velik problem za Cerknico in njeno okolico. Rupar meni, da bi bila vladina finančna podpora lahko alternativa za grozeči stečaj.
Boris Rupar opozarja tudi na postopne odstope članov bivše vodstvene ekipe. Po naših informacijah gre ob bivšem direktorju Darku Lesarju še za Sama Mihelina, Jožeta Šavlja in Danila Mlinarja. Rupar predvideva, da nihče od navedenih ne bo odgovarjal za neuspešnost svojega dela. Večina delavcev Bresta in tudi podpisani pa je mnenja, da so prav omenjeni zapeljali Brest v položaj, iz katerega si sam ne more pomagati.
Po naših informacijah poteka v Brestu revizija poslovanja in tudi že omenjenega prenosa premoženja na Brest mater. Revizija poslovanja bo verjetno odkrila skrajno malomarno vodeno poslovanje in mogoče celo okoriščanje posameznikov. Takšne ugotovitve seveda lahko delavcem dajo le moralno zadoščenje. Pomembnejše zanje pa bo, če bo revizija ugotovila ničnost prenosa družbenega premoženja s hčera na mater. Takšna ugotovitev bi verjetno olajšala potek prisilne poravnave v delih Bresta in delavcem omogočila pravično udeležbo v lastninskih procesih.
Franček Kavčič
SKEI BO NADALJEVAL	NA GORENJSKEM
POGAJANJA____________________________NE SPOŠTUJEJO
Zaradi zapletov pri kolektivnih pogajanjih in lastninskih problemov je Albert Vodovnik za 14.	1^^I	\ I 11
april sklical tiskovno konferenco. Za DE pa je že danes, 13. aprila povedal, da nameravajo 1^ III P- 1% I I \l l\l I l*1! P^I II I III nadaljevati pogajanja o panožni kolektivni pogodbi. Podpisu aneksa k splošni kolektivni pogodbi I 'kad' Im ka Iml Ivlall I I	mam
pa SKEI ne bo nasprotoval, če v tej listini ne bo omejitev za pogajanja v panogah.	-—--—
Albert Vodovnik ponovno opozarja, da ustavno sodišče še naprej zavlačuje z razsodbo o dveh že začetih sporih. Gre za veljavo listin za manj izplačane OD in za razveljavitev 51. člena Zakona o prisilni poravnavi stečajev in likvidaciji, ki omogoča odpuščanje delavcev mimo določb zakona o delovnih razmerjih. Oba ustavna spora je SKEI začel pred več meseci.
Vodstvo SKEI je zadovoljno, ker so se z Miranom Goslarjem in njegovimi sodelavci dogovorili za nadaljevanje pogajanj o novi kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo ter metalurgijo. Računajo, da se bodo pogajanja nadaljevala že prihodnji teden in da bodo partnerji pred tem oblikovali novo pogajalsko skupino. Vodovnik meni, da je panožna kolektivna pogodba v sedanjih razmerah edini pravi način urejanja odnosov med delodajalci in delojemalci. Drugačen položaj lahko nastane šele po uveljavitvi zakona o kolektivnih pogodbah, ki je šele začel svojo parlamentarno pot.
Kot smo povedali na začetku, SKEI sedanjo različico aneksa k splošni kolektivni pogodbi zavrača zlasti zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. Najnovejše besedilo pomeni za SKEI vmešavanje partnerjev splošne kolektivne pogodbe v kolektivna pogajanja v dejavnostih. Za 4. točko pravijo, da razveljavlja dele panožnih kolektivnih pogodb. Če bi bila 7. točka sprejeta, bi lahko prišlo do razdora med zaposlenimi v gospodarstvu in negospodarstvu. Do tega bi zanesljivo prišlo, če bi bili znižani nekateri regresi.
Dogovor o plačni politiki pa SKEI zavrača, ker spada med nujne sestavine socialnega sporazuma. V SKEI menijo, da socialni sporazum pomeni veliko več kot omejevanje plač.
Vodstvo SKEI mora še naprej upoštevati sklepe izredne konference tega sindikata, ki je bila letos 12. januarja. Delegati so takrat sklenili, da je le sklenjena panožna pogodba pravo izhodišče za podpis socialnega sporazuma. Zahtevali so tudi omejevanje odpuščanja delavcev in veljavo kolektivnih pogodb za podjetja v lasti države oziroma Koržetovega Sklada.
Socialni sporazum bi bil po Vodovnikovem mnenju smiseln le, če bi vsi partnerji jamčili za njegovo izvajanje. Če bo splošna kolektivna pogodba razveljavila panožno, SKEI ne bo mogel jamčiti prav ničesar.
Vodstvo SKEI opozarja tudi na probleme, ki nastajajo zaradi stečaja podjetja Ferromoto iz Maribora. Zaradi načina dela stečajnega upravitelja je ogroženo preživetje dveh hčerskih podjetij, ki poslujeta donosno. Gre za Ferrot-
Svet Svobodnih sindikatov gorenjskega območja je prejšnji teden imel letno sejo. Potrdil je pisno poročilo predsednika Sandija Bartla in tudi poročilo svoje pravne službe. Iz obojega povzemamo nekaj ugotovitev.
herm in Ferroautomobil z več kot 400 delavci. Zaradi položaja v teh dveh in drugih mariborskih podjetjih, ki bi jih nekateri radi poslali v stečaj, je SKEI skupaj s sindikati Podravja poiskal pomoč tudi pri Igorju Trillerju.
SKEI je že vlado in državni zbor večkrat opozoril na nujnost opredelitve politike razvoja gospodarstva in posameznih panog. Ker slovenska država tega ni naredila, sfe problemi v podjetjih, kot so Litostroj, Slovenske železarne, TAM, Automontaža, in še marsikje še naprej poglabljajo.
Albert Vodovnik pravi, da so bili kovinarji jeseni 1991 najštevilčnejši udeleženci protestnega zbora na trgu pred ljubljansko univerzo in protestov v številnih podjetjih. Takrat so bentili zaradi nepravične lastninske zakonodaje in opozarjali na nevarnost množičnega odpuščanja delavcev. Zato se kovinarji danes čudijo tistim poslancem takratnega parlamenta, ki takrat niso prisluhnili sindikatom, danes pa bi radi dušebrižniško skrbeli za delavce.	p. K.
V svobodne sindikate je v petih gorenjskih občinah včlanjeno 35 tisoč zaposlenih, ki so organizirani v 174 sindikalnih organizacijah. V lanskem letu je nastalo 11 novih sindikalnih organizacij, v Svobodne sindikate pa se je vključilo 250 novih članov.
Svobodni sindikati so se najpogosteje soočali z nespoštovanjem in kršenjem kolektivnih pogodb. S pomočjo pravnikov so delavcem pomagali zlasti pri zavračanju nepopolnih in nezakonitih delovnih pogodb in tudi pri uvrščanju na spiske presežnih delavcev. Številna podjetja so samovoljno zniževala izhodiščne plače in tako znižane izplačevala s precejšnjo zamudo in deloma celo v bonih.
Veliko takšnih primerov je bilo v podjetjih tekstilne industrije, med katerimi so bila Vezenina z Bleda, Almira iz Radovljice in BPT iz Tržiča, kjer je potekal stečajni postopek.
Še več problemov pa so sindikalisti reševali v kovinski in elektroindustriji, katere delavci se vključujejo v SKEI. Najtežji problemi so bili v Železarni Jesenice, Verigi in Plamenu, ki spadajo v koncem Slovenskih železarn. V Vatro-stalni z Jesenic so Svobodni sindikati preprečili ukinitev dvaindvajsetih delovnih mest. Tarifna priloga se ne izvaja tudi v Iskri iz Otoč. Prav v tem podjetju pa je konkurenčni sindikat KNSS z radikalizacijo zahtev pritegnil del članstva Svobodnih sindikatov. Svobodni sindikati so pomagali tudi delavcem v Ikosu iz Kranja, LTH iz Škofje Loke, Tehtnici, Kladivarju in Domelu iz Žirov ter Coroni iz Reteč. Svobodni sindikati so v lanskem letu vodili tudi več stavk. Med njimi je treba omeniti zlasti 14-dnevno ustavitev
dela v Zlitu iz Tržiča, tridnevno v Suknu iz Zapuž in že omenjeno stavko v Iskri iz Otoč.
Svobodni sindikati Gorenjske • so do zdaj uspeli izvoliti svete delavcev v devetih družbah, in sicer v Verigi, Plamenu, Iskri Otoče, Domelu v Železnikih, Coroni iz Reteč, Rudniku Žirovski vrh, Almiri v Radovljici, BPT v Tržiču in Nami v Škofji Loki. V vseh teh družbah, razen v Iskri Otoče, so v svete delavce izvoljeni le člani Svobodnih sindikatov.
Poročilo o delu pravne službe navaja tudi število delavcev, ki so iskali pomoč pri dveh sindikalnih odvetnikih. Največ dela je bilo ob stečajnih postopkih BPT, Zlit in KOP iz Mojstrane. Zaradi obilice dela pri pravni pomoči in zastopanju oškodovanih delavcev bodo gorenjski sindikati pravno službo skušali okrepiti.
V več kot triurni razpravi na seji sveta so obravnavali zlasti delo sindikalnih zaupnikov in položaj članstva v nekaterih slabih podjetjih. Svet predlaga, naj sin-
dikalni pogajalci uveljavijo večje število delovnih ur za sindikalne zaupnike. Mislijo, da bi morali v vseh srednjih podjetjih sindikalne zaupnike profesionalizirati.
O tem bodo odločili sindikati v podjetjih po pogajanjih z menedžerji. Strokovna služba gorenjskih sindikatov bo pripravila tudi model posebne stimulacije neprofesionalnih sindikalnih zaupnikov. Ti naj bi bili nagrajeni iz sindikalne članarine, ki ostane podjetjem.
Zaradi izjemno težkega gmotnega in socialnega položaja velikega števila delavcev v Tržiču bo gorenjska območna organizacija Svobodnih sindikatov organizirala poseben sestanek z vodstvom občinske skupščine in izvršnega sveta.	boci0 otj občin-
skih organov zahtevali spremljanje rezultatov gospodarjenja in večjo pomoč tržiškim podjetjem. Svet Svobodnih sindikatov za Gorenjsko je pozitivno ocenil delovanje ministrstva za delo, ki je številnim podjetjem pomagalo premostiti krizo. Svet je zato predsedniku vlade Janezu Drnovšku poslal pisno podporo dosedanjemu delu ministrstva za delo.
Pripravil: F. K.
MOC SINDIKATA JE V LJUDEH
ZELEZARJI
ZAHTEVAJO
ENAKOPRAVNOST
Sindikati družb Slovenskih železarn so prejšnji teden poslali predsedniku državnega zbora dodatni predlog sprememb in dopolnitev zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Predlagajo, naj bi zakon veljal tudi za Slovenske železarne, ki so zdaj formalno v državni lasti. Kot vemo, je predlog, ki je že v proceduri državnega zbora, nastal zaradi podjetij, ki so last Koržetovega Sklada. Sindikati slovenskih železarn predlagajo, naj se do odločitve o tem zakonu prekinejo že začeti procesi privatizacije posameznih družb tega sistema.
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije sta prejšnji teden obiskala generalni sekretar Mednarodne organizacije kovinarjev (IMF) Marcello Malentachi in koordinatorka za Srednjo in Vzhodno Evropo Anne-Marie Mureau. Po pogovorih v Gorenju in MGA Nazarje sta se gosta pogovarjala še s člani izvršnega odbora SKEI.
Generalni sekretar Marcello Malentachi je v času obiska podpisal pristopno izjavo za SKEI
Povedala sta, da imata o Sloveniji le pozitivne vtise in da je tudi SKEI nanju naredil zelo dober vtis. Menita, da je to posledica dobre organiziranosti in učinkovitega delovanja slovenskih kovinarjev.
Generalni sekretar je posebej poudaril, da je članstvo v IMF pomembno zaradi možnosti prenašanja slovenskih izkušenj v dežele, kjer sindikati šele iščejo prava pota. Sindikaliste pa je opozoril, da privatizacija in tržno gospodarstvo ne prinašata le dobrega in da bo marsikdo razočaran, zlasti tisti, ki bodo ostali brez dela.
Generalni sekretar je posebej opozoril tudi na uveljavljanje »thacherizma«, ki skuša v številnih deželah uničiti sindikalno gibanje. Sindikate ogroža tudi globalizacija svetovnega gospodarstva, ki se je razvila v zadnjih 15 letih. Marcello Malentachi misli, da sindikati ne bodo uspeli zgolj z zavračanjem tega ekonomskega modela, ampak z iska-hjem nove strategije in taktike sindikalnega boja.
Po besedah generalnega sekretarja se v svetu vsako leto
zavrti 3.500 milijard dolarjev in 90 odstotkov tega denarja gre za špekulativne naložbe, zlasti za delnice, ki prinašajo hiter zaslužek. Skupina petih do desetih ljudi iz New Yorka, Londona in Tokia lahko vsak trenutek povzroči krizo katere od nacionalnih valut. Ko so ti ljudje napadli švedsko krono, se je švedska vlada odločila za protinapad, tako da je obrestno mero za kratkoročne kredite povečala s 30 na 500 odstotkov. To so objavili 15 minut pred zaprtjem borze in prav v teh 15 minutah so lastniki špekulativnega kapitala prenesli na Švedsko 9 milijard dolarjev.
IMF se po besedah generalnega sekretarja ne more enakopravno kosati z lastniki špekulativnega kapitala, ki se znajo izogniti tudi skoraj vsem oblikam nadzora. Marcello Malentachi pravi, da je smisel IMF v povezovanju konkretnih ljudi, ki se morajo med seboj obveščati, da bi lahko preprečevali vsaj nekatere poteze lastnikov kapitala. Navedel je primer zavračanja pogajanj med delavci in kolumbijsko vlado. Kolumbij-
skemu sindikatu je IMF pomagal z nekaj tisoč dolarji. Z zahtevami in položajem delavcev pa je IMF seznanil številne vlade in javne ustanove. Kolumbijska vlada je zatem dobila več sto protestnih pisem iz različnih dežel. Ta moralni pritisk je omogočil obnovitev kolektivnih pogajanj, na katera vlada sprva ni pristajala. Generalni sekretar pravi, da je moč tega svetovnega sindikata v ljudeh. Pokazal je tudi na Alberta Vodovnika in iz tega sklepamo, da je mislil tudi nanj.
Generalni sekretar pa je vodstvo SKEI opozoril, da mora upoštevati tudi razmere v sosednjih deželah, .zlasti
v tistih, ki se srečujejo s problemom nezaposlenosti. O naših kolektivnih pogajanjih pa sta oba gosta menila, da nihče ne sme nobeni deželi vsiljevati ali priporočati enega samega modela. Tudi Slovenija mora najti svojo pot in IMF ji bo po potrebi pomagal. Zanimivo je, da se tako v Nemčiji kot v Italiji krepi težnja po tarifnih pogodbah v podjetjih. V ZDA imajo KP le največja podjetja, kot so Ford, Boeing in podobna. V Angliji pa so delodajalci namesto pogodb na nacionalni ravni podpisali kar 1500 pogodb v podjetjih, v katerih pa so angleški sindikati uveljavili skoraj enake pravice za delavce.	p. K.
V utemeljitev predloga je Janko Dežman zapisal, da so se železarji odločili za podržavljenje v prepričanju, da bo ta oblika le začasna faza lastninjenja. Ker do sedaj niso imeli možnosti sodelovati pri lastninjenju, so se počutili kot drugorazredni državljani. Svoje lastninske pravice pa so zahtevali tako pri upravnem odboru Slovenskih železarn kot pri številnih ministrih in državnih sekretarjih. Le Tone Rop jim je odpisal, da ovir za lastninjenje ni, če se lastnik (beri vlada) tako odloči.
Ob tem zadržanem odnosu države pa železarji vidijo in občutijo pospešen privatizacijski proces v C podjetjih. Država je ta podjetja prodajala z javnim razpisom, vendar jih nihče ni hotel kupiti. Zaposleni v njih so bili zato prisiljeni ustanavljati zasebne družbe, da bi se izognili stečajem in čiščenju odvečnih delavcev na tej podlagi.
Sindikati Slovenskih železarn so že večkrat zagovarjali de-lavsko-menedžerski odkup. To svojo pobudo so pripravljeni konkretneje utemeljiti in obrazložiti.
Ker so železarji prepričani, da med njimi in delavci podjetij v lasti Koržetovega Sklada ni nobene razlike, zahtevajo, naj spremembe lastninskega zakona veljajo tudi zanje, saj so se prostovoljno odločili za državne jasli.
F. K.
CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO
»Ali je lokalna samouprava urejanje vsega tistega, za kar država noče prevzeti odgovornosti, ker ne prinaša ne oblasti in ne dobička?«
To je eno izmed vprašanj v knjigi dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO, ki je izšla pri ČZP Enotnost.
RAZMERE V KVIKU SO SE UREDILE piKNIKI ZA SINDIKALNE
Tako kakor številne druge trgovske hiše v Mariboru je tudi podjetje Kvik prizadel zakon o denacionalizaciji. To podjetje mora za vrsto poslovalnic, ki so bile predmet denacionalizacije, novim lastnikom plačevati znatno večje najemnine kakor doslej, prej ali slej pa bo moralo nekatere poslovalnice tudi izprazniti. Vendarle v Kviku ne držijo križem rok, ampak pospešeno razmišljajo o novih investicijah in programih, s katerimi bi povečali svoje prodajne površine in zagotovili delo vsem 420 zaposlenim. Hkrati upajo, da bodo novi programi toliko donosni, da bodo »pokrili« tudi najemniške stroške v denacionaliziranih lokalih, ki jih bodo lahko obdržali v najemu.
»Trgovsko podjetje Kvik ima dve veleblagovnici, dve blagovnici in 33 trgovin s skupno 13.560 kvadratnih metrov prodajnih površin. Od tega imamo lastnih prodajnih površin 8.700 kvadratnih metrov, 4.860 kvadratnih metrov prostorov pa imamo v najemu - od tega je okoli 80 odstotkov
prodajnih površin, ki so bile z denacionalizacijo vrnjene bivšim lastnikom « pojasnjuje direktor Kvika Stefan Jambrošič. Dolgoročno lahko Kvik izgubi več kakor četrtino prodajnih površin, kar bi privedlo do tehnoloških presežkov delovne sile. Zato Kvi-kovci že razmišljajo o preureditvi drugega nadstropja blagovnice Dom na Gosposki ulici v Mariboru, kjer imajo sedaj skladiščne prostore.
Kvik je skupaj s pekarno Jager ustanovil mešano podjetje Kvik-Jager, ki bo v središču mesta v prostorih nekdanje Kvikove poslovalnice Ambient uredilo sodobno slaščičarno in gostinski lokal. Novo mešano podjetje bo od Kvika prevzelo in redno zaposlilo 15 delavcev.
Lani so Kvik pretresala huda notranja nasprotja, ki so pripeljala do zamenjave tedanjega direktorja. Sedaj so se razmere uredile, kar kažejo tudi rezultati gospodarjenja in nova poslovna politika.
Do konflikta med zaposlenimi in tedanjim direktorjem v Kviku je lani prišlo med drugim tudi zaradi odločitve
o uvedbi deljenega delovnega časa. Ta bi imel za posledico tudi odpuščanje presežnih delavcev, čemur se je sindikat uprl. Sedaj v Kvikovi veleblagovnici delajo od 8. do 19. ure in 30 minut, kar se jim pozna tudi pri prometu. »Kupci pri nas kupujejo, kadar imajo čas, zato se moramo mi prilagajati kupcem in ne obratno,« pojasnjuje direktor Jambrošič in dodaja, da so fiksni stroški v glavnem tako in tako enaki ne glede na dolžino odpiralnega časa.
Da bi ustregli čimveč kupcem, si v Kviku prizadevajo tudi za čim večjo specializacijo posameznih trgovin, za bogato ponudbo, dobro postrežbo in svetovanje. Sedaj imajo že specializirane trgovine za fotomaterial, športno opremo, kasete in plošče, moško, žensko in otroško modo ter še nekatere. V prihodnje pa jih nameravajo urediti še več.
»V lanskem letu smo v Kviku zabeležili 1,4 milijona kupcev in ustvarili za 4,5 milijarde tolarjev celotnega prihodka. Letos pričakujemo glede na trende v začetku leta
in glede na naše načrte 1,6 milijona kupcev,« pravi Stefan Jambrošič.
Da so se notranji odnosi in razmere v Kviku normalizirali in obrnili na bolje, meni tudi sekretar območne organizacije sindikata delavcev v trgovini in gostinstvu v Podravju Ivan Jurše. »V Kviku so uredili vprašanje delovnega časa, uvajajo nove programe in sprejemajo druge ukrepe, zaradi katerih jim ni treba odpuščati presežnih delavcev. Bolj ali manj se je uredilo tudi vprašanje plač, saj so blizu določenih s kolektivno pogodbo, čeprav zaposleni v trgovini nikjer niso povsem zadovoljni s plačami.«
Ko so delavci Kvika lani stavkali in izražali nezadovoljstvo zaradi slabega vodenja in poslovne politike, so nekateri napovedovali, da bo »sindikat podjetje uničil«. Drugi so svarili, da lahko Kvik »zruši denacionalizacija«. Zgodilo se ni ne eno ne drugo, saj so Kvikovci v novem razvojnem programu našli ključ za premagovanje težav, ki so jih pestile.
Tomaž Kšela
V
PODJETIJ IN POSAMEZNIKE
• več avtorjev:
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT
• Mira Becele
STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM
Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT
• Bogdan Kavčič
DELAVCI IN UPRAVLJANJE
Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT
• Stane Uhan
PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
DVA OBRAZA POMURSKEGA GOSPODARSTVA
Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT
• Emil Rojc
KARIERA KOT SPREMINJANJE
Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT
•	Več avtorjev
SOCIALNA DRŽAVA
Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT
•	Aleksej Cvetko
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM
Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT
• ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI
Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja
Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT
• KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM
Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklep Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastelic Cena 950 SIT + 5% p. davek
------------------------------------M—
NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo
Najnovejši podatki podružnice službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti o lanskoletnih rezultatih gospodarjenje v Pomurju kažejo, da v tamkajšnjem gospodarstvu obstajajo na eni strani podjetja, ki po uspešnosti poslovanja sodijo v sam vrh slovenskega gospodarstva, na drugi strani pa so podjetja, ki so med največjimi slovenskimi izgubarji.
V Pomurju je v zadnjih desetletjih zraslo nekaj podjetij, ki doma in v tujini veljajo za paradne konje slovenskega gospodarstva. Poleg Mure iz Murske Sobote in Radenske sodijo v to skupino še Potrošnik, Arcont, Mlinopek, Galex, Pomgrad in druga podjetja iz skupine 160 firm, ki so lansko poslovno leto zaključila z več kot milijon tolarjev akumulacije. Uspešna podjetja v Pomurju so v lanskem letu skupno ustvarila blizu 1,4 milijarde tolarjev akumulacije.
Na drugi strani pa so pomurski izgubarji lani ustvarili kar za 4,6 milijarde tolarjev izgub oziroma nominalno za 35 odstotkov več kakor predlani, medtem ko so se izgube slovenskega gospodarstva v celoti v lanskem letu glede na leto poprej zmanjšale skoraj za več kot 20 odstotkov. Največji izgubar v Pomurju je lendavska Nafta, ki je lansko leto zaključila z 1,2 milijarde tolarjev izgube. V mesni industriji Pomurka je lanska izguba presegla 470 milijonov tolarjev, v Elradu so zabeležili okoli 450 milijonov tolarjev izgube, v lendavski Iliriji pa okoli 350 milijonov tolarjev. Sicer pa je minulo leto končalo z izgubo 301 pomursko podjetje, med katerimi je večina manjših.
Razlogi za tako velike izgube so v Pomurju od podjetja do podjetja drugačni. Še najtežje je lendavski Nafti, ki jo pestijo neustrezne cene petrokemičnih izdelkov in naftnih derivatov, medtem ko Mesna industrija Pomurka tekoče pozitivno posluje, pestijo pa jo »grehi« iz preteklosti.
Zaradi izgub in težav pri gospodarjenju ima veliko pomurskih podjetij blokirane tudi žiro račune. V letošnjem februarju so imeli blokiran žiro račun v 101 podjetju, ki so skupno zaposlovala okoli 450 delavcev. Podjetjem z blokiranimi žiro računi manjka za tekoče poslovanje preko
400 milijonov tolarjev. Lani je bilo povprečno mesečno blokiranih okoli 75 podjetij, ki jim je skupno primanjkovalo preko 600 milijonov tolarjev. Vsaj glede višine blokad se težave v pomurskem gospodarstvu na začetku letošnjega leta delno umirjajo.
Tudi na področju izvoza in uvoza je v pomurskem gospodarstvu tako, da izvozne uspehe enih zmanjšujejo, če že ne izničijo potrebe po uvozu drugih podjetij. Tako je pomursko gospodarstvo lani z velikimi napori Mure, Ar-conta, Radenske Tri srca, Var-stroja in drugih izvoznikov uspelo izvoziti za 245,9 milijona dolarjev proizvodov in storitev, medtem ko so pomurska podjetja z Nafto na čelu uvozila skupno za 244,5 milijona dolarjev surovin in reprodukcijskih materialov.
Na srečo je v Pomurju, kjer je registriranih okoli 1400 podjetij, velika večina od skoraj 33 tisoč zaposlenih delavcev zaposlena v podjetjih, ki dobro ali vsaj solidno poslujejo. Zaradi stečajev in odpuščanja presežnih delavcev pa se je lani število brezposelnih povečalo za skoraj tisoč delav-
cev. V Pomurju je trenutno okoli 8500 brezposelnih, med katerimi je skoraj, polovica mladih.
Po besedah Janeza Kovača, predsednika' Sveta sindikatov Pomurja, je v bolj ali manj uspešnih podjetjih zaposlenih 70 odstotkov vseh delavcev. Ti prejemajo v glavnem 100-od-stotne plače po kolektivni pogodbi, tu in tam pa imajo celo večje. Najboljše poslovne rezultate dosegajo podjetja na področju tekstilne industrije, trgovine, kmetij skopredelo-valne industrije, prometa in zvez in še v nekaterih panogah. »Delavci v uspešnih podjetjih so zadovoljni, da prejemajo plače po kolektivni pogodbi in da imajo dobro zaposlitev,« pravi Kovač.
Okoli 20 odtotkov pomurskih delavcev prejema 80-od-stotne plače po kolektivni pogodbi. Gre zlasti za tiste delavce, ki delajo v podjetjih, ki poslujejo z izgubo.
Okoli 10 odstotkov zaposlenih v Pomurju pa prejema plače, ki ne dosegajo niti 80 odstotkov po kolektivni pogodbi. Gre predvsem za delavce, ki so zaposleni v posameznih privatnih podjetjih
oziroma pri nekaterih zasebnih delodajalcih.
»V najbolj nezavidljivem položaju pa so delavci, ki po pogodbah nadaljujejo proizvodnjo v podjetjih, ki so v stečajnem postopku. Ti delavci prejemajo po pogodbah o delu zelo skromno plačilo za opravljeno delo, poleg tega pa jim na zavodu za zaposlovanje ne mirujejo pravice, ki jih imajo kot brezposelni delavci. Čeprav ministrstvo za delo na eni strani sprejema ukrepe proti pogodbenemu delu, pa ga v podjetjih, ki so v stečajnem postopku, tolerira,« pravi Janez Kovač. Gre za dvoličnost ministrstva za delo. »Pri tem pa je treba upoštevati še to, da delavci v podjetjih, ki so v stačajnem postopku, podpisujejo neugodne pogodbe o delu s stečajnimi upravitelji pravzaprav pod pritiskom, saj jih je strah, da si bodo če bodo podpis pogodbe o delu odklonili zaprli možnost za kasnejšo redno zaposlitev. »Najmanj, kar bi bilo torej treba zagotoviti, je to, da bi delavcem, ki pogodbeno delajo v podjetjih v stačaju, mirovale pravice na zavodu za zaposlo-
..... izv. 0 Moje pravice na
..... izv. 0 Stanov, razmerja
..... izv. 0 Delavci in uprav.
... izv. 0 Plačni sistem ... izv. 0 Kariera kot...
.. izv. 0 Socialna država...
... izv. 0 Zdrav. zav...
... izv. 0 Kol. pog. za negosp.--
vanje...
Tomaž'Kšela
V Domu sindikatov v Ljubljani je bil 7. aprila 1994 delovni pogovor predsednikov in sekretarjev Sindikatov dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ter članov predsedstva S ZSSS z Ministrom za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorinom Kračunom.
Na delovnem pogovoru so obravnavali gospodarsko politiko za letošnje leto, politiko plač in socialno partnerstvo v Republiki Sloveniji. (P. V.)
... izv. 0 Zakon o last.
Od 1.2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek.
Naročeno mi pošljite na naš naslov:..............................
Ulica, poštna št. in kraj:........................................
Ime in priimek podpisnika:........................................
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. kupec bom plačal po povzetju.
Dne: ........................ .........................................
Žig	Podpis naročnika
Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE«. Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 311-956.
ŠKODA (ŠE VEDNO) FAVORIT
Lestvica najbolje prodajanih avtomobilov v letošnjem januarju in februarju je v Sloveniji taka, kot je bila v letu 1993. Nič se ni spremenilo. Še vedno radi kupujemo nove jeklene konjičke, vendar v veliki večini primerov le - najcenejše.
Lani so na sončni strani Alp vnovčili največ škod, renaultov 5 in renaultov clio. Precejšnje pa je bilo tudi povpraševanje po ladi samari, renaultu 19 in citroenu AX. In, kot že rečeno, je lestvica najbolje prodajanih avtomobilov v začetku letošnjega leta skoraj povsem enaka lanski. Do konca februarja so si slovenski kupci omislili 858 škod favorit oziroma forman. Na drugem mestu je renault clio, ki malenkost zaostaja, saj so registrirali 845 avtomobilov, na tretjem mestu pa je renault 5 (694 prodanih vozil). Ruski avto samara zavzema na tej lestvici četrto mesto s 465 prodanimi vozili. Kar dobro pa so v letošnjih prvih dveh mesecih šli
v promet avtomobili renault 19 in citroeni AX. Lestvica deset najbolje prodajanih osebnih avtomobilov se nadaljuje z VW golfom (221 avtomobilov), s fiatom tipo (210 avtomobilov), fordom escortom oziroma orionom (205 vozil) in fordom mondeom (155 prodanih avtomobilov).
Petindvajset uradnih zastopnikov tujih avtomobilskih tovarn pri nas je do letošnjega 28. februarja, to je v letošnjih prvih dveh mesecih, vnovčjlo 3.676 osebnih avtomobilov. Če h konsignacijskemu številu prištejemo še prodajo renaultov in citroenov oziroma tisto, kar sta v letošnjih dveh mesecih iztržila novomeški Revoz in koprski Cimos, smo v Sloveniji pokupili 6.539 avtomobilov, kar je več kot lani v tem času (5.817). Razlika je sicer skromna, vendar presenetljiva. Očitno je med nami še vedno veliko takih, ki se prevažamo s pretpotopnimi razpadajočimi
škatlami in si želimo med drugim vsaj malce več varnosti.
In kako kaj kaže svetovni avtomobilski industriji?
Največ avtomobilov so lani naredili na Japonskem, in sicer kar 8,49 milijona, medtem ko je predlani z japonskih tekočih trakov pripeljalo 9,37 milijona avtomobilov. Razlika (minus 882 tisoč) je več kot očitna, vendar to ni posebno presenečenje, pač pa dokaz, da je ni avtomobilske tovarne in ne nacionalne avtomobilske industrije, ki bi lahko bila imuna pred recesijo.
Na drugem mestu po številu izdelanih avtomobilov so ZDA. Z njihovih tekočih trakov je lani prišlo 5,98 milijona avtomobilov oziroma 318 tisoč več kot leto poprej. Ameriška avtomobilska industrija je bila v minulih letih v globoki krizi, lani pa se je znova postavila na noge. Tudi letošnji podatki o prodaji avtomobilov na ameriškem trgu so več kot spodbudni - februarja je
bila prodaja za 20 odstotkov večja kot februarja lani - pri čemer gredo zelo dobro v promet tovornjaki in lažja dostavna vozila.
Najhujši udarec je lani doživela nemška avtomobilska industrija. Skupaj je izdelala 3,75 milijona avtomobilov ali 1,11 milijona manj kot leto poprej. V največji krizi je Volksvvagen, v boljšem položaju pa so BMW, Opel in nemški Ford.
Francoska avtomobilska industrija je lani nazadovala. Izdelala je 2,83 milijona avtomobilov ali 493.000 manj kot leta 1992. Toda Francija in njena avtomobilska industrija sta na top lestvici najpomembnejših nacionalnih avtomobilskih industrij obdržali četrto mesto. Prišlo pa je do spremembe na petem mestu. Tja se je prerinila Južna Koreja, ki je lani poslala na trg 1,59 milijona avtomobilov ali 148.000 več kot leta 1992.
A. U.
Ustanovljen odbor, ki bo vodil projekt »KUPUJMO SLOVENSKO«
SPOPAD Z MISELNOSTJO
Akcija »KUPUJMO SLOVENSKO« - pobudniki projekta so svobodni sindikati, ki želijo ohraniti produktivna in obenem perspektivna delovna mesta in opraviti z ukoreninjeno miselnostjo, da je dobro le uvoženo blago - postaja v slovenskem prostoru vse bolj zanimiva. Predvsem zato, ker Slovenci počasi, pa vendarle spoznavamo, da lahko pomagamo le sami sebi, kajti drugi nam zagotovo ne bodo. To, da nam drugi zares ne bodo, je kajpak kot pribito. Sicer pa akcija »KUPUJMO SLOVENSKO« ni nikakršna inovacija naroda na sončni strani Alp, saj poznajo podobne ekonomske pobude s priokusom po nacionalnem ponosu takorekoč v vseh razvitih državah.
In v želji, da bi projekt kar najhitreje zaživel in obrodil sadove, so pred dnevi v prostorih svobodnih sindikatov ustanovili odbor, ki bo akcijo vodil, usklajeval in obenem povezoval po-
djetja, ustanove ter strokovne in upravne službe ter vse druge sodelujoče v akciji »KUPUJMO
SLOVENSKO«. Predsednik novoustanovljenega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki gospo-
darstva, je Igor Triller, zastopnik sindikatov pa Brane Mišič, član predsedstva ZSSS.
Med prvimi nalogami, ki se jih bo omenjeni odbor lotil, so pridobivanje novih članov oziroma somišljenikov, takojšnja povezava s slovensko vlado ter gospodarsko zbornico in, kajpak, koordinacija uresničevanja vsega načrtovanega. Seveda je odbor sprejel tudi izhodišča za svoj poslovnik, to je nekakšna »pravila igre«, brez katerih pri takem projektu pač ne gre.
O tem, da čaka novoustanovljeni odbor dokaj zahtevno delo, ne gre dvomiti. Moral se bo namreč spopasti z miselnostjo, da je vse, kar napravimo doma, bolj za silo, tisto, kar pride z Zahoda, pa naravnost imenitno. Morda je bilo tako včasih, danes pa ni več tako. Vendar pot do tega spoznanja ne bo lahka. Ne za posameznika, ne za državo in naša ministrstva, ki na debelo in za velike denarje uvažajo stvari, ki jih znamo napraviti doma; pa še bolje in ceneje kot onkraj meje. Spopasti se bo treba z miselnostjo, kar pa ni kar tako.	Andrej Ulaga
DRUGAČNA MERILA ZA DOHODNINO
Glede napovedi za lanskoletno dohodnino smo se sicer že oddahnili, pa vendar na davkarijo nikakor ne gre pozabiti. Dohodnino bomo namreč plačevali tudi v prihodnje, in to po nekoliko drugačnih merilih kot doslej. Če hočemo odriniti državi le toliko, kot je nujno in ne preveč, pa moramo na to misliti že zdaj. Tako ni vseeno, kdo od zakoncev prijavlja vzdrževane družinske člane. Dobro je tudi vedeti, katere račune je treba spravljati, da si lahko z zneski pozneje znižamo davčno osnovo.
Ze od januarja letos plačujejo tisti, ki dobivajo osebne prejemke, akontacijo dohodnine po novih, višjih stopnjah in z upoštevanjem 11-odstotnega neobdavčljivega dela dohodka. Olajšave za vzdrževane družinske člane so prav tako večje kot v prejšnjih letih, zato ni vseeno, kdo od zakoncev prijavi vzdrževane družinske člane in otroke, saj je od tega odvisna že mesečna akontacija dohodnine. Vse je odvisno od višine osnove zavezanca, od med letom plačane akontacije in lastnih sredstev otrok. Dohodnina je namreč progresiven davek, kar pomeni, da kolikor višja je osnova za dohodnino pri posameznem zavezancu, toliko več dohodnine plača.
Če ima torej eden od zakoncev visoke dohodke, drugi pa povprečne, je bolj ugodno, če otroka ali otroke prijavi zakonec, ki več zasluži. Prav tako je dobro vedeti, da se olajšave za vzdrževane družinske člane seštevajo samo, če vse prijavi en zavezanec. Če prijavita vsak enega otroka, znaša olajšava za vsakega »le« 10 odstotkov. Če pa imata zakonca približno enako visoke dohodke, je pametno izračunati, kaj se bolj splača: ali eden uveljavlja oba oziroma vse otroke ali pa vsak enega in podobno.
NAROČILNICA
Nova knjiga
Avtor, magister sociologije in miličnik, je policiji bil in je še zapisan z dušo in telesom; bil je komandir policijske postaje, ravnatelj kadetske policijske šole, načelnik slovenske policije. V knjigi Policija, demonstracije, oblast opisuje svoja opažanja in ocene, kako je policija ravnala v minulih 30 letih, predvsem v Ljubljani, ob demonstracijah, zborovanjih, ustanavljanju strank, še posebej v prelomnih časih slovenske republike in države.
V tej knjigi riše portrete posameznikov, opisuje dogodke in njihova ozadja. Kot rdeča nit se v 30-letnem loku njegovega angažiranja v policiji nehote izpisuje zgodba o policistu, ki ne sme zbujati strahu, ampak mora biti tudi in predvsem človek.
Cena knjige je 2.600 SIT, 5-odstotni prometni davek je vključen v ceno.
Knjigo lahko naročite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 061-321-255, 1310-033, faks 311-956.

Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) DEMONSTRACIJE, OBLAST.
izvod(ov) knjige POLICIJA,
Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: -
Ime in priimek podpisnika: Naročeno dne: ------------
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku
2.	Kot ind. naročniku
mi pošljite po povzetju
Podpis naročnika
Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 15
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 326-982 ali 317298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure.
SINDIKALNE ORGANIZACIJE, PODJETJA, TURISTIČNE AGENCIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, NAJ BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH. SPREJEMAMO PONUDBE ZA POLETNO SEZONO.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Hribi
1.	Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu.
2.	Rogla - apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 52 DEM v tolarski protivrednosti in 5-odstotni davek. Termini v aprilu.
3.	Pokljuka - apartmaji za 4 osebe 54 DEM, za 2 osebi 35 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJSKI BISTRICI - 9 dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča. Cene: penzion 31 DEM, polpenzion 25 DEM. Termini v aprilu. TO PONUDBO PRIPOROČAMO.
5.	Počitniške hišice v Bohinju - UKANC v idiličnem okolju pod Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: 52 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 16. aprilu.
6.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 42 DEM v tolarski protivrednosti. Termini v aprilu.
POČITNIŠKA STANOVANJA V KRANJSKI GORI - za štiri osebe v naselju Cičare. Termini po 24. marcu. Cena 41 DEM v tolarski protivrednosti.
Zdravilišča
1.	POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU - hišice za štiri ali šest oseb. Cene 59 oz. 79 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po 2. maju.
2.	Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti.
3.	Atomska vas - garsonjera za štiri osebe, prosti posamezni termini. Cena 49 DEM v tolarski protivrednosti, turistična taksa ni vključena.
Morje
1.	Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev velja do 24. aprila.
2.	Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.400 tolarjev na dan, velja do 24. aprila.
4.	Apartma v Barbarigi - za 6 oseb, prost do 20 junija. Cena 2.000 SIT dnevno. Takse niso vključene.
5.	Apartma na Pagu - GAJAC, za 4 osebe, prosto do 20 junija. Cena 1.400 tolarjev. Takse niso vključene.
INFORMATIVNA PONUDBA MOŽNOSTI ZA LETNI DOPUST
Borza bo sprejemala informativne prijave po 14. aprilu. Ob potrjeni rezervaciji se vplača 40 odstotkov, znesek pa mora biti v celoti poravnan 10 dni pred odhodom na dopust. Možnost plačila v dveh obrokih ali s turističnim kreditom. Za zakupe posameznih enot za vso poletno sezono od 25. 6. do 30. 8. po posebnem dogovoru.
1.	MALI PENZIONI V FIES1 - sobe za 3 do 4 osebe s kopalnico, predprostorom in teraso, penzion ali polpenzion od 26. junija do 26. avgusta. Cena penziona za odrasle 49 DEM, za otroke do 12. leta 37 DEM v tolarski protivrednosti. Polpenzion 20% popusta. MOŽNA OBROČNA VPLAČILA.
2.	POČITNICE NA POKLJUKI V DVO- ALI ŠTIRIPOSTELJNIH APARTMAJIH
- v času od 2. julija do 1. oktobra. Cene: VELIKI AP. 56 DEM, MALI AP. 27 DEM v tolarski protivrednosti. Termini vsako soboto. Turistična taksa ni vključena.
3.	POČITNIŠKI DOM PIRAN - sobe s kopalnico za 4 osebe, polpenzion, desetdnevni paketi od 3. maja do 6. junija po 35 DEM za odrasle in 30% popusta za otroke do 14. leta starosti. Prosti so tudi še sedemdnevni termini od 18. 6. do 25. 6. in od 25. 6. do 2. 7. Cene 30% višje.
4.	POČITNIŠKI DOM V BOHINJU - za štiri ali osem oseb, cena 60 oz. 120 DEM na POSAMEZNO ENOTO. Termini bodo objavljeni.
5.	MALI LOŠINJ, počitniško naselje Nerezlne
objekt
SAMOSTOJNA HIŠA	4 osebe	5 oseb	6 oseb
termin do 15. 7.	62 DEM	76 DEM	87 DEM
do 26. 8.	74 DEM	91 DEM	105 DEM
SAMOSTOJNA			
GARSONJERA	2 osebi	3 osebe	4 osebe
termin do 15. 7.	34 DEM	48 DEM	55 DEM
do 26. 8.	39 DEM	60 DEM	73 DEM
APARTMA V BLOKU	2 osebi	3 osebe	4 osebe
termin do 15. 7.	30 DEM	44 DEM	53 DEM
do 26. 8.	39 DEM	53 DEM	67 DEM
PLAČILO V TOLARJIH, SEDEMDNEVNI TERMINI BODO OBJAVLJENI.
Mlada borza, mlada borza
POTOVANJE V BUDIMPEŠTO - OBISKI ROCK KONCERTOV
21. maja BLACK SABBATH 25. maja AEROSMITH avgust PINK FLOVD
B. SEJEMSKA PONUDBA
1.	INDUSTRIJSKI SEJEM V HANNOVRU - od 20. do 27. aprila, tridnevni ogled sejma 990 DEM, štiridnevni 1050 DEM v tolarski protivrednosti.
2.	INTERBIMALL - mednarodni sejem lesnoobdelovalnih strojev in polizdelkov za izdelavo pohištva, Milano 18. do 23.
3.	VVORLD DIDAC BASEL - mednarodni sejem učil, knjig, šolskih potrebščin, avdiovizualnih pripomočkov, didaktičnih pripomočkov, igrač za vrtce od 31. maja do 5. junija. Posamezni programi v času od 2. do 4. junija so še na voljo od 350 DEM dalje. Za skupine nad 40 oseb oblikujemo program obiska po vaših željah.
4.	METAV 94 - sejem vsaka tri leta v Dusseldorfu, stroji za izdelavo orodij, obdelovalni stroji, termična obdelava, merilna tehnika, industrijski roboti, transportna avtomatizacija in strokovna literatura.
5.	20. AVSTRIJSKI OBRTNI SEJEM V SALZBURGU - od 27. do 30. aprila, stroji za obdelavo lesa, orodja za obdelavo in predelavo kovin, okovi, železnina, peči.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH
PRODAJA NEPREMIČNIN
1.	Počitniški kontejner v campu Atomske Toplice prodamo. Mobilaro blok je vseljiv takoj. Prodajna cena 450.000 tolarjev, možen pa je tudi dogovor za enoletni najem.
2.	Prodamo trisobno stanovanje v predmestju Ljubljane. Stanovanje je v bloku v drugem nadstropju, velikost 72m2 cena 105.000 DEM.
KUPIMO NEPREMIČNINO
1. V Vrsarju kupimo manjšo počitniško garsonjero v velikosti do 35m2. PONUDBE POSREDUJTE NA ATRIS.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za že rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico.
Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami razrešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste Metod Zalar, direktor borze
14. aprila 1994
Sindikalna lista
sindikalni
||IH Ml||
Prvi (M
1. Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) Kilometrina (od 1. 4.1994 dalje)
3.	Ločeno življenje
4.	Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini
5.	Regres za prehrano
april 1994 SIT
2.500
1.200
900
21,60
24.607
900
5.200
t,


Drugi M
V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od novembra ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od novembra ’93 do januarja ’94 znaša 52.009,00 tolarjev.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	26.005,00
-	za 20 let	39.007,00
-	za 30 let	52.009,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	156.027,00
3.	Solidarnostne pomoči	52.009,00
Vir: podatki Zavoda RS za statistiko
Opomba: V zadnjem času prejemamo proteste, da sindikalna lista objavlja prenizke zneske glede na določilo uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov (Ur. list RS, št. 72/93). Opozoriti moramo, da sindikalna lista temelji na določilih splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo RS (Uradni list RS, št. 39/93). Zneski se lahko spremenijo le s spremembo splošne kolektivne pogodbe. Omenjena uredba pa določa najvišje možne zneske, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
KAJ DELAJO
»iiliiiSSS
vnmihličlfih nalhnvih
ffll	
1!	
mili	
Sindikat gozdarstva
Se razmere v gozdarstvu umirjajo?
Koordinacijski odbor za pospešitev izvajanja zakona o gozdo-vih je pred tremi tedni opozoril na razmere v gozdarstvu zaradi neizvajanja zakona o gozdovih. Odbor je postavil nekaj zahtev:
1.	začetek delovanja Zavoda za gozdove,
2.	zaposlitev delavcev v Zavodu (824),
3.	podpis pogodbe o izvajanju javne gozdarske službe v GG, dokler Zavod za gozdove Republike Slovenije ne zaživi.
Po zadnjih vesteh je pogodba o izvajanju javne gozdarske službe podpisana. Gozdna gospodarstva naj bi v tem tednu že prejela sredstva za prve tri letošnje mesece, in sicer 70% potrebnih sredstev. Če je res, delavcev, predvidenih za javno gozdarsko službo, ne bo treba pošiljati na začasno čakanje na delo.
Po nepreverjenih vesteh naj bi Zavod za gozdove začel delati 1. 5. 1994. Takrat bi se pravnoformalno zaposlili tudi delavci.
Kar zadeva število delavcev, ki naj bi delali v Zavodu za gozdove, je Odbor sklenil takole:
1.	Delavci naj bodo pred podpisom pogodbe o zaposlitvi v Zavodu seznanjeni s pogoji sklenitve delovnega razmerja, in sicer s plačo, materialnimi stroški in drugimi pogoji, pomembnimi za bodoče delo, ki sedaj še niso razvidni v podzakonskih aktih in navodilih pristojnega ministrstva.
2.	Glede na potrjeno sistematizacijo delovnih mest (824) je trenutno na voljo 756 kandidatov gozdarjev in 39 lovcev, ki bi morali 1. 5. 1994 pričeti delati v Zavodu za gozdove.
Odbor se bo ponovno sestal sredi aprila, ko bo jasno, ali so bile postavljene zahteve v celoti izpolnjene ali ne. Rokovno so bile zahteve sicer vezane na 1. 4. 1994. Zaradi nekaterih doseženih dogovorov, predvsem o zagotavljanju sredstev, ki so pogoj za nadaljnje izvajanje javne gozdarske službe, pa jih do tega datuma tehnično ni bilo mogoče uresničiti.
O razmerah v gozdarstvu in o delu Odbora bomo torej še poročali.
Marjan Ferčec
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodaistva
Naše vrste se širijo
Pričenjajo se priprave na našo volilno skupščino, ki jo načrtujemo še v prvi polovici leta. Poteka preverjanje statutarnih dokumentov, kadrovske priprave, opredelitev do nadaljnje organiziranosti in oblik povezovanja posebnih interesov delavcev komunalnih služb, stanovanjsko-storitvenih dejavnosti, služb varovanja ipd. Posebej pozivam vse sindikalne zaupnike, naj evidentirajo možne kandidate za novo vodstvo sindikata dejavnosti. O vsem bodo organizacije še posebej obveščene. V ta namen ponekod že tečejo aktivnosti, denimo v Celju, na Gorenjskem, v Podravju in Ljubljani.
Včlanjevanje v naš sindikat se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Kot pomembno naj omenim, da so se včlanili zaposleni iz KP Slovenske Konjice in KP Kočevje, kjer dosedaj nismo imeli organizacij. Kot kaže, je sedaj v komunali brez našega sindikata ostalo edino KP Kamnik.
Miloš Mikolič, sekretar
A NI TO ŽALOSTNO...«
V Pletenini se je začelo zapletati po 17. marcu lani, ko so delavke s svojevrstnim udarom zrušile svoje dotedanje vodstvo. Ker pa jim hkrati s tem dejanjem ni uspelo presekati skrivnih kanalov, po katerih se je njihov denar stekal na tuj račun, je Pletenina zabredla v globoke dolgove, ki so se izkazali za usodne.
Hamletovsko vprašanje »Biti ali ne biti?« je za 420-članski kolektiv ljubljanske Pletenine dokončno »ad acta«: z objavo v Uradnem listu je bil 25. marca uveden stečajni postopek podjetja, zaposlenim pa izročene delovne knjižice!
Takšen je torej epilog drame, ki se je začela 18. marca lani, ko so delavke Pletenine s svojevrstnim udarom zrušile vodstvo firme z Dušanom Čatrom, Dra-goljubom Janičijevičem in Ne-bojšo Terzičem na čelu in tako - kot pravijo - preprečile veliko krajo družbenega premoženja s strani omenjenih tičev. »Žal pa hkrati s tem dejanjem nismo mogle preprečiti tudi prenosa poslov in finančnih prilivov na zasebno podjetje Lohnko, ki so ga ustanovile njihove žene,« nam je pol leta kasneje pripovedovala Marjeta Babnik, predsednica svobodnega sindikata v Pletenini. »Ali z drugimi besedami: denar, ki ga je zaslužila Pletenina, se je stekal na Lohn-kov račun. Res, kraja brez primere!« Delavke Pletenine so sicer slutile, da se kaj takega utegne zgoditi, zato so po »revoluciji« zahtevale takojšnjo kriminalistično preiskavo, ki naj bi med drugim odkrila tudi skrivnostne kanale, po katerih se je njihov denar stekal na tuj račun.
Vendar se doslej še ni nič zgodilo ...
Kriza se je začela stopnjevati in Pletenina je začela rakavo pot z dežja pod kap. »Najhuje je to, da je začelo zmanjkovati denarja celo za redno izplačilo zajamčenih plač. Nazadnje smo prejele julijske; za avgust, september in oktober pa še nismo dobile niti tolarja,« nam je sredi novembra ’93 zagrenjeno potožila predsednica Babnikova. Da bi bila nesreča še večja, jim je Komunalna energetika Ljubljana (KEL) zaradi neplačanih računov tedaj izklopila še ogrevanje proizvodnih prostorov.
»Dva dni smo še zdržale na mrzlem, potem pa zaradi otrplih prstov ni šlo več. Čakajoče na delo doma so jih grela le dejstva, da imajo dovolj naročil za delo, da je po mnenju strokovnjakov jedro Pletenine dovolj zdravo za preporod in da neka perspektiva vendarle je. Le za dva milijona mark kredita da bi potrebovali, s katerim bi poračunali tri zaostale zajamčene plače, nakupili nekaj surovin in pomožnega materiala ter kolikor toliko normalno pognali proizvodnjo...
Toda upanje je bilo zaman: 11. januarja letos je vodstvo Pletenine poslalo sodišču predlog za stečaj! »Kaj drugega nam tudi ne preostalo,« je to odločitev komentiral Bogdan Potokar, ki je po sili razmer 1. septembra 1993 prevzel položaj direktorja Pletenine in se v teh treh mesecih na lastne oči prepričal, da je bilo podjetje v zadnjem obdobju preslabo vodeno in preveč okra-
Stečajni upravitelj Štefan Veren (levo) je delavkam obljubil, da si bo prizadeval čimprej zagotoviti denar za neizplačane plače v letošnjem letu, sekretar Območnega sveta ZSSS Miro Podbevšek (drugi z leve) pa jih je poučil o pravicah in orisal, kako jih bo sindikat zastopal pri terjatvah.
Zadnje dejanje drame v Pletenini se je odvijalo v upravni zgradbi, kjer so delili knjižice in sprejemali prijave za Zavod za zaposlovanje. Mnoge izmed teh 420 delavk so bile tega dne zadnjič v svojem življenju v službi, saj jih, iztrošene kot so, najbrž nihče več ne bo zaposlil...
deno, da bi lahko preživelo, za nameček pa so ga dušili še do grla visoki dolgovi. »V tem času sem se obrnil na vse mogoče ministre in njihove uradnike; celo samega Drnovška sem poklical in mu pojasnjeval, da imamo trge in da bi radi delali. Pa nič! Država nam ni bila pripravljena pomagati...« Kako prav je imela njihova delavka Marija Pivk na protestnem shodu 6. novembra 1993. »Nikomur več ne verjamem, da bo bolje - ne tardečim ne tačmim,« je tedaj govorila zbrani množici na ploščadi pred Metalko. »Oboji imajo v svojih programih zapisano skrb za človeka, vendar zanj v stiski ne naredijo prav nič!«
Prejšnji četrtek, dvanajst dni po objavi stečaja v Uradnem listu, je prva tretjina delavcev še zadnjič stopila v Pletenino, druga ta torek, tretja pa danes (14. t.m.). Prišli so po delovne knjižice. Stečajni upravitelj dipl. iur. Štefan Veren, sicer direktor Iskre Kerteca, jih je obvestil, da je s 25. marcem vsem prenehalo delovno razmerje in da so skupaj s sindikati poskrbeli za skupinsko prijavo na Zavodu za zaposlovanje. »In kakšne so možnosti, da bi proizvodnja spet stekla?« so ga domala v en glas spraševali zdaj že bivši delavci Pletenine, med katerimi je bilo precej takih, ki jim je za upokojitev zmanjkalo le nekaj mesecev. »O tem ne moreta odločati stečajni upravitelj ali Pletenina. Možno je najeti ali kupiti tovarno, vendar je vse odvisno od zunanjih dejavnikov, še zlasti od upnikov,« jim je pojasnil stečajni upravitelj. »V kratkem nameravamo opraviti informativni sestanek z največjimi upniki: Ljubljansko banko, Pro-banko, delavci, ki so veliki upniki, Energetiko, ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter z zavarovalnicami. Počakati bo treba na njihov odziv. Če bo pritrdilen, takoj če bodo pripravljeni spremeniti terjatve v kapitalske vložke, se bo še dalo kaj storiti. Vsekakor bomo poskusili, čeprav bo pot izjemno težavna...« Nedvomno, kajti dolgovi Pletenine dosegajo vrtoglave številke: samo glavnica brez obresti znaša sedem milijonov mark!
»Sedemindvajset let sem bila zaposlena v Pletenini; nemalokrat sem delala po več kot osem ur, dostikrat tudi ob sobotah, pa za to nisem zahtevala nobenih . nadur,« je med čakanjem v vrsti | za pirijavo na Zavod za zaposlo-“ vanje potarnala delavka, ki noče biti imenovana. »Zdaj moram na Zavod. Vem, da nikoli več ne bom dobila službe. A ni to žalostno ...«
Damjan Križnik
Vprašanje:
Pred mesecem dni sta me pred diskoteko pretepla dva fanta. Na kraj dogodka so kasneje prišli policisti, napisali zapisnik in mi rekli, da bodo proti fantoma uvedli kazenski postopek. Lahko za poškodbe, ki sem jih utrpel, zahtevam kakšno odškodnino? Pri tem dogodku sem imel zlomljeno čeljust, zlomljeno roko in podplutbe po nogah in rokah.
Odgovor:
Ker vam je bila povzročena negmotna škoda, saj sta vam oškodovalca, to sta osebi, ki sta vas pretepla, povzročila telesne in duševne bolečine, lahko od njiju zahtevate denarno odškodnino. Pretepa namreč, kot ste povedali, niste izvali, niti vas fanta nista pretepla v silobranu ali ob odvrnitvi škode od drugega oziroma pri dovoljeni samopomoči. V primeru, da rešitev ne bo možna izvensodno, boste morali pred sodiščem vložiti civilno tožbo z zahtevkom za denarno odškodnino za prestane telesne in duševne bolečine, morebitno zmanjšanje življenjske aktivnosti oz. skaženost (za ugotovitev in opis utrpelih poškodb, opredelitev njihove teže, ugoto-vitev poteka zdravljenja, stopnjo intenzivnosti strahu, trajne posledice, zmanjšanje splošnih življenjskih sposobnosti in podobno bo potrebna pomoč medicinskega strokovnjaka). Pri odločanju o zahtevku za povrnitev
POZOR, ODPRTI TELEFON!
313-942

Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh?
Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE.
Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro!
negmotne škode in pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine.
Vprašanje:
Z ženo imava ustanovljeno podjetje, in sicer kot družbo z omejeno odgovornostjo. Sedaj se morava »dokapitalizirati« na 1.500.000 tolarjev. Ker ne poslujeva v večjem obsegu, tega denarja ne bi vlagala v podjetje, ampak bi se preoblikovala v družbo z neomejeno odgovornostjo. O tej obliki podjetja že nekaj veva, ni nama pa jasno, kako lahko taka družba preneha.
Odgovor:
Razlogi za prenehanje družbe z neomejeno odgovornostjo so:
-	družba preneha s potekom časa, če je bila ustanovljena za določen čas,
-	s sklepom družbenikov,
-	če je nad družbo uveden stečajni postopek,
-	s smrtjo oz. prenehanjem družbenika, če v družbeni pogodbi ni drugače določeno,
-	z odpovedjo,
-	na podlagi sodne odločbe,
-	če se število družabnikov zmanjša pod dva, razen če v roku enega leta preostali član družbe ukrene vse potrebno, da družbo prilagodi zahtevam zakona o gospodarskih družbah oziroma nadaljuje dejavnost kot samostojni podjetnik.
Vprašanje:
Zanima me, kako je z zakonskim dedovanjem in kdaj tako dedovanje pride v poštev.
Odgovor:
Zapustnik lahko z oporoko prosto izraža svojo voljo glede premoženja, ki je predmet dedovanja, pri čemer mora upoštevati »pravilo nujnega deleža«, saj imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati (nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec).
Če zapustnik v času svojega življenja ni napravil oporoke, pride do dedovanja na podlagi zakona. Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze. Vse naštete osebe dedujejo po dednih redih, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda, kar pomeni: če so sposobni dedovati dediči prvega dednega reda, ne morejo dedovati dediči naslednjih dednih redov. Prvi dedni red so potomci in zakonec pokojnika, ki dedujejo zapuščino pred vsemi drugimi. Dediči prvega dednega reda dedujejo po enakih delih.
UšSMmmmmmmmmmMmmmmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
i
DE KANAL - DE
I
I
I
S
:
i
I
i
$
ČZP ENOTNOST DELAVSKA ENOTNOST 6looo LJUBLJANA
Dalmatinova 4
)IZVODN.
INJE ElEKTROINŠTALACIJSKEGA MATERIAIA IN LESNIH IZDELKOV 61353 BOROVNICA, OBRTNIŠKA 2 Tel : 061/746-159, 746-348 Fo«: 061/746-072
Žiro račun: SDK Vrhnika 50110-601-29161
Borovnica dne:	22.3-199^
Vaš znak:
Naš znak:	143/9^
Predmet:	P0RABA SREDSTEV SINDIKALNE ČLANARINE
Prosimo, da nam v vašem DE kanalu (srednja stran DE) odgovorite na naslednji vprašanji:
1.	Zakaj se lahko uporablja sindikalna članarina, ki jo plačujemo člani SSS pri izplačilu OD?
2.	Ali se lahko članarina uporabi tudi za denarno obdaritev članov SSS ob materinskem dnevu (ženski člani) in dnevu "mučenikov" (moški člani)?
Za odgovor se vam vnaprej lepo zahvaljujem.


i
«
STOPICANJE NA MESTU

Ker potrpežljivost članstva Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije počasi, a vztrajno pojenjuje, je izvršni odbor KNG s svoje zadnje marčne seje naslovil na ustrezni združenji pri Gospodarski zbornici nedvoumen sklep: »... Zahtevamo, da nam do 11. aprila posredujete svoja stališča do nadaljevanja pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti.« Sicer...
»Grožnja« je očitno zalegla, saj je KNG od Združenja nekovin in Združenja kemične in gumarske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden končno le dobil težko pričakovana odgovora. Odbor Združenja nekovin jim je poslal naslednji sklep: »Ker je za sklepanje kolektivnih pogodb ustanovljeno Združenje delodajalcev, se pogajanja za sklenitev pa-
nožne pogodbe ne nadaljujejo, dokler pogajalska skupina Združenja nekovin ne pridobi ustreznega pooblastila. V vmesnem času naj se pripravijo izhodišča za pogajanja na osnovi mnenja podjetij o pobudi sindikatov, da bo lahko panožna pogodba podpisana takoj po podpisu tarifne priloge za gospodarstvo.«
Z Združenja kemične in gumarske industrije pa so jim odgovorili takole: »Odbor je z vso zavzetostjo obravnaval pobudo Sindikata KNG za nadaljevanje pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti. Na osnovi razprave je ugotovil, da še vedno niso znani osnovni predpogoji (tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in dogovor o politiki plač za leto 1994) za sklenitev tarifne priloge panožne panožne pogodbe. Poga-
jcuija se bodo nadaljevala po sprejetju tarifne priloge za gospodarstvo, ki bo predvidoma v kratkem sprejeta. V primeru, da do podpisa ne bo prišlo v predvidenem času, bo odbor ponovno obravnaval, ali se pogajanja kljub temu zaključijo.«
Kaj naj pomenita ta odgovora partnerjev KNG? »Mi smo svoj namen vsekakor dosegli, saj sta obe združenji sprejeli našo pobudo in jo tudi obravnavali,« pravi sekretar Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije Franjo Krsnik. »Partnerja pogajanj torej ne zavračata, pač pa jih pogojujeta s podpisom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Ko bo ta dogovorjena, bomo spet sedli skupaj in jo uskladili z našima. Pričakujem, da se bo to zgodilo že do konca tega meseca.«
D. K.
I
#
I
I
I
I
»
I
I
I
Odgovor:
Dejavnost organizacij in organov v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se financira po načelih samofinanciranja, solidarnosti in vzajemnosti. Članarina v ZSSS znaša 0,6% od obračunane bruto plače oziroma vseh prejemkov, od katerih se plačuje davek od osebnega dohodka. Pravilnik o financiranju in finančno-material-nem poslovanju ZSSS določa, da lahko sindikati podjetij in sindikati dejavnosti Slovenije na podlagi dodatno sprejetega programa določijo višjo članarino od 0,6 % in s tem delom samostojno razpolagajo. Članarina se deli tako, da:
•	45% ostane sindikatu podjetja ali zavoda;
•	55% pa se odvede za financiranje sindikatov dejavnosti, območnih organizacij in zveze.
55-odstotni delež članarine pa se med posameznimi porabniki deli v naslednjih delitvenih razmerjih:
•	sindikati dejavnosti 30%,
•	območne organizacije 60 %,
•	zveza 10%.
Sredstva članarine, ki pripadajo posameznim ravnem sindikalne organiziranosti (torej vključno s sindikati podjetij in zavodov), so namenjena za stroške njihovega rednega delovanja in izvajanja programskih nalog, ki so opredeljene v dokumentu o organiziranosti ZSSS ter njihovih lastnih aktih.
Pravilnik torej podrobneje ne določa namembnosti porabe članarine za posamezne ravni sindikalne organiziranosti.
Naloge posameznih ravni organiziranosti, vključno s sindikati podjetij oziroma zavodov, so torej razvidne iz dokumenta o organiziranosti ZSSS, ki je bil sprejet na 7. seji sveta ZSSS, 8. januarja 1991, njihovih lastnih aktov ter njihovih programov dela.
Vsaka organizacija in organ sindikata dejavnosti in ZSSS je samostojen pri oblikovanju, usklajevanju ter sprejemu finančnega načrta v okviru svojih sredstev.
Organi na vseh ravneh sindikalne organiziranosti morajo (vključno s sindikati podjetij oziroma zavodov) najmanj enkrat letno seznaniti člane s plačevanjem članarine in porabo sredstev ter ob tem dokazati, da je bila članarina namensko porabljena.
Vi boste pa preprosto seznanili člane, da ste nekaj tega denarja - članarine - porabili za materinski dan in dan mučenikov, če ste ga seveda. In malo za šalo, malo zares: več je bilo teh daril, manj bo užaljenih pogledov.
Rajko Lesjak Sekretar sveta ZSSS
Moški svet
Angleška nadaljevanka (v petih delih) Moški svet je prirejena po romanu feministične avtorice Ann Oakley. Dogaja se v burnih letih Margaret Thatcher, jedko, na trenutke tudi smešno pa pripoveduje o spolnosti, zakonu in nezvestobi.
Sociologinja Charity Walton je stara 32 let, poročena in mati štirih otrok. Navidez je zadovoljna s svojim življenjem, vendar pod površjem tli napetost. Mark Carleton, volk v koži profesorja, je novi predstojnik oddelka za sociologijo na londonski univerzi, kjer je Charity raziskovalka. Izkušen ženskar takoj prepozna nepo-tešeno žensko, ki je zrela za ljubezensko razmerje. Medtem ko Mark nima pomislekov glede tega, da se laže ženi, pa Charity, ki možu doslej še ni bila nezvesta, mučita občutek krivde in slabe vesti - in potem še jeza, ko spozna, da je njeno življenje prevzel človek, ki oporeka vsem njenim idejam in nazorom; vrh vsega se zaradi njega počuti še negotova in nespametna. Več kot deset let Mark kroži med Cha-rity in ženo Jane; ta ve, da jo vara, a ga ljubi in ga poskuša razumeti, nazadnje pa ga le postavi pred vrata. Charityn mož si medtem poišče tolažbo pri svoji mladi tajnici Shelly in Charity daje svoji jezi in razočaranju duška v delu...
Prvi del angleške nadaljevanke Moški svet bo na sporedu v soboto, 16. t.m. ob 20.10 na TVS 2.
Pod vulkanom
Dogajanje v istoimenskem romanu Malcolma Lowryja je omejeno na en sam dan, na mehiški dan mrtvih leta 1938, ki postane tudi dan smrti bivšega britanskega konzula Ge-offreya Firmana in njegove nesrečne žene Yvonne. Filmska pripoved zvesto sledi zunanjim dogodkom v romanu, ne more pa v celoti izrisati notranjega sveta vedno pijanega konzula, pekla, v katerem živi in za katerega je nazadnje prepričan, da je njegovo naravno okolje. Njegovo zavest vse bolj preplavlja množica umišljenih glasov, preganjajo ga vizije,
strašijo fantastične podobe in simboli. Ujet vase, v občutek krivde in samoobtožbe, objokujoč izgubljeno ljubezen, lahko vztraja samo s pomočjo popivanja, ki pa v njem sproža vedno nova depresivna in deli-rična stanja. V fašističnem ozračju, ki je že zajelo tudi Mehiko, se v njem prepletajo doživetja iz prve svetovne vojne, ko naj bi bil kriv smrti sedmih nemških oficirjev, s sedanjim političnim delovanjem svojega polbrata Hugha, ki je prišel iz Španije, travmami, povezanimi z ženino nezvestobo. Ko se tistega zadnjega jutra pojavi Yvonne v krčmi, kjer konzul popiva po noči, ki jo je preživel skupaj s prijateljem dr. Vigilom in v kateri sta se skupaj zatekla k Mariji, zavetnici tistih, ki nimajo nikogar, da bi izprosila ženin povratek, se izkaže, da ga njena bližina prav tako prizadene kakor njena odsotnost. Ljubi jo, hkrati pa obtožuje, ne more ji oprostiti, da ga je prevarala in da je bil eden njenih ljubimcev Hugh.
Film bo na sporedu v nedeljo, 17. t.m. ob 20.45 na TVS 2, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Albert Finney in Jac-queline Bisset.
Jubilej PPZ
Aprila 1944 je skladatelj in zborovodja Karol Pahor ustanovil enega najbolj nenavadnih pevskih zborov zgodovine - Partizanski invalidski pevski zbor. Sedemnajst ranjencev iz bližnjih partizanskih bolnišnic, povitih in podprtih z berglami, neukih branja not, a srčno vnetih za petje, se je v skromnih vaških razmerah na Kočevskem pod Pahorjevim vodstvom kar kmalu izoblikovalo v skupino, ki je s svojimi nastopi ljudem vlivala pogum in voljo. V kratkem času se je zvrstilo neverjetno število nastopov, zbor se je okrepil z novimi člani; leta so tekla in generacije so se menjavale. Tudi zborovodje, seveda. Nekdanji PIPZ je postal Partizanski pevski zbor, njegovo delovanje pa se je zgledovalo po delu drugih ljubiteljskih zborov, ki želijo dosegati primerne umetniške cilje.
Ob 50-letnici svojega nastanka se člani zbora ozirajo na sled, ki so jo s predhodniki izrisali. Jubilej bodo proslavili s koncertom partizanskih pesmi, ki ga bo iz Cankarjevega doma v torek, 19. t.m. ob 20. uri neposredno prenašala tudi TVS 1.
		i lili		. . repudi	iški«	igli i	rjh
KAJ DELAJO
Sindikat delavcev gostinstva in turizma
Izhodiščne plače po 46. členu kolektivne pogodbe delavcev v gostinstvu in turizmu Slovenije za april 1994.
Tarifni razred	Izhodiščne bruto plače v SIT za polni delovni čas
I. enostavna dela	36.614,00
II. manj zahtevna dela	40.294,00
III. srednje zahtevna dela	44.996,00
IV. zahtevna dela	50.160,00
V. bolj zahtevna dela	56.749,00
VI. zelo zahtevna dela	67.732,00
VIL visoko zahtevna dela	76.896,00
VIII. najbolj zahtevna dela IX. izjemno pomembna najbolj	91.550,00
zahtevna dela	109.828,00
Regres za prehrano najmanj 5.200,00 SIT
Delavski svet oziroma organ upravljanja v podjetju na predlog direktorja oziroma delodajalca odloča o znižanju osnovnih plač. Te so lahko do 15 % nižje od izhodiščne plače, določene za posamezni tarifni razred, v naslednjih primerih:
#	če je podjetje ali njegov del - poslovna enota z obračunom poslovanja med letom izkazala izgubo ali z letnim obračunom izkazala nekrito izgubo;
#	če podjetje izvaja sanacijski program;
•	ko ima podjetje oziroma delodajalec več kot 25 dni nepretrgoma ali 40 dni s presledki v zadnjih dveh mesecih blokiran račun;
•	v drugih primerih, ko se o njih pogodbeno dogovorita sindikat in delodajalec.
Odločitev na podlagi teh kriterijev sprejme direktor podjetja s soglasjem pristojnega organa in s poprejšnjim obvestilom sindikata.
Podjetje oziroma delodajalec, ki bi take odločitve sprejel, v času trajanja te odločitve ne sme odpuščati delavcev.
Znižane plače po tem členu ne morejo biti nižje od zajamčene plače, določene v Republiki Sloveniji.
Sklep o nižjih plačah velja najdlje tri mesece. Po tem roku mora poslovodni organ ali delodajalec s soglasjem organa upravljanja in sindikatom ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih plač in o razlogih za podaljšanje izplačevanja znižanih plač obvestiti zaposlene in sindikat.
Ne glede na določbe 3. točke te tarifne priloge ima delavec v skladu s 1., 2. in 3. odstavkom te točke pravico do osnovne plače ga polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje v višini, ki ne sme biti nižja od 85 % zneska izhodiščne plače za posamezen tarifni razred.
Delavci morajo za razliko med prejeto plačo in plačo po kolektivni pogodbi dobiti listine, s katerimi bodo v poznejših obdobjih sodelovali v procesu lastninjenja podjetja ali pa jih prijavili v stečajno maso.
Mihael Zver, sekretar
■	'	m	M	■■si lil	“I	sin	dikatih
Sindikat vzgoie, izobraževanja in znanosti Slovenije
Pohvalno o Sloveniji
V	dneh od 28. do 30. marca letos je v Bukarešti potekala konferenca o financiranju izobraževanja in obvladovanju pojavov nacionalizma, rasizma in ksenofobije. Konference, ki jo je organizirala Education International - Svetovna konfederacija šolskih sindikatov oziroma učiteljskih organizacij, sta se iz Slovenije udeležila Janez Stergar, predsedujoči, in Vladimir Tkalec, glavni tajnik SVIZ Slovenije. Udeležili so se je predstavniki 26 evropskih držav članic konfederacije ter gostje iz Rusije, ZDA in tudi Kosova. S svojimi predstavniki je sodeloval tudi UNESCO.
Uvodni govor romunskega predsednika Jona Iliesca ni samo ilustriral pomena, ki ga je Romunija kot organizator dajala srečanju (neposredno po srečanju šolskih ministrov v Madridu), temveč je bil tudi povod za kritiko romunske šolske politike. Dana so bila številna opozorila zaradi razpada tudi dobrih strani šolstva vseh stopenj v vzhodnem državnem sistemu.
Slovenska predstavnika sta morala ugotoviti, da materialno stanje v slovenskem šolstvu ni tako kritično, da bi ga bilo mogoče primerjati z vzhodnoevropskimi državami na prehodu in državnoplanskega v tržni sistem. Vsekakor pa še ni primerljivo z zahodnoevropskimi standardi npr. pri učiteljskih plačah, denarju za izvajanje šolskih programov, odstotku BDP za šolstvo idr.
Slovensko poročilo o drugi temi (s korekcijo, da bi bilo namesto pojma nacionalizem bolje uporabiti termin šovinizem) ni prikrivalo nekaterih pojavov nestrpnosti tudi med šolajočo se mladino. Ponovno pa je bilo kot vzorčno na konferenci ocenjeno šolanje pripadnikov avtohtonih narodnih manjšin v RS. Udeleženci so pokazali veliko zanimanje za nekatere praktične rešitve v učnih načrtih, učbenikih in v pouku na dvojezičnih šolah. Podprli so tudi slovenske predloge, naj se El vključi v pripravljalno kampanjo Sveta Evrope za boj proti nestrpnosti med mladimi, za hitrejše pristopanje vlad k novim evropskim dokumentom, ki zagotavljajo tudi posebne pravice narodnih in jezikovnih manjšin na področju šolanja, ter za aktivno vlogo učiteljev pri prirejanju učbenikov v smislu odpravljanja predsodkov in pospeševanja medsosedskega razumevanja in strpnosti do drugačnih v lastnih okoljih.
V	zaključni besedi je bila RS posebej izpostavljena kot primer, ko lahko vzpostavitev lastne države zagotovi večje spoštovanje človeških pravic in ne povzroči večjih izgredov do drugo-rodnega prebivalstva.
prof. Janez Stergar predsedujoči
t:
10
Nihanje
proizvodnje
Industrijska produkcija v prvih letošnjih mesecih niha. Pospešeno naraščanje, značilno za drugo polletje in zlasti zadnje četrtletje 1993, se je v letošnjem januarju umirilo in februarja celo prekinilo. Januarja 1994 je produkcija naraščala po slabih 15% letno, februarja pa upadala po 2% letno. V drugi polovici lanskega leta je produkcija naraščala povprečno po dobrih 14% letno, v letošnjih prvih dveh mesecih pa povprečno po 6% letno. Februarsko upadanje produkcije je bilo najverjetneje posledica uvedbe dela prostega dne na slovenski kulturni praznik.
Januarsko upočasnitev rasti glede na oktober, november in zlasti december je lepo opaziti tudi v medletnem rezultatu, saj je bila produkcija v prvem letošnjem mesecu, kljub lanski rasti (v povprečju celega leta po slabih 4 % letno, kar kaže, da je povečanje v drugem polletju 1993 več kot nadomestilo upadanje v prvem) za malenkost (0,1 %) manjša kot pred letom. Februarja je bila sicer za dobre 4 % večja kot v enakem mesecu lani, vendar pa je bil, ob februarskem počasnem upadanju, ta rezultat posledica rasti v predhodnem obdobju (zlasti v lanskem drugem polletju). V januarju in februarju skupaj je bila produkcija 2 % nad primerljivo ravnijo prejšnjega leta in 35 % pod svojim največjim primerljivim obsegom, doseženim v prvih dveh mesecih leta 1987 in 1986. Lani je bila industrijska produkcija v prvem polletju kar za 38%, v celem letu pa 36% nižja od svoje do sedaj najvišje ravni v ustreznem obdobju leta 1986. Letošnji rezultat je torej, kljub nihanju, nekoliko boljši (depresija ni več tako globoka) od lanskega.
Piše: Franci Križanič
Januarski podatek kaže, da so pri obsegu slovenske industrijske produkcije možna velika presenečenja. Kljub omenjeni 4-odstotni lanski rasti in delovnem dnevu, t.j. 5 % delovnega časa več kot v enakem mesecu lani, je bila letošnja industrijska produkcija vendarle manjša kot januarja 1993. Ker so v januarjih (zaradi računovodskega ter nato statističnega razporejanja obsega produkcije med leti in zaradi različnih vremenskih okoliščin, t.j. enkrat mile in drugič ostre zime) takšni nihaji navzdol pogosti, kažejo tekoče tendence nadaljevanje, čeprav zelo upočasnjene, rasti. Ob dejstvu, da je industrijska produkcija še vedno tretjino pod svojo nekdanjo ravnijo in da večina neizkoriščenih zmogljivosti verjetno še ni propadla (torej se lahko produkcija hitro zelo poveča in - z upadom povpraševanja - zopet zmanjša), si lahko podobna in večja nihanja kot januarja obetamo tudi v prihodnje. V skrajnem primeru se utegne zgoditi, da bodo nihanja iz meseca v mesec pri industriji podobna kot pri pomorskem prometu, in da bo razmere moč presojati samo na osnovi večmesečnih povprečij.
Od letošnjega februarja dalje bo na medletne rezultate, poleg tekoče dinamike (t.j. rasti ali upadanja) vplivala tudi zelo nizka raven produkcije v primerljivih lanskih mesecih. To je bil tudi eden od vzrokov letošnjega sorazmerno ugodnega februarskega rezultata. Zavod Republike Slovenije za statistiko je po Box-Jenkinsovi metodi napovedal produkcijo za marec, april in maj (»Nekateri pomembnejši podatki Republike Slovenije v februarju 1994«, stran 16). Rezultati kažejo, da bi utegnili v teh mesecih pričakovati približno enak (od 0.1 % do 1 % večji) obseg produkcije kot lani. Glede na doseženo (z rastjo v lanskem drugem polletju) približno 4 % višjo raven produkcije kot pred letom, bi takšni rezultati pomenili iz meseca v mesec hitrejše upadanje (od marca do aprila povprečno po dobrih 10% letno).
Sodeč po visoki ravni prodaje trgovine na drobno, hitrem upadanju zalog neprodanega blaga in sorazmerno optimističnih odgovorih na anketo Zavoda Republike Slovenije za statistiko se povpraševanje v prvih letošnjih mesecih še naprej krepi. Pomemben vzrok te krepitve je povečanje t.i. nevidnega izvoza na Hrvaško. Zaradi tamkajšnje revalvacije so se namreč zelo povečali nakupi hrvaškega prebivalstva v Sloveniji. Osnovno vprašanje ostaja, ali bo ta krepitev vodila v nadaljnje povečevanje gospodarske dejavnosti na Slovenskem, ali pa v novo eskalacijo inflacije. Ce napoved gospodarske stagnacije, podana po Box-Jenkinsovi metodi, ni zgrešila, si lahko v kratkem obetamo nov inflacijski val.
zboru
Svet za malo gospodarstvo in podjetništvo pri Združeni Usti socialnih demokratov je obravnaval veljavni zakon o gospodarskih družbah in predlog obrtnega zakona. Ugotovil je, da je zakon o gospodarskih družbah po vsebini pravno kvaliteten, vendar so problem obrtna določila v prehodnih določilih tega zakona, ki določajo rok za uskladitev obstoječih gospodarskih subjektov. Največ težav povzročajo te določbe v malem gospodarstvu, zlasti za taiste gospodarske subjekte, ki so organizirani kot družbe z omejeno odgovornostjo ali obrtniki. Svoj sta-
tus morajo namreč uskladiti najkasneje do 31. 5. 1994.
Pri tem se odpira vrsta vprašanj, na katere predstavniki (lastniki, menedžerji) teh družb prejemajo od uradnih institucij zelo različne odgovore. To povzroča dodatno težavo pri sprejemanju odločitve, za katero statusno obliko naj se odločijo.
Med temi vprašanji so predvsem:
-	ali se bo upoštevala za dokapitalizacijo samo postavka rezerve in nerazporejeni dobiček, ali tudi kapital individualnega lastnika;
-	ali je potrebno pri vnosu stvarnih vložkov obračunavati in plačati prometni davek;
-	ali bodo sodišča priznavala kot listino nerevidirano bilanco stanja.
Zakon o gospodarskih družbah nalaga obrtnikom, da se morajo do 31. 5. 1994 preoblikovati v samostojnega podjetnika. Vendar obrtni zakon še ni sprejet, prav tako še nista znani A in B lista obrtnega zakona, ki opredeljujeta
14. aprila 1994
NA TRZNEM PREPIHU
KOMET, ŽENSKAM PRIJAZNO PODJETJE
V Sloveniji se že kar nekaj organizacij ali tudi podjetij ukvarja s podeljevanjem priznanj za najboljše podjetniške dosežke, pri čemer segajo vzroki za dodelitev nagrade oziroma priznanja (saj nagrade finančno niso na prav visoki ravni) od gospodarskih dosežkov trajnejšega pomena do podjetniške družine in podjetnika - novinca leta. Vsekakor najbolj nenavadno pa je priznanje za podjetje, »ki je ženskam najbolj prijazno«, ki ga je začelo podeljevati Združenje Manager. Podelujejo ga na vsakoletnem jesenskem srečanju in lani jeseni ga je dobil Anton Tomc, direktor konfekcije Komet iz Metlike. Pred kratkim smo podjetje obiskali, namenoma dolgo po
Marija Zajc: Nam se zdi povsem vsakdanje, da imamo suhe, dovolj velike prostore, prezračevane in klimatizirane, da imamo malico zastonj, kavo na delovnem mestu...
tem, ko se je veselje nad priznanjem poleglo.
Marija Zajc, podpredsednica sindikata v Kometu, je bila presenečena, ko smo ji razložili namen obiska.
»Saj smo že pozabili na to,« nam je v smehu dejala. »Seveda smo bili veseli priznanja nič manj kot direktor, vendar pa tudi presenečeni. Ne zavoljo tega, ker bi mislile, da smo ga dobili po krivici, ampak zato, ker smo na naše razmere navajene in najbrže se nam zdi samoumevno, da je urejeno tako, kot je. Potem pa ti povedo, da so pri nas delovne razmere boljše kot v večini drugih podjetij, in se kajpak začudiš: kaj drugje nimajo vsega tega, kaj to ni samo po sebi razumljivo, da imaš takšne delovne pogoje?«
Potem ko smo silili s konkretnimi vprašanji, kaj je v podjetju takega, kar je dru-
obrtno dejavnost (A lista) in dejavnost, ki je podobna obrtni dejavnosti (B lista). Zaradi tega bodo posamezni subjekti morali večkrat spreminjati svoj status; najprej po zakonu o gospodarskih družbah in nato še po obrtnem zakonu. Lahko se zgodi, da se bo obrtnik preoblikoval v statusnega podjetnika, kasneje pa se bo v skladu z novim obrtnim zakonom ponovno preoblikoval v obrtnika.
Glede na to, da se usklajevalni roki po zakonu o gospodarskih družbah iztekajo, odgovori na najpomembnejša vprašanja pa še vedno niso povsem jasni, v ZLSD menimo, da ni primemo vztrajati pri teh rokih. Prepričani smo, da se resnosti teh problemov zavedajo tudi na ministrstvu za gospodarske dejavnosti.
Dodaten razlog za podaljšanje rokov iz prehodnih določb vidimo tudi v tem, da so družbena podjetja pri tem ponovno\ izvzeta, kot že mnogokrat. Tokrat zaradi lastninskega preoblikovanja. O vplivu teh določil na malo go-
s kolektivno pogodbo, ob koncu leta pa naredimo poračun. Tako je že dolgo in ta previdnost se nam je doslej kar nekajkrat obrestovala. Ne nazadnje velja pripomniti, da iz nje financiramo razvoj brez posojil. Plače naj namreč kroji rezultat, je naše stališče. Seveda pa nismo za to, da bi jih denimo vlada administrativno omejevala, saj to počno pametni gospodarji sami in bolje od nje.«
O priznanju za delavkam najbolj prijazno podjetje pa je Anton Tomc, ki je v Kometu 17 let, od tega zadnji dve kot direktor, prav tako malo povedal kot pred njim Marija Zajc.
»Bistveni za dobro delo so primerni delovni prostori.
Konfekcija Komet: pravilno in dobro vodeno podjetje je uspešno tudi z dodelavnimi posli
gačno kot drugje, smo naleteli na težavo.
»Ne vemo, kaj naj bi pogrešale, je odvrnila Marija Zajc.« Res ne vem, česa nismo uspeli urediti. Najbrže so nagrado prinesli izredno dobro urejeni delovni prostori, red v njih, dobri delovni pogoji, tako glede čistoče zraka, temperature v prostorih. Nemara je važno tudi to, da nismo utesnjene na delovnem mestu.«
Poskušamo sami z vprašanjem, kako je urejena prehrana, kakšen je delovni ritem, plače in tako naprej.
»Malico imamo zastonj. Delovni ritem je pa hud, vendar smo zato tudi uspešno podjetje. Plača, povprečna, pa se suče okrog 42.000 tolarjev.«
Marija Zajc nas je po pogo-
Anton Tomc, direktor Kometa: Ustrezni delovni pogoji so za uspeh prav tako pomembni kot vsi drugi
voru povabila na ogled tovarne, kjer smo pa naleteli na hiter delovni ritem in verjetno tudi zaradi tega nepripravljene delavke, da bi izgubljale čas (in normo) s klepetom z novinarji. Verjetno bi uspeli, če bi povprašali vsako od delavk za šivalnimi stroji, vendar smo po kakih desetih neuspelih poskusih odnehali. Navsezadnje, zakaj bi to, da bi imeli daljši članek, zmotili delovni ritem?
Ko smo se kasneje pogovarjali z direktorjem Antonom Tomcem, je potrdil naše občutke glede delovnega tempa.
»Norme so res trde, toda tudi zaradi tega smo lahko uspešno podjetje,« je dejal. »Vseh 33 let, kar podjetje obstaja, še ni poslovalo z izgubo. Pretežno se ukvarjamo z dodelavnimi posli, toda tudi s tem delom smo lahko uspešni.«
Lani je Komet, v katerem je zaposlenih 426 delavk in de-
spodarstvo, ki je bistven, pa so predlagatelji ponovno premalo razmislili.
Predlog
Svet za malo gospodarstvo in podjetništvo pri ZLSD zato predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, naj po hiterm postopku sprejme spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah, in sicer:
-	roki za uskladitev statusa obstoječih gospodarskih subjektov, ki jih vsebujejo prehodne določbe, se podaljšajo do 31. 12. 1994;
-	kot posledica neuskladitve statusa obstoječih gospodarskih družb (d. d. in d. o. o.) se izvede skrajšani postopek prenehanja družbe.
Državnemu zboru hkrati predlagamo uskladitev usklajevalnih rokov, ki se nanašajo na status posameznega gospodarskega subjekta v zakonu o lastninskem preoblikovanju, zakonu o gospodarskih družbah in obrtnem zakonu. Svet za malo gospodarstvo in podjetništvo pri ZLSD, Cvetka TINAVER, predsednica
lavcev, od tega 118 s sosednje Hrvaške, posloval s 6 odstotnim dobičkom. Ustvaril je za 720 milijonov tolarjev celotnega prihodka, od tega devet desetin z izvozom. Izvoz po vrednosti presega uvoz kar petkratno.
»Kaj pa plače,« smo pobarali, pričakujoč kak bolj izmikajoč odgovor.
»Plače so med letom nekoliko pod ravnijo, določeno
Naši so suhi, prezračevani, dovolj veliki, ohlajevani poleti ... V te namene smo precej vložili in še bomo, zlasti v klimatizacijo, ki še ni najboljša. Imajo pa delavke tudi avtomate za kavo, katerih uporabo jim kroji samo ritem dela... Skratka, menimo, da morajo delavke imeti dovolj dobre pogoje za delo, da lahko opravijo naloženo delo, da ne obolevajo.	Boris Rugelj
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo Gojka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:..................
Račun bom(o) plačal(i) v zakonitem roku. Ind. kupcem pošiljamo po povzetju.
žig
Podpis naročnika
11
14. aprila 1994
NA TRŽNEM PREPEČ
SEJEM NAJBOUŠIH ZAPOSLITEV
Mednarodna organizacija študentov, ki se zanimajo za menedžment in ekonomijo, imenovana AISEC, ima svoje odbore tudi na mariborski in ljubljanski univerzi. Pred kratkim je v Mariboru organizirala sejem kadrovskih potencialov, poimenovan »Top--job«. Na osnovi izkušenj iz razvitih držav so organizatorji na sejmu želeli vzpostaviti neposreden stik med študenti, ki končujejo višješolski ali visokošolski študij, ter predstav-
niki podjetij, ki iščejo izobražene kadre ter jim ponujajo zaposlitev, pripravništvo ali prakso.
Čeprav pri nas nimamo veliko tovrstnih izkušenj, je organizatorjem tega sejma uspelo osnovno idejo uresničiti. Sejma v prostorih Poslovno ekonomske fakultete v Mariboru se je udeležilo veliko študentov in diplomantov mariborske univerze ter preko trideset podjetij iz vse Slovenije. Ta so si prizadevala bo-
dočim strokovnjakom čimbolj celovito predstaviti svojo dejavnost in med najboljšimi zbuditi interes za zaposlitev. Študentje pa so se podjetjem predstavili z izčrpnim življenjepisom in opisom vseh svojih referenc.
Na sejmu so sodelovala zlasti uspešna podjetja, ki so udeležbo na njem poskušala izkoristiti tudi za okrepitev svojega imidža v profesionalnih in univerzitetnih krogih. Jeklotehna iz Maribora, Kre-
ditna banka Maribor, Ljudska banka Celje, Kovintrade iz Celja, Vegrad in Gorenje iz Velenja, Talum iz Kidričevega, Tobačna tovarna iz Ljubljane, Unior iz Zreč, Gradbeno podjetje Grosuplje, Republiški zavod za zaposlovanje ter druga podjetja in zavodi so imeli na sejmu svoje stojnice, študentom pa so se podjetja predstavljala tudi z izčrpnimi pisnimi gradivi. Vsak študent, ki je sodeloval na sejmu, se je po razporedu,
ki so ga pripravili organizatorji, lahko 20 minut pogovarjal z vodilnimi kadrovskimi delavci iz podjetij, ki so posebej pritegnila njegovo zanimanje. Tako so kadroviki iz podjetij in bodoči diplomanti z različnih fakultet mariborske univerze vzpostavili neposreden stik.
Organizatorji so program sejma popestrili tudi z okroglo mizo o lastninjenju s certifikati, na kateri so sodelovali tudi predstavniki ministrstva za ekonomske odnose, ter z razgovorom z uspešnimi menedžerji in strokovnjaki o tem, kako uspeti v poklicu.
Sejem »Top-job«, ki ga bo AISEC organiziral tudi na ljubljanski univerzi, je več kot uspel. Še pred časom si mnogi podjetniki niso znali niti predstavljati, da bi lahko na sejemski način ponujali delovna mesta in na enak način iskali najboljše - tokrat mlade strokovnjake. Vendarle se je izkazalo, da se to da: na sejmu »Top-job« je vladalo podobno razpoloženje kakor na denarnih borzah. Za en dan je bilo v Mariboru mogoče zaznati utrip pravega trga dela in znanja, ki ga sicer v praksi še zdaleč ne poznamo.
Tomaž Kšela
CINKARNA V BOJU ZA POZITIVNI REZULTAT POSLOVANJA
V	celjski Cinkarni lanskoletnih gospodarskih načrtov niso dosegli v celoti. Ker pa so v primerjavi z letom 1992 le dosegli nekoliko boljše rezultate, so lansko poslovno leto po seštevku vseh plusov in minusov na proizvodni, prodajni in stroškovni strani vendarle zaključili brez izgube. Na koncu so si celo oddahnili, češ, glede na težavne pogoje gospodarjenja, ko se veliko podjetij bojuje za obstoj, so taki rezultati celo uspeh. Seveda ne gre na takih rezultatih »zaspati« (tega pametni ne počnejo niti na lovorikah). V Cinkarni so podrobno analizirali gospodarske razmere doma in v svetu, tržni položaj slovenskih izdelkov, verjetno gibanje stroškov in ugotovili, da bi v letošnjem letu morali doseči bistveno boljše proizvodne rezultate. Ugotovili pa so tudi, da takšni cilji niso neuresničljivi, če bodo le uresničili politiko poslovanja v celoti, in če se bo lastninjenje izteklo po načrtih. Pričakovane težke pogoje gospodarjenja potemtakem lahko Cinkarna in v njej zaposleni preživijo brez večjih kriz.
V	Cinkarni menijo, da bodo letos morali izdelati za 13% več izdelkov, kot so jih lani, povečati prodajo za 12 % (glede na lansko), pri čemer naj bi se prodaja vrednostno povečala za 26%. Na tuje trge naj bi prodali za 8% več izdelkov, tam pa kupili za 15 % več. Tržne razmere bodo terjale zmanjšanje števila zaposlenih za
nadaljnja 2%, pri čemer bi morala produktivnost zrasti kar za 18%.
Enako ali povečano proizvodnjo kot v preteklih dveh letih načrtujejo v vseh proizvodnih enotah, razen v PE Kemija, kjer so prenehali izdelovati cinkovo belilo in litopon ter organska barvila, kar ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Vendar je glavnina proizvodnje, skoraj dve tretjini, predvidena v PE Titandioksid, tako da skupni obseg proizvodnje Cinkarne ne bo manjši kot lani.
Tisto, kar res lahko skrbi vodstvo Cinkarne (in kajpak vodstva tudi drugih slovenskih podjetij, saj so ti pogoji v glavnem za vse enaki), je povpraševanje po slovenskem blagu na tujih trgih in s tem povezane prodajne cene in pa stroški, tako materialni kot nematerialni. V Cinkarni pričakujejo, da bodo prihodki realno manjši kot v lanskem letu, čeprav so se prodajne cene proti koncu lanskega leta umirile, se pravi, niso več padale zaradi hude recesije na svetovnem trgu in zato povečane konkurence. Toda tuji trg, na katerega Cinkarna proda okoli 83 odstotkov svojih izdelkov (od tega za kake 4% na trge bivše Jugoslavije, ki so včasih bili glavni kupec njenih izdelkov), tudi v letošnjem letu še ne pričakuje kakega večjega oživljanja proizvodnje, razen deloma na ameriškem in britanskem trgu. Drugje naj bi recesija verjetno še trajala.
Skratka, krotenje stroškov je glavno orožje zaposlenih v Cinkarni, da bodo na koncu tudi letos dosegli pozitivni poslovni rezultat. Najmočnejši adut je znižanje nematerialnih stroškov, pa tudi zmanjšanje obsega sredstev 'za plače. V Cinkarni menijo, da se bo letos pozitivno odrazilo precejšnje
zmanjšanje števila zaposlenih lani oktobra in tudi za letos predvideno nadaljnje zmanjšanje za dva odstotka. Letos naj bi se zaradi tega stroški za prispevke prvikrat zmanjšali. Drugi adut naj bi bilo veliko povečanje produktivnosti, ki naj bi se povečala kar za 18 odstotkov, in vse to skupaj naj bi
dalo podjetju »realne možnosti za obvladovanje vseh sestavnih delov ekonomskih kategorij poslovanja v pozitivni smeri«, kot so zapisali v svojem glasilu »Cinkar-nar«.
Pričakovani pozitivni izid iz razlike med načrtovanim obsegom proizvodnje in prodaje ter stroškov bodo uporabili za pokrivanje negativnih razlik med prihodki in odhodki financiranja in negativne razlike med izrednimi prihodki in izrednimi odhodki.
Da bi pričakovane rezultate dosegli, bodo morali kajpak nekaj sredstev tudi vložiti v izboljšanje osnovnih sredstev in za nove naložbe, denimo v izboljšanje ekolo-
gije. Za te namene pa sami ne bodo zmogli zbrati dovolj sredstev, zato bodo morali za vse večje naložbe pridobiti tudi tuje naložbene vire.
Če bi uspeli tudi zmanjšati veliko vezavo sredstev v zalogah in terjatvah, kar je sicer eden od ciljev letošnjega gospodarskega načrta, menijo v Cinkarni, bi lahko letos imeli dobro likvidnost. To bi tudi zmanjšalo stroške poslovanja, saj ne bi bilo treba najemati dragih kratkoročnih posojil za finansiranje tekočega poslovanja, pa tudi za naložbe bi ga bilo več.
(Po »Cinkarnarju«, št. 1/94 povzel B. R.)
NAPOVEDI NISO ROŽNATE
Leto 1992 je bilo za izdelovalce gospodarskih vozil slabo, lani pa je panoga doživela najhujšo recesijo v zadnjih tridesetih letih. Proizvodnja je bila skoraj za četrtino manjša kot leto prej. Prodanih je bilo nekaj več kot 190.000 tovornjakov, težjih od šest ton, kar je za 23,1 odstotka manj kot leta 1992.
V	Španiji se je prodaja tovornih vozil zmanjšala za 50 odstotkov, v Italiji za več kot 30 odstotkov in v Franciji za 21 odstotkov. Vseh trgov pa recesija ni prizadela v tolikšni meri. V Veliki Britaniji se je prodaja povečala za 15 odstotkov oz. na 34.000 enot, kar pa še zdaleč ne dosega rekorda iz leta 1989, ko je bilo prodanih 65.000 vozil.
Napovedi za letošnje leto niso preveč optimistične. Analitiki britanskega inštituta za raziskavo trga DRI Europe sicer pričakujejo, da se bo trgovanje s tovornjaki, lažjimi od šest ton, nekoliko okrepilo, povpraševanje po težkih tovornjakih pa bo še naprej šibko.
V	Veliki Britaniji je mogoče priča-
Piše: Vlado Babič
Pismo iz Beograda
Tito
Tako, skoraj po štirinajstih letih se je Tito prvič sprehodil po Beogradu. Res se je že prejšnja leta šušljalo, da se njegov duh pojavlja po različnih krajih naše prestolnice, in to ni nikogar presenečalo. Preveč ljudi namreč kar naprej sanjari, kaj vse bi dali, da bi le lahko videli zmešnjavo med njegovimi nasledniki, če bi Stari lahko vstal za en sam samcat dan. Po drugi plati pa, saj veste, kako je z govoricami! Ljudje se zaklinjajo, da gre za čisto resnico, da so ga videli na lastne oči, toda človeku, ki stoji z obema nogama na tleh, kaj takega ni lahko verjeti. Glede na vse, kar smo preživeli v teh nekaj letih, je končno skepsa opravičljiva, mar ne?
In zdaj si predstavljajte šok ljudi, ko so ga zagledali, kako se sprehaja po nekdaj svoji, zdaj Ulici srbskih vladarjev. Ves zlikan v beli uniformi, veder, dobro razpoložen. Le to je vprašanje, kako je obdržal smisel za humor po vsem, kar se je zgodilo in kar so mu naknadno natovorili v prtljažnik njegovega črnega mercedesa.
Šele po smrti je siromak zvedel, kakšen je v resnici bil. Ker imajo ljudje običajno o sebi lepo mnenje, niti malo objektivno, ga je brez
dvoma presenetilo, kaj vse je padlo po njem po odhodu iz ljubljanskega Kliničnega centra. Predvidevamo, da je le s težavo prebavil vse obtožbe o svojem zločinskem delovanju. Osupnil je, ko je moral sprevideti, kako silno je sovražil vse narode in narodnosti nekdanje nam ljube domovine. Kaj vse je počel, da bi jim jo le zagodel!
Dokončno je spoznal, da je bil ključni agent KGB, CIA in Vatikana za povrh, prostozidar in stalinist, hrvaški izrodek in srbski sovrag, pijanec in babjek. Morda bi ga vse to niti ne zabolelo, če bi ga opsovali neznani ljudje. Ker pa so ga popljuvali tisti, v katere je verjel, jih forsiral in so ga oni v zahvalo malikovali, se mu je brez dvoma zagnusilo.
Vendar je med sprehodom gnus skril. Bil je v stari formi, veselo je poklepetal z mimoidočimi vseh generacij.
Ne mislite, da gre namesto pisma iz Beograda za pismo iz nezavesti. Ta čudoviti hepening je uprizoril sijajen igralec Indekso-vega radio gledališča Micko Lju-bičič med snemanjem filma »Maršal Tito drugič med Srbi«. Režira ga Žclimir Zilnik.
kovati nadaljnje povečevanje prodaje, v Franciji naj bi se letos krivulja začela obračati navzgor, v Španiji pa naj bi vsaj več ne drsela navzdol. V Nemčiji pa pričakujejo, da bo prodaja še naprej nazadovala in se umirila nekako pri 60.000 enotah. Po 105.000 prodanih tovornih vozilih v letu 1991, kar je mogoče pripisati posledicam združitve, je 60.000 tovornjakov po mnenju strokovnjakov »naravna« potreba nemškega gospodarstva po teh vozilih!
Nič čudnega ni torej, da so po lanskem katastrofalnem letu skoraj vsi proizvajalci v panogi zašli v rdeče številke. To je doletelo tako vodilnega na svetovnem trgu, Mercedes-Benz, kot tudi italijanski Iveco ali pa francoski Renault. Izkoriščenost nekaterih obratov pri Mercedes-Benzu je bila le 60-odstotna. Med tekmeci je vrh tega divjal ogorčen cenovni boj in tudi 40-odstotni popusti niso bili redki. Najbolj znamenita žrtev recesije je nizozemski DAF,
Najbolje prodajana gospodarska vozila v Zahodni Evropi - primerjalno TAM
Kaj vse smo izvedeli o Titovem pravem liku po zaslugi kolektivne (TV) hipnoze in (TV) amnezije! Glede na to jo je Stari v srečanjih s svojimi Beograjčani še dobro odnesel. Ljudje, prisiljeni v soočenje tistega časa s tem položajem, so dali Titu visoke ocene. Že res, nekaj upokojencev ga je obtožilo, da je kriv za vse njihove tegobe, toda večina mu je bila naklonjena. V tolikšni meri, da so z njim zaplesali kolo in povsem ustavili promet pred beograjsko železniško postajo.
Dogodek me je spomnil na sceno iz mestnega avtobusa za novo leto. Skromno oblečen človek sedi s plastično vrečko v naročju in s Titovo sliko v dvignjeni roki. Obrača se, da bi jo vsi videli. Nekdo pripomni, da je na sliki vendar največji hohštapler, človek pa le globoko vzdihne in začne odmotavati vrečko. »Za njegovih dni ob novem letu nisem jedel le takšne uboge roštiljske klobasice,« pravi in vsem pokaže to revščino. »Tedaj nikoli nisem imel Titove slike, zdaj pa jo bom nabil na vhodna vrata. Bil je mojster, čeprav le s tremi dnevi šole...«
Ja ja, reflektanti na Titov prestol bi res morali vedeti, da za to ne zadostuje njegova avtoritarnost in zunanji blišč. Tudi malce državniške modrosti in nadarjenosti je treba. Žal pa je že vsak lokalni šerif, podprt z artilerijo seveda, brž dosegel planetarne ambicije. In končno, zakaj bi jih ne, ko tako lepo izaleda na lokalni TV?!
Morda sem brez okusa, toda pripravljen sem se strinjati z avtorjem grafita na cesti, ki pelje proti Surčinu: »Bravar je bi o bolji!«
TOVORNJAKI	1992	1993
Mercedes-Benz	92.524	69.383
Fiat	51.492	41.067
MAN	35.275	29.461
Renault	25.815	20.369
Volvo	22.434	17.214
TAM	723	754
AVTOBUSI	1992	1993
Mercedes-Benz	3.218	2.806
Kassbohrer	2.285	2.323
Renault	1.551	1.710
Volvo	1.339	1.677
Ernst-Anwarter	1.042	1.070
TAM	361	319
ki je lani prodal za 39 odstotkov manj kot leto prej. Posrečilo se mu je rešiti le proizvodnjo in prodajo tovornjakov, težjih od 15 ton. Na evropskem trgu gospodarskih vozil pa vrhu tega poteka veliko preurejanje sil. Leta 1965 je bilo 40 neodvisnih izdelovalcev tovornjakov, v začetku letošnjega leta pa jih je bilo le še deset.
Le malo bolje potekajo posli z avtobusi. Lani se je prodaja teh vozil v Zahodni Evropi sicer zmanjšala le za štiri odstotke, vendar pa so vodilni izdelovalci, na primer Mercedes-Benz, Iveco ali Renault, tudi zdrsnili v izgubo. Tudi srednje velikim podjetjem se ne godi bolje. Nemški Karl Kass-bohrer Fahrzenge, ki je zadnji dve leti tičal v izgubi, si šele letos obeta nekoliko dobička.
Glede na navedeno in ob upoštevanju pogojev gospodarjenja v Sloveniji, ki so bistveno manj ugodni kot v Zahodni Evropi, je težak položaj edinega slovenskega proizvajalca gospodarskih vozil mariborskega TAM-a dokaj razumljiv. Zahodnoevropske države svojim proizvajalcem gospodarskih vozil kot strateško pomembni panogi stojijo ob strani - pomeni, da jim konkretno pomagajo. Zato bi pomoč slovenske države edinemu slovenskemu proizvajalcu (nanj je nenazadnje vezanih preko 16.000 delovnih mest) bila še kako dobrodošla.
Po G. V. povzel D. G.
Knjiga,
ki razkriva ozadje ob sprejemanju lokalne samouprave

Naročite jo pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, po telefonu (061) 321-255 ali telefaksu (061) 311-956
12
14. aprila 1994
ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA
Piše: Lučka Boh m
Zdravstveni dogovor 94
Slovenci zgroženi prebiramo novice o vojnah in nesrečah, ki so se zgrnile na narode bivših socialističnih držav po zgodovinskem letu 1990, in si po tihem priznavamo, da smo jo mi še poceni odnesli. Med najhujše nesreče je treba prav gotovo prišteti zlom zdravstvenega sistema v nekaterih od teh držav. V zadnjem času smo v poročilih iz več različnih, nekdaj socialističnih držav slišali, da ni več denarja za bolnišnično zdravljenje in da zaradi pomanjkanja zdravil in sanitetnega materiala zdravstveni delavci lahko ukrepajo zgolj tam, kjer se rešuje življenje, ne morejo pa več zdraviti drugih bolezni. Ko se je zrušil tamkajšni politični sistem, se je zrušilo tudi proračunsko financirano zdravstvo. Zlom zdravstva se bo kaj kmalu izrazil s statističnimi podatki o skrajšanju pričakovane dolgosti življenja v teh državah.
Nasprotno pa gre zdravstvu v Sloveniji vedno bolje! Pri tem mislimo na urejeno financiranje. V času sisovskih občinskih zdravstvenih skupnosti v 80-tih letih je bila problem razdrobljenost rizične skupnosti in neracionalnost zdravstvene mreže, ki jo je bilo vse teže vzdrževati. Ko je po ustavnih spremembah leta 1989 republika združila in vključila zdravstvene prispevke v integralni proračun, je prišlo do nenamenske uporabe zbranega denarja. Kdo ve, za kaj so se takrat uporabljali prispevki, ki smo jih zaposleni plačevali od svojih bruto plač za zdravstveno zavarovanje. Zdravstvo je zaradi pomanjkanja denarja zabredlo v finančno krizo, ki je grozila s popolnim zlomom. Leta 1992 je začel veljati novi zakon in z njim ustanovitev Zavoda za zdravstveno za-
varovanje Slovenije. Zdravstveni prispevki so bili izločeni iz državnega proračuna, Državni zbor RS pa je pod vtisom izrednih dolgov zdravstva določil zbirno prispevno stopnjo kar v višini 18,5 odstotka. Zavod je že po nekaj mesecih izkazoval presežke, ki so ostajali tudi potem, ko je zdravstvu pomagal pokrivati dolgove celo za nazaj. Zavod je državnemu zboru
štirikrat predlagal znižanje prispevne stopnje. Po 1. 4. 1994 ta znaša le še 12,7 odstotka in je tako nižja kot pred uvedbo novega zavarovalnega sistema. V letu 1993 so svoje dolgove upnikom poravnali celo taki dolžniki, kot je bil Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Stari dolgovi so poravnani, zdravstvo tekoče prejema plačilo za svoje delo, zavarovanci pa kar dobro vemo, kakšne so naše pravice pri zdravniku. Pritožbe seveda še vedno so, toda te bo veliko lažje reševati sedaj, ko je urejeno financiranje.
Temeljni kamen urejenega financiranja je dogovarjanje med Zavodom, državo in zdravstvom o letnem programu zdravstvenih storitev, ki jih krije zdravstveno zavarovanje, ter o njihovih cenah. Osemindvajsetega marca letos je bil že drugič, odkar so se konstituirali organi upravljanja Zavoda, podpisan tak letni
dogovor med Zavodom, Ministrstvom za zdravstvo, Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniško zbornico Slovenije, Lekarniško zbornico Slovenije, Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč in Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije. K splošnemu dogovoru so bili hkrati sklenjeni še štirje področn, letni dogovori. Priprave na pogajanja so se začele že v juliju 1993, dogovarjanje pa se je končalo z uspešno arbitražo v letošnjem marcu Do konca aprila letos morajo zdravstveni zavodi in zasebniki Zavodu poslati svoje ponudbe za izvajanje razpisanih programov zdravstvenih storitev. Zavod bo izbral med ponudnik: tiste, ki bodo najkonkurenčnejši glede časovne in krajevne dostopnosti storitev, dolžine čakalne dobe, storilnosti in cene zdravstvenih storitev.
V Sloveniji se torej pospešeno razvija nz le medicinska stroka ampak tudi veda, ki ji pravimo ekonomija zdravstva. Ne nazadnje gre pr: tem za to, da bo denar, ki ga vplačujemo zavarovanci, uporabljen čimbolj v našo korist. Informacijski sistem, ki ga Zavod pospešeno izgrajuje, bo omogočil postopno izenačenje zdravstvenega standarda v vseh regijah in racionalizacijo.
Nekaj planiranih podatkov iz Dogovora 94, ki pokažejo na velikost projekta: v letu 1994 bc Zavod izvajalcem plačal 3.270.000 bolniško-oskrbnih dni, 110.200 dializ, v splošni in dispanzerski dejavnosti bo 79 timov v dežurstvu oziroma pripravljenosti za nudenje zdravstvenih storitev 24 ur na dan, farmacevti pa bode opravili 73.110 ur dežurstev in pripravljenosti, v zdraviliščih je planiranih 368.000 nemedicinskih oskrbnih dni, v splošnih socialnih zavodih je planiranih 779.500 dni nege tipa I, 2.242.000 dni nege tipa II in 887.000 dni nege tipa III, itd., itd. Sredstva za plače zaposlenih v zdravstvu bodo upoštevala izhodiščno plačo, določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom, plansko število delavcev posamezne dejavnosti, kvalifikacijsko strukturo planiranih kadrov in dodatke. Zasebnega dela bo v zdravstvu vedno več in bo prav gotovo povzročilo premike tudi v javnih zdravstvenih zavodih.
»TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«
Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE.
Vanj se vključite tako, da do 30. aprila letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo.
V maju 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev.
Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 20. maja 1994.
PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo!
Paket sestavljajo knjige:
Peter Božič
ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST
On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil.
Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes.
Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra«' in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni.
In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje.
Kudi Čačinovič
MED DVEMA CERKVAMA
Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči.
Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni.
Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 1340-033 faks 311-956
Miroslav Jančič
GLASNIK PEKLA LinII.
/. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva
Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, spm prestregel, kako neka musliman$ka soseda drugi pravi:
»Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!«
Matej Bor
JERNOV ROKOPIS ALI
MARTINOVA
SENCA
Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu.
Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega z&vedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj.
Vladimir Kavčič
STEBRI DRUŽBE
Psihosocialni portreti sodobnikov
Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji.
Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATE-UEV KNJIGE DE«.
Pa še to: ČLANI KLUBA BODO IMELI 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno.
Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT.
Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT.
Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta:
PRED USODNIMI
ODLOČITVAMI
brezplačno!
NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo

_____izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA
OBLAST
_____izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA
_____izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I.
Naročeno pošljite na naslov:...................
izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA II. izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA
izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE
Ulica, poštna št., kraj:
Ime in priimek podpisnika:...........................................................
1.	Račun bom(o) plačai(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku (velja za DO)
2.	Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih
3.	Knjige mi pošljite po povzetju
4.	EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate
Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno.
Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali do tega dne, bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«.
p



»Na Stanovanjskem skladu ljubljanskih občin so mi dodelili številko 323, čeprav sem bila tistega zgodnjega jutra, 31. marca, ko so delili številke, prva na vrsti. Rekli so mi, da sem sicer prva, a ostale številke so še iz prejšnjega leta. Zgrozila sem se. Stanovanje, vsaj majhno sobico zase in za svojega otroka, potrebujem zdaj ne pa šele čez dvajset let.« Tako je z obupanim glasom Potožila 24-letna Mojca Štrukelj iz Ljubljane na zboru iskalcev stanovanj, ki je bil pred nekaj dnevi v Ljubljani.
ske ne morejo privoščiti otrok, za socialno ogrožene družine, kjer je eden od staršev (ali pa tudi oba) brezposelen.
»Ste se kdaj vprašali, kako ti ljudje zmorejo plačevati vsak mesec 300 mark za stanarino z ostalimi stroški vred? Ste se kdaj vprašali, kako ži-
Med kakšnimi 300 udeleženci zbora iskalcev stanovanj je bilo veliko družin z otroki, fnater z utrujenimi obrazi, moških, ki so se nelagodno presedali in jezno švigali z očmi, še posebej takrat, ko so morali poslušati dolgovezna medsebojna prerekanja in obtoževanja med predstavniki mesta Ljubljane in Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin, kdo je bil in kdo je manj kriv za neznosno stanovanjsko stisko v slovenski prestolnici. In ves čas tega sestanka se je slišal vztrajni otroški jok...
Skupno 6800 prosilcev
»Rada bi le stanovanje, politične spletke naju ne zanimajo...«
Zaskrbljeni pogledi na zboru iskalcev stanovanj
Gre namreč za 6800 prosilcev neprofitnih stanovanj, kar je približno 16.000 ljudi, če prištejemo še družinske člane. Med njimi prevladujejo prosilci socialnih stanovanj. Vsi ti ljudje živijo zvečine kot podnajemniki v dragih najemniških stanovanjih, majhnih sobicah, po kleteh in drvarnicah.
V Ljubljani ni bilo že sedem let nobenega razpisa za neprofitna stanovanja. Lastniki
privatnih hiš in stanovanj niso socialno obarvani in zahtevajo visoke najemnine. Mnogi izobraženci, predvsem tisti iz srednjega sloja, si ne morejo kupiti stanovanja v Župančičevi jami ali kje drugje, saj jim od plačevanja dragih najemnin ali doplačil za vnaprej ostane le za golo preživetje. Najhuje je za mlade družine, ki si zaradi stanovanjske sti-
vijo otroci iz takšnih družin, ki se zaradi majhnih prostorov nimajo praktično kje učiti, hodijo v šolo neprespani, so praktično brezdomci, njihovi starši pa pogosto nimajo niti za osnovne potrebščine?« je navzoče spraševala Jožica Brinovec.
Dva ostarela človeka živita v drvarnici sredi bele Ljubljane, brez elektrike, stranišča in vode. V Ljubljani je 200 družin, ki živijo v neznosnih stanovanjskih razmerah in bi takoj potrebovali streho nad glavo.
Pretresljiva je bila pripoved moškega srednjih let, ki je v polomljeni slovenščini govoril v imenu vseh tistih najbolj socialno ogroženih, ki živijo kot podnajemniki na Trnovem, v Rakovi Jelši, Cesti dveh cesarjev itd. Za sobo od 9 do 12 kvadratnih metrov morajo plačevati mesečno 120 do 150 mark, posebej še stroške vode. Na Cesti dveh cesarjev mora družina za mrzlo vodo na dvorišču - v sobi je namreč ni - odšteti mesečno prek 3.000 tolarjev. Dve družini sta že dva tedna brez elektrike, ker so jim jo odklopili. Ponekod živi po deset podnajemnikov skupaj in vsak mora plačevati po 100 mark mesečno. »Lastniki hiš nas ne prijavljajo, nimamo pogodb, z nami delajo, kar hočejo,« je povedal. Nekatere družine živijo po drvarnicah, stranišča imajo na dvorišču.
Sklad proti mestu
Tudi na mestnem sekretariatu leži 2750 prošenj za socialna stanovanja in 300 prošenj za najemna stanovanja. Stanovanjska vprašanja se v Ljubljani sploh ne rešujejo, in to samo zaradi medsebojnih sporov med stanovanjskim skladom in mestom Ljubljana.
Tudi na zboru iskalcev stanovanj so največ časa porabili za medsebojna prerekanja med Dimitrijem Kovačičem iz uprave mesta Ljubljane in Borisom Andrejem iz Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin.
Prvi je trdil, da je za vse zaplete kriv sklad, ne pa me-
sto Ljubljana, saj bi lahko sklad na sodišču dosegel, da se deblokirajo stanovanjska sredstva. Drugi pa je trdil, da so sredstva od 14. decembra 1992 blokirana res na zahtevo petih ljubljanskih občin in sklada, vendar zato, ker je izvršni svet mesta nenamensko trošil sredstva iz stanovanjskih kupnin. Najbolj žalostno pa je to, da se obe sprti strani nista sestali od lanskega junija, da sploh nista iskali skupnih rešitev in vse prepustili sodišču.
Spor se že skoraj poldrugo leto vleče po sodiščih in mu ni videti ne konca ne kraja, 2750 prosilcev stanovanj pa nima svoje strehe nad glavo, čeprav bi tistim, ki so v največji stiski, lahko takoj pomagali.
Kot je namreč povedal nekdanji minister Miha Jazbin-šek, ima Ljubljana za stanovanjske potrebe svojih občanov ta hip na voljo dobrih pet milijard tolarjev, ki ji ležijo praktično neizkoriščeni pred nogami. »Ko bo sodišče razsodilo, čigav je stanovanjski denar - ali od mesta ali od sklada - ne bo več ne mesta ne sklada, ker bodo med tem časom nove volitve in bo takrat Ljubljana na novo organizirana,« je rekel Jazbinšek in požel aplavz.
Zato bi se moralo mesto in občine združiti v skupen sklad, saj bo to področje po volitvah tako in tako v skupni vreči. Še prej pa bi se morali obe strani nehati pravdati po sodiščih. Politiki se ne bi smeli prepirati v škodo občanov, ampak v njihovo korist. Vse kaže, da sta obe strani zaslepljeni od strankarskih strasti.
Prišlo je celo tako daleč, da se Ljubljana sploh ni prijavila na razpis republiškega stanovanjskega sklada za kreditiranje gradnje neprofitnih stanovanj. Kdo bo nosil odgovornost za to? Največje zanimanje za razpis in za gradnjo tovrstnih stanovanj so pokazali Mariborčani: tam nameravajo zgraditi 102 neprofitni stanovanj, sledi Celje z 79 stanovanji, Novo mesto z 48 stanovanji itd. Ljubljana, kjer je stanovanjska stiska največja, pa nič. In to samo zaradi omenjenih sporov in spletk. »Mene in mojega moža politika prav nič ne zanima, midva bi rada le stanovanje, kako, da tega ne morejo razumeti,« je dejala na zboru mlajša ženska. Jo bo kdo slišal?
Marija Frančeškin
OBRATNA
AMBULANTA
Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj
Družinske skupine
Anonimni alkoholiki imajo tudi druge oblike dela. Eno od teh je druženje sorodnikov in prijateljev alkoholikov. Te skupine so imenovali AL-ANON. V svojem programu imajo zapisano:
»AL-ANON družinske skupine so skupnost sorodnikov in prijateljev alkoholikov, ki drug z drugim delijo izkušnje, moč in upanje, da bi reševali skupne probleme. Menimo, da je alkoholizem družinska bolezen in da spremenjen odnos do nje lahko pospeši zdravljenje.
AL-ANON ni vezana na nobeno versko ali politično skupnost, nobeno sekto ali kakršnokoli ustanovo. AL-ANON se ne spušča v mišljenjske spore; ob interesih izven skupnosti AL-ANON ne zagovarjamo, niti ne odklanjamo nobenega stališča. Ne pobiramo nikakršne članarine. AL-ANON se vzdržuje izključno sama od sebe s pomočjo lastnih prispevkov.
AL-ANON ima en sam interes: pomagati alkoholičnim družinam. To storimo tako, da prakticiramo 'dvanajst korakov’, da sprejmemo medse in potolažimo svojce alkoholikov in da alkoholiku nudimo razumevanje ter ga opogumljamo.«
Že dolgo vem, da nima nobenega smisla človeku, ki je v alkoholnem opoju, pridigati. Saj ne sliši. Ne zaveda se, da mu hočeš dobro, prepričan je, da ga vsi sovražijo in mu hočejo odvzeti njegovo najljubšo »igračko« - pijačo.
V prispevkih AL-ANON sem našel misli, ki so zelo koristne, saj povedo, česa ne smeš. Tako v skupnosti AL-ANON: »Če alkoholik v tvoji družini še vedno pije, je zelo pomembno vedeti, česa ne smeš storiti:
•	Alkoholika ne obravnavaj kot otroka; saj ga v primeru, da bi imel kako drugo bolezen, tudi ne bi.
•	Ne kontroliraj količine popite pijače.
•	Ne išči skritih steklenic.
•	Ne zlivaj pijače proč; alkoholik bo vedno našel pot, da bo prišel do nove.
•	Ne nergaj zaradi pitja. Čisto brez koristi je tudi, pregovarjati se z alkoholikom, kadar je pod vplivom alkohola.
•	Pridige, očitki, zmerjanje in prepiri ne spremenijo ničesar.«
Tudi pri nas obstaja kar nekaj takih skupin. Pred kratkim sem
prebral program dela Centra za socialno delo KOPER v letu 1994. Skupino »Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski« vodi Tone Kladnik. V lično natisnjenem programu je po mesecih in datumih razčlenjeno delo tako Kluba zdravljenih alkoholikov Viharnik, terapevtske skupine »Skala«, alternativne terapevtske skupnosti ter AL-ANON - ženske skupine. Zapisani so tudi datumi športnih dejavnosti, pohodi ter srečanja z znamenitimi Slovenci. Knjige meseca so naslednje: Sanja Rozman: Sanje o rdečem oblaku, Anton Trstenjak: Umrješ, da živiš, Marco Tadarach: Cena prohibicije drog, Viktor Franki: Volja do smisla. Tomo Križnar: Samotne sledi, Marjan Košiček: Zakon na razpotju, Janez Svetina: Slovenci na razpotju, Friderik Viljem Faber: O dobroti. Za kasnejše mesece pa predlagajo izbor novih knjig, ki bodo izšle v letu 1994. V svojem programu so zapisali dvanajst stopnic AA kakor tudi Oetingerjevo molitev (1702-1782):
»O Bog, daj mi sproščenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti,
daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko spremenim,
daj mi modrost, da bom razlikoval med tem dvojim.«
Brez dela, brez stanovanja, brez prihodnosti...
Gimnazijada »budnih« in polnoglavih osebkov___
Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Ivan Lorenčič. Pogovarjali so se o težavah z maturo, o profesorskih plačah, o težavah dijakov pri prehodu na visoke šole in fakultete in o podobnih problemih.
»Revolucija budnih!« Pod tem geslom, ki dokazuje, da slovenskim gimnazijcem ni vseeno, kaj se dogaja okoli njih, je konec minulega tedna v Mariboru tri dni potekalo kulturniško srečanje slovenskih gimnazij - Gimnazijada 94. Več kot tisoč udeležencev iz 38 gimnazij iz vse Slovenije, iz slovenske gimnazije v Celovcu ter iz dveh gimnazij iz avstrijskega Gradca pa je bilo bolj ali manj ves čas tudi zares budnih. Program je bil namreč tako obsežen, da si udeleženci spanja takorekoč niso mogli privoščiti, še posebej, ker namen tega srečanja ni bilo medsebojno tekmovanje, ampak druženje. Tretji člen statuta letošnje gimnazijade namreč dobesedno pravi: »Bi-stvo(poin=catch=fora=poanta) gimnazijade je druženje in mešanje polnoglavih osebkov. Gimnazijada ni tekmovanje! !!«
V statut Gimnazijade pa so mladi zapisali tudi, da je to »svobodna prireditev brez političnih ali institucionalnih ozadij, namenjena mladim in vsem, ki so za stvar, nikakor pa ne političnim veljakom za trepljanje po prsih: 'Kaj vse zmoremo!!!’ Zato so v sklopu Gimnazijade odsvetovani na-tolcevalni, dolgoutrujajoči suhoparni in zelo pomembni go-
vori.«
Skladno z določili statuta je otvoritev minila v sproščenem druženju na Trgu svobode v središču Maribora, brez govorov in otvoritvenih ceremonij.
Na letošnjem kulturniškem srečanju gimnazij Slovenije je bila v ospredju gledališka ustvarjalnost mladih. Tako se je na Malem odru I. gimnazije, v Amfiteatru II. gimnazije, v Narodnem domu, v dvorani Union, v Lutkovnem gledališču ter v Amfiteatru Pedagoške fakultete v treh dneh zvrstilo blizu 70 gledaliških predstav, ki so jih pripravile
gimnazijske gledališke skupine. Te so na eni strani pokazale zavidljivo znanje, na drugi pa tudi zrelo smelost pri eksperimentiranju in iskanju novih gledaliških izraznih možnosti. Gledalci so lahko v teh dneh videli mnogo predstav - od klasičnih do modernih, od dram do komedij, od dobro naštudiranih predstav do improvizacij... Maribor, ki vsako jesen gosti slovenske profesionalne gledališčnike na »Borštnikovem srečanju«, je bil tako zopet središče - tokrat mlade - gledališke ustvarjalnosti na Slovenskem. Škoda je le, da predstav ni bolj pozorno spremljala gledališka kritika, saj bi si veliko predstav brez dvoma to zaslu-
žilo. Gimnazijcev pa to očitno ni nič motilo, saj so večino predstav posneli »za zanamce« na videokasete, ob zaključku prireditve pa so izdali tudi ličen zbornik.
Nekatere gimnazije so se na Gimnazij adi predstavile tudi z likovnimi razstavami, nastopi glasbenih in baletnih skupin ter z gimnazijskimi bendi, ki so v Mariboru pripravili celonočni rokovski koncert.
Gimnazijade so za svoje srečanje izkoristili tudi ravnatelji gimnazij v Sloveniji. Gimnazijce, njihove mentorje in ravnatelje sta obiskala tudi slovenski minister za šolstvo, dr. Slavko Gaber ter direktor
Gimnazijada je bila med najbolj množičnimi kulturnimi prireditvami v Mariboru v letošnjem letu. Poleg 1000 udeležencev iz vse Slovenije je na njej na ta ali oni način sodelovalo tudi 2500 mariborskih gimnazijcev in številni drugi srednješolci. Na koncu so določili organizatorja naslednjega kulturniškega srečanja slovenskih gimnazijcev. Gimnazijade '95 bodo organizirali gimnazijci s Ptuja.
Udeleženci gimnazijade so bili tri dni gostje družin mariborskih gimnazijcev. Tako so se stroški zanjo zmanjšali na najnujnejše, mladi pa so se lahko med seboj še bolj družili in spoznavali...
Tomaž Kšela
Člani knjižnega kluba so pokupili 14 milijonov knjig
Na prireditvi z naslovom »Z vsako knjigo odpremo nov svet« so v Cankarjevem domu obeležili 20-lctnico prvega slovenskega knjižnega kluba - Sveta knjige. S katoliškim načinom predstavitve knjig je ta klub v slovenskem prostoru odprl nov način pristopa k bralcem, ki šele v zadnjem času dobiva posnemovalce. V dvajsetih letih je bilo v klub včlanjenih okoli 340.000 članov, ki so pokupili več kot 14 milijonov knjig. Danes je v Svetu knjige včlanjenih 110.000 članov iz vseh krajev Slovenije, ki knjige naročajo po pošti ali telefonu, ali pa jih izberejo v enem od trinajstih klubskih centrov po Sloveniji. Raziskave kažejo, da katoliška prodaja knjig zajema tisti segment bralcev, ki sicer ne bi obiskovali knjigarn. Mnoge knjige iz programa Sveta knjige so dosegle za slovenski trg zavidljive naklade, kar pomeni, da so knjige cenejše in bralcem dostopnejše.
Za kulturo miru in napredka
V svojem prvem pomladnem pisanju sem izrazil mnenje, da se bo v vsej svoji politični kulturi in njenih stereotipih v naših sedanjih slovenskih razmerah lep del politike preselil na ulice, ceste in trge ter tam pomladno vzcvetel. Mnogi so mi očitali pesimističen pogled, mislim pa, da me dogodki potrjujejo.
Tokrat na Kongresnem trgu niso brali Majniške deklaracije, so pa izoblikovali sedem deklarativnih točk, in za razliko od predhodnih podobnih zborovanj tokrat kulturniki niso imeli tako eminentne in evidentne vloge. Kajti tudi sami med sabo so močno razklani in miselno razvejani, povrhu vsega pa jim njihova ustvarjalna bit verjetno ne dovoljuje uporabljati nenehno znova ustaljenih obrazcev izražanja, ustvarjanja in komuniciranja. Morda gre zgolj za to, morda pa končno za spoznanje, ki ga je v pogovoru za nedeljsko Republiko lepo predstavil Igor Bavčar. Ta je opozoril, da je v slovenski politiki zmanjkalo državljanske pobude, da ni več skupin, zlasti intelektualcev, ki bi zmogli ohranjati kritično distanco do pragmatične vsakodnevne politike in politikantstva.
Ta ulica, ki jo zdaj doživljamo, je strankarsko organizirana in je strankarskim koristim tudi namenjena. Ne gre za vpliv državljanov na državo, parlament in oblast, temveč za strankarsko prisvajanje množic in potencialnih B volilcev. Zato zmerjanje, žviž-| ganje, pljuvanje in jajca. S V takšni politiki, ki se skuša
0	predstaviti kot nadaljevanje 5 ljudskih taborov, človeka kot
1	osebnosti, posameznika in in-55 dividua preprosto ni. Nastane
zavest množice, ki je vodena in usmerjana in je po teh značilnostih a priori intelektualnemu sloju tuja in zanj nesprejemljiva.
Drugače pa ne vem, kdo je tisti med nami, ki se v načelu
ne bi zavzemal za pošteno in nekorumpirano deželo sončne strani Alp, ki v svojih logih ne želi in tudi ne dopusti pranja v tujini nelegalno prisluže-nega denarja. To je razumljivo, preprosto in pošteno, ni pa last zgolj tistih tisočev s Kongresnega trga.
Iracionalne pa so gladovne stavke, izsiljevanje demokratično izbrane oblasti z zahtevami mimo institucionalno določenih poti in odločanja. Podpiram zahteve, da morajo poslanci uveljavljati voljo ljudstva, vendar ima vsakdo od nas svoje poslance in nekateri tudi svoje stranke, vsem pa nam ustava določa poti odločanja in komuniciranja. To pa niso ne pljuvanje, ne kričanje, ne žaljenje, ne izsiljevanje, ne sejanje nemira in razdora, ne seganje po ekstremnih oblikah izražanja protesta in nestrinjanja in ne obmetavanje z jajci kogarkoli.
Prav po takih stvareh se sodi kultura in civilizacijska stopnja naroda, in mi tako radi poudarjamo, da nas je kot narod oblikovala kultura. Katera? Ali tista, ki nas je peljala in nas skuša peljati v prostor omikane Evrope, ali tista agresivna, ki zmerja in razbija in mimo pravil demokracije uveljavlja zakon izsiljevanja, fizične moči in pogromaštva? Prav v tem je tragika strank, ki se zatekajo k tej obliki političnega dela, ne vedoč, da bodo slej kot prej tudi duhovni vodje tega početja postali žrtev iracionalnih strasti ideologije in vprašljivih kulturnih in političnih vrednot množice.
Zato je razumništvu zares potrebna distanca in njegov boj za humano in kulturno družbo in državo, pa naj gre za literate ali zdravnike. Tej vlogi in njenemu poslanstvu se ni moč odreči brez škode zase, svojo družino, njeno prihodnost ter blaginjo in miren razvoj samostojne Slovenije.
Milan Bratec
Cvetko Zagorski:
Posestnica I.
Iz daljše knjige zgodb Cvetka Zagorskega z naslovom Podobe časa objavljamo prvo od dveh najznačilnejših. To je zgodba z naslovom Posestnica I. Pisatelj je zgodbe napisal v različnih letih, vse pa imajo korenine v prelomnih časih pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Mnoge moralne dileme ostajajo ne glede na čas enake, nekatere pa se nam glede na čas in zorni kot relativizirajo. Vsekakor delo zanimivo prikazuje razmere, ki so za nekatere tuje in odmaknjene, vendar tudi danes aktualne.
(3. nadaljevanje)
Ob polni luni je gospa že jasno razločila ob potoku mlin in višje od ceste svojo domačijo. Luči ni bilo nobene več. Kmetje so počivali, saj na sestanke večidel niso hodili, če ni bilo zares strogo ukazano in če niso pričakovali, da se bo kaj delilo - unrini paketi, ženske nogavice ali otroške žabice. Nocoj jih je prišlo poleg Matijčetova res še nekaj, pa še ti so molčali, kar potulili so se. Saj če nje ne bi bilo na sestanek, bi se gotovo pritoževali čeznjo, kulakinjo, kakor so imeli veliko povedati čez partizansko oblast, kadar so bili pri njej na dnini in jih je gostila z južino, zadnji čas nalašč nikoli brez mesa in vina, pa če je morala sama sebi pritrgovati.
Kobila seje ustavila pred železnimi vrati. Gospa se je spustila z zapravljivčka, potegnila zasun na vratih in jih odrinila. Rezko so škrtnila po pesku. Stopila je h kobili, Lida, Lidočka je ljubkujoče šepetala in trepljala žival po hrbtu. Kobila je potegnila in kolesa so zaškripala po peščeni poti navkreber.
V vili in okoli nje je bilo tiho. Za oknom v pritličju, poleg kuhinje, je spala dekla. Že ob misli nanjo se je gospa stogotila. Prvi dan bi jo bila že nagnala, pa je morala dan za dnem požirati njeno neotesanost in prenašati zanikmost in lenobo. Težko bi dobila drugega posla, vse mlado je bežalo v mesta, v tovarne in pisarne.
Pripeljala je voz do hleva in se zjezila, ker ni pri priči priskočil hlapček in razpregel kobilo. Z naglim, strastnim korakom je stopila v hlev, k jaslim, in podrezala vanje z bičem.
»Lenoba ti grda! Mi boš vstal! Žrl bi že, žrl in spal!«
Iz sena se je skobacal trinajstleten fantič. Ves brljav se je opotekel po dvorišču in lovil kobilo za povodec.
»No, le čakaj! Jaz ti pokažem komunizem! Piskal bi na paši, se klatil, krave naj bi pa jaz zavračala?« je v jezi obračunavala že poravnane račune. Pristopila je h kobili in medtem ko jo je deček razpregal, jo je božala po gobcu in milovala.
»Traktorist!« je prhnila v robat smeh. »Traktorist bi bil rad! Trak-to-rist, mogoče celo va mojem? No, gospodek, tovariš, kar mašino v roke, zaorji počez in poprek, Kar čez tuje, kar čez človeka! Bolj je butast, večji lenuh, ljubši jim je!«
Pospremila je kobilo v hlev in z dolgimi koraki odšla čez dvorišče, vzela izpod krila velik ključ, odklenila in kar se da naglas odropotala skozi vežo v salon.
Salon - to ime je zamenjal nekdanjo »hišo« v pritličju že takrat, ko je živel še oče. Dekleti sta si ga omislili. Posli so ostajali v podolgovati, prostorni kuhinji, gospoda se je shajala v salonu. Ladijski pod v njem so bili zamenjali z bleščečim se parketom, kmečko peč s širokim kaminom; okna so razširili, stene prelepili s srebrnimi tapetami in pod strop obesili lestenec z dvanajstimi kristalnimi krožniki, od katerih je lila svetloba v strop in rožnato, enakomerno odsevala po vsem salonu. Vanj so bili postavili težko orehovo pohištvo: na sredi mizo z dvanajstimi visokimi, tapeciranimi stoli, ob oknu mizico s fotelji, v kotu stojalo z bleščečim se gramofonom, v nasprotnem kotu zastekleno omaro s policami za kristalni servis, med obe okni klavir, na steno nad njim so obesili veliko stensko uro, v kateri je nalahno pozvanjalo pozlačeno nihalo. Po stenah je bilo nekaj Va-njevih slik iz časa, ko je bil še avstrijski vojni ujetnik in se je skrival na skednju. Ena je prikazovala stepo in rdeče oblečenega kozaka na konju, druga razpenjeno morje s černimi in belo jadrnico. Osrednji sliki sta bili veliki Pemhartovi platni z romantičnimi gorskimi panoramami. Na klavirju in po vseh policah so bili beli čipkasti prtički pa pisane vaze, vrčki...
V salonu je posedala zadnja leta gospa le pozimi, ko ni bilo nujnega dela. Dekla je zakurila in potem gospe tudi po več dni ni bilo na spregled. Le otožni, mehki akordi iz klavirja so oznanjali njeno navzočnost v hiši in tipali po prostorih in dol pod breg. Gospa je živela s spomini. Čez poletje ji je bil salon tuj. Bolj domača sta ji bila vrt in polje. Le če jo je obiskal kak kulturen človek, le še redek prijatelj, advokat iz mesta ali zdravnik iz bližnjega trga, je
obnavljala stare navade, si dala pogrniti v salonu ob črni kavi in cigareti, potem pa zapeljala v zapravljivčku gosta do železniške postaje.
Nocoj se ji je zdel salon še posebno tuj in neprijazen. Opominjal jo je na njeno samotno življenje. Rajši se je zatekla v sobico poleg. To je bil njen kabinet, v katerem je bil prostor za pisalno mizo, naslonjač in knjižno omaro.
Prislonila je bič k steni in se utrujeno sesedla k mizi. Še enkrat je hotela premisliti. Resda jo je bil zdavnaj nekoč učil oče: da je najboljše skrb prespati, preložiti na naslednji dan, zakaj jutro je pametnejše od večera. Ampak to je bilo v časih, ko svet še ni bil vržen s tečajev. Takrat je človek še utegnil skrb prespati. Skrbi, ki jo tarejo zdaj, pa ni bilo mogoče prelagati. Njen dom, njena zemlja, njena osebnost kličejo po hitri rešitvi. Jutri, pojutrišnjem odideta še hlapček in dekla, druge posle bo težko našla. Naj sama opravlja vse delo v hiši, v hlevu, na polju. Pa ne le to. Se bolj bodo pritisnili z davki, z obveznim odkupom in bogve kaj si bodo še izmislili. Saj se je že doslej komaj prebijala, vzdržala je samo iz ljubezni do očetove hiše in do zemlje, tudi iz kljubovalnosti. Zakaj le. Komu na ljubo. Nikogar svojega nima, edinole sestro. Lahko bi hitro naredila konec, črto pod življenje, obračunala. Vendar ne. Bil bi poraz, vriznanje poraza.
Odklenila je omaro. V njej so bile knjige in stare mape. Oče je skrbno urejal in spravljal uradne spise, pogodbe, račune, dopise. Ona je prevzemala vso to dediščino in nadaljevala. Iz spisov bi bilo mogoče natanko ugotoviti, kdaj in s čim je začel oče kupčevati, kupovati na Hrvaškem živino, kam jo je prodajal, kdaj je začel trgovati z lesom, kako je plačeval davke, kako dokupoval zemljo. Bilje spreten trgovec in je daljni okolici predpisoval cene.
Iz časa zadnje vojne je bilo spisov malo, po njej so se začeli spet kopičiti. Ampak zdaj so bili drugačne vsebine. Odgovori na vprašalne pole, popisi zemljišč, poročila o številu živine, konj, svinj, celo kokoši, pritožbe, prošnje, odločbe v zvezi z agrarno reformo, oddajami... Da agrarna ji je snedla nekaj živcev! Niso ji pustili petinštirideset hektarov, kakor je določal zakon, ampak le trideset z vrtom, gmajno in gozdom vred. Sprva so ji odmerili celo le tri hektare, češ da ni kmetica, ki bi z lastnimi rokami obdelovala zemljo. Od dekliških let se ni jokala, tokrat pa se je. Da ni kmetica! Kdo je le kmet, če ni ona? Dokazovala je, kako imajo kmetje na Češkem ali v Angliji srednjo šolo, celo fakulteto, pa jim nihče ne odreka kmeti-škega stanu, še želeno je, in kako se ona že od šolanja naprej ukvarja z delom v kmetijstvu. Odkrivala jim je svoja čustva, kot zaljubljeno dekle jim je dopovedovala o svoji ljubezni do zemlje. Šele pritožba na
ministrstvu je zalegla, da so ji pustili nekaj več. Bil je boj za sleherno ped, zakaj Jernej je bil kot obseden prav na njeno zemljo. Na svoji strani je imel komisijo in bajtarje. Tako so rezali po svoje in slednjič je ostalo pri tridesetih hektarih, ljubši ji je bil mir kakor tožarjenje, tako je bila že utrujena in vsega naveličana. Nekaj njene zemlje so razdelili, drugo dali v zadrugo. Vendar s tem boj še ni bil končan. Nadaljeval se je zaradi predpisanih njivskih površin ali zaradi tega, ker ni hotela rediti več svinj, kakor ji je bilo potrebno za lastno porabo, pa zaradi raznih dajatev, češ da skriva žito in mast ali zaradi poslov, češ da jih trpinči, slabo plačuje ali jih ovira, da bi šli v »produkcijo«.
Odklenila je miznico. V njej so bili razmetani papirji, ki se ji jih ni več ljubilo urejati: nedokončani osnutki pritožb, prošenj. »Veleblagorodna komisija,« je naslavljala prošnje. S pisanjem se je mučila, saj je le še redkokdaj jemala pero med prste. Ni več prepisovala not in pesmi, pa tudi prijateljic ni več imela, da bi si dopisovala z njimi. Prsti so postali od vsakodnevnega dela na polju debeli in okorni, vanje se je zajedala ilovica. Vseeno pa je hotela ostati v dopisih svoja, gosposka, z oblastjo je hotela obdržati vsaj videz spodobnega razmerja, določeno »distanco«, čeprav je vedela, da »veleblagorodna komisija« ni bil nihče drug kakor Jernej, njen nekdanji hlapec, in še kak mladenič, ki se je še pred nekaj leti umikal njenemu zapravljivčku s ceste v jarek in že od daleč snemal kapo z glave.
Iz doline, od mlina je zaslišala korake, najbrž se je vračal kdo s sestanka. Stopila je k oknu. Ob cesti se je prižgala leščerba in spet ugasnila. Slišala je iz salona uro, ki je odbila enajsto, ko je zaslišala po pesku previdne korake. Zdrznila se je, pomislila na Hrvata, ki ga je skrivala na skednju. Ugasnila je luč in stopila k oknu. Nekaj trenutkov je prisluškovala. Spet je zaslišala previdno hojo, zdaj že po travi, potem trkanje z nohtom po šipi. Sklonila se je skozi nknn in zanledala moškeaa. kako ie lezel na deklino
okno.
»Kdo lazi ponoči okoli moje hiše?« je zaklicala.
Moški se je odtrgal od okna in bil z nekaj prihuljenimi skoki med smrečjem.
Zdaj se je imela priložnost znesti nad deklo:
»Ti bom že pokazala, seme kajžarsko, vlačuga!«
Nobena psovka ji ni bila presurova, z nobeno žalitvijo ni mogla do sitega odteščati svojega sovraštva do ljudi nižjega stanu, ki so tudi segali po sreči, s tem pa ogrožali njeno lastnino, njeno srečo.
Že dolgo se ni tako znašala nad deklo. Odkar je skrivala begunca, je bila previdnejša, dekli in hlapcu je dopuščala več svobode, zato da bi manj oprezovala za njenimi potmi. Zdaj je bilo pa tako že vseeno. Hrvat mora na pot, mudi se. (Dalje prihodnjič)
Kdo koga vleče za nos z novomeško Adrio Caravan
NAMESTO SANACIJE REP MED NOGE
tovljeno pozitivno poslovanje podjetja.
Upravni odbor AC je v oktobru ocenil, da je predlagani rok za izvršitev sanacije predolg, potrebna sredstva za to pa previsoka, zato so se lastniki povsem nepredvideno odločili za odprodajo podjetja, brez sodelovanja in vednosti tedanje ekipe iz Novoline, kar je bil ob izteku pogodbe povod za odhod celotne ekipe in
produkcije za ca. 1000 delovnih mest v Sloveniji in proizvoda z uveljavljeno in priznano blagovno znamko v skoraj vseh evropskih državah.
Rezultati poslovanja celotnega sistema Novoline so bili v letu 1993, glede na vse transformacije in kadrovske spremembe, komaj še sprejemljivi.
Zaradi odhoda nekaterih ključnih delavcev Novoline
v Adrio Caravan, so se porušili nekateri izredno pomembni projekti na finančnem, razvojnem in investicijskem področju, kar pa ni bilo kompenzirano s finančnimi rezultati iz delovanja ekipe v Adrii, ob tem da Sklad še do danes ni poravnal pogodbenih obveznosti do Novoline, za kar je že uvedena sodna izterjava (tožba).«
I. K.
Sanacija novomeške Adrie Caravan je bila doslej edina kost, ki se je zataknila v grlu sicer uspešnega podjetja Novoline, d.o.o. iz Novega mesta. Vodstvo tega podjetja na čelu z Dušanom Plutom je te dni pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so to »kost« podrobneje orisali. Iz gradiva je jasno razvidno, da Sklad za razvoj Adrie niti ni imel namena sanirati niti ni za kaj takšnega	usposobljen.
Skratka: čisti ekonomski diletantizem. Drugače si pač ni mogoče tolmačiti dejstva, da se je direktor sklada Uroš Korže po več neuspešnih sanacijskih poskusih odločil Adrio prodati. To pa bi že pred več kot dvema letoma lahko storil (in je tudi skušal) tedanji direktor IM V Holdinga Marjan Anžur. Zdaj je torej položaj tak, da je Anžur zaposlen predvsem s pravosodjem, vsi tisti, ki so visoko umetelnih misli prihajali v Adrio, pa zdaj čisto po francosko stiskajo rep med noge. Ker se je v Adrio vtaknil tudi novomeški izvršni svet, bi bil že skrajni čas, da o realizaciji zastavljenih ciljev spregovori tudi njegov predsednik Boštjan Kovačič. Tembolj, ker je na dlani, da je sanacija podjetja propadla in da mora kdo delavcem povedati vsaj, koliko denarja so zapravili zanjo. Tokrat objavljamo verzijo sanacije Adrie, kot je vidijo V NGVOllne a.o.o. oziroma njegov direktor Dušan Plut.
V »Pomembnejši projekt preteklega leta je predstavljala vključitev ekipe iz Novoline v sanacijo sistema Adria Caravan.
Ker so verjetno ostale nekatere zadeve nepojasnjene o trikotniku Adria Caravan - Novoline - Sklad za razvoj Republike Slovenije, želimo ob tej priložnosti o tem spregovoriti nekaj besed več, kot bi bilo sicer potrebno.
Vključitev ekipe iz Novoline v sanacijo Adrie Caravan je temeljila na v začetku leta 93 sklenjeni pogodbi s Skladom RS za razvoj. Ekipa iz Novoline je s to pogodbo prevzela naloge:
-	izvršitev zagona proizvodnje po skoraj enoletnem zastoju,
-	operativno vodenje večine poslovnih funkcij ter
-	izdelava sanacijskega programa za njegovo operativno izvajanje.
Po opravljeni analizi ekonomsko finančnega stanja matičnega podjetja, hčera Adrie Caravan v Sloveniji in
predvidena postopna sanacija, in sicer:
-	v letu 93 izboljšanje kalkulacije po prikolici iz negativnega pokritja za približno 2000 DEM po prikolici, kar je bilo nad pričakovanji tudi realizirano;
-	za dodatnih 1000 DEM bi se kalkulacija lahko izboljšala ob polletju 1994 s proizvodnjo nove generacije prikolic, t. i. F modela, s čimer bi bilo zao^-
s tem tudi posameznikov.
Glede na to, da ob prihodu v Adrio ekipa ni vedela, očitno pa tudi lastniki ne, kakšno stanje v Adrii sploh je, smo v tistih nekaj mesecih delovanja spoznali in se prepričali o tem, da Adria Caravan lahko kljub vsemu na evropskih tržiščih posluje z zmernim pozitivnim poslovnim rezultatom, kar bi moral biti zz-GOšten razlog za ohranitev
Uroš Korže zdaj prodaja Adrio Caravan. Prav bi bilo, če bi še pred tem povedal, koliko je bilo podjetje vredno, ko so iz Novega mesta napodili Anžurja, in koliko je vredno zdaj.
podjetij v tujini, ki tvorijo prodajno mrežo, smo ugotovili bistveno slabše stanje, kot so ga dotlej uradno poznali in sanacijski ekipi tudi posredovali dotedanje vodstvo, lastniki in upniki podjetja.
V juniju je bil zaradi pospešenih aktivnosti predčasno izdelan predlog sanacijskega programa AC, ki ga upravni odbor podjetja ni uspel tri mesece pregledati in do ni ega zavzeti stališče. Ker program ni bil niti delno niti v celoti zavrnjen niti potrjen, je to začelo blokirati nadaljevanje sanacije.
S sanacijskim programom, za katerim je stala celotna ekipa iz Novoline, je bila
MINIMfTING
Naj se kopja o številu udeležencev protikorupcijskega zborovanja, ki je bilo prejšnjo soboto, sončnega ljubljanskega dopoldneva, še tako lomijo - dejstvo je, da je bil minimiting polomija. Tretjina firbcev, tretjina mimoidočih, ki jim je iz vrečk kukala solata, in tretjina besnih razočarancev. Vse skupaj pa prazen ništrc že znanega blebetanja na govorniškem odru in za zdaj še manj znanega besnenja pod odrom.
****M0*MMM0/r0M0*00rrMM000M******* M
KOLEKTIVNA POGODBA ZA S NEGOSPODARSKE	S
DEJAVNOSTI V REPUBLIKI J
SLOVENIJI s komentarjem in stališči §
komisije za razlago kolektivne pogodbe ^
Poleg kolektivne pogodbe s komentarjem in stališči brošura^ vsebuje še:	S
- Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep IS 5 Republike Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD^ - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-^ dih - Sklep o določitvi kalkulativnih osnov za določitev obsegaj sredstev za plače v zavodih, ki se financirajo iz proračuna. ^
Cena 950,00 SIT. Brošuro lahko naročite na naslov: ČZP ENOT-^ NOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni 321-255, 110-033, faks* 311-956.	■ :< v	$
Lojze Peterle je bil pač klavrni junak zborovanja. Tja je hotel poslati Izidorja Rejca, a mu je organizator postavil ultimat: Ali Lojze ali nihče! In Lojze je šel na limanice, prišel, bil popljuvan in odšel.
France Tomšič je bil od vseh govorcev še najbolj pošten. Ni dosti pleteničil o korupciji na eni in silnih poštenjakih ter demokratih na drugi strani. Ker mož ne more iz svoje kože, je kot že tolikokrat spet razgalil svojo osnovno politiko - udaril je po sindikatih, ki jih na Zborovanju ni bilo, in skušal'tildi na tej osnovi med njimi nanovačiti _čUwc za svojo prenapihnjeno-združbo. (C. B.)
Boštjan Kovačič bi moral javnosti pojasniti, kako so se v Adrii uresničili cilji novomeškega izvršnega sveta in koliko denarja je bilo diletantsko vrženega proč.
Jelko Kacin je v Novem mestu »pokasiral« čedno vsoto denarja. Prav bi bilo, ko bi javnosti povedal tudi, kaj je zanjo naredil.
(NE)MOČ MINISTROVE INFORMACIJE
Skoraj dve stoletji, odkar obstaja policija v sodobnem pomenu besede, obstajajo tudi svojevrstne oblike tako sožitja kot nasprotovanja med njenimi pripadniki in oblastjo. Sezim želi imeti pokorno policijo, slednja pa stremi po čim manjši podrejenosti vsakokratni vladi. Ti procesi so značilni za vse države na svetu in ni pričakovati, da bodo v prihodnje zamrli. Stopnja zao-strenosti pa se spreminja časovno in prostorsko.
Kako je danes? V gospodarsko razvitih deželah je težnja po neodvisnosti policije od dnevne politike še posebej vidna. Policija hoče biti služba v korist ljudstvu. Oblast, ki se mora potrjevati na volitvah, si prizadeva biti v službi davkoplačevalcev, saj jo sicer doleti usoda opozicije. V manj razvitem predelu sveta so ta nasprotja in prizadevanja bolj groba ali pa prikrita.
Minister za notranje zadeve je predstavnik oblasti med policisti. Njegovi najbližji sodelavci so navadno strokovne osebe, ki zagovarjajo koristi službe. Ker imajo v rokah številne podatke in obvestila, se zavedajo svoje moči do ministra oziroma oblasti. Obilno varnostno gradivo lahko postane sredstvo za pritisk na prvega policista in s tem na oblast. Vodilni policisti ga lahko sporočajo dalje v popolni, delni ali olepšani vse-
bini in obliki. Posledice oblastnih odločitev na temelju takih obvestil največkrat nosi oblast sama, posebej minister za notranje zadeve.
'varnostne informacije so v rokah policijskega poslovodstva še posebej močno orožje v pogojih zaostrenih strankarskih sporov. Kot kaže, smo v Sloveniji na tej stopnji dogajanja. Mislim zlasti na bistveno vsebinsko razliko v oceni vamostno-ob-veščevalnih dogajanj pri nas med predstavnikom države in tako imenovano ožjo politično koordinacijo vlade. Domnevati je moč, da so prvega moža Slovenije nekateri policijski funkcionarji ustno obvestili precej drugače kot malo pozneje še v pisni obliki premiera. Ali to potrjuje, da je ustno poročati eno, pisno poročilo pa nekaj drugega? Odgovornost za prvo ali drugo obliko obveščanja je lahko povsem različna.
Če so moje domneve utemeljene, bo morala iz tega »potegniti« ustrezne sklepe predvsem predsedniška palača: zanesti se na podpisana gradiva, ki prihajajo iz Slavij e ali iz Pentagona, ne pa na prijeten klepet ob kavici. Nekaj stvari namreč kaže na misel, da je tudi pri nas policijska informacija na poti, ko postane politično strankarsko blago.
Pavle Čelik
Nasvidenje na prihodnjih volitvah
Radio je 4. aprila posredoval izjave predstavnikov treh vladnih strank.
Predsednik ZLSD J. Kocjančič je dejal, da njegova stranka namerava ostati v vladi, tudi zato, da bi še naprej ščitila socialne pravice in se zavzemala zanje, skratka za socialno državo.
Predstavnik SKD N. Polajnarje dejal, da se oni zavzemajo za revizijo teh pravic, seveda v škodo prizadetih, med katerimi je izrecno omenil pokojnine. Njihova prizadevanja moti ZLSD,
zato mora iz vlade. Slednje je tudi v popolnem skladju z že pred kakim mesecem dane izjave gospoda J. Drnovška o moteči Združeni listi, ki ne pristaja na revizijo socialnih pravic. V zvezi s tem si je lahko tolmačiti tudi izjavo J. Školča, ki v resnici ni povedal nič.
Jaz pravim: Na svidenje na naslednjih volitvah, kjer bo glasovalo 450 tisoč upokojencev, od tega več kot polovico predčasno prisilno upokojenih, ko so vse dosedanje slovenske vlade hotele socialno naprtiti ZPIZ-u. Sedaj pa vpijejo, da je preveč upokojencev, kar je tudi res, toda predvsem po krivdi vseh treh vlad in obeh sklicih parlamenta. K tej številki je treba prišteti še 150 tisoč brezposelnih in vse še zaposlene, oropane, brezpravne delavce, ponižane na stopnjo delovne živine, kar potrjuje tudi termin: trg delovne sile.
Žarko Žbogar, Piran
16
TE
Sociala po novem
Horoskop
Prosti nakup
VREME
Piše: Andrej Velkavrh
Lepše, toda aprilsko
»Kadar slive marca in aprila cveto, ne obrodijo,« pravi eden od ljudskih pregovorov. Ali malo drugače: »Kadar sušca je zeleno, redko leto je plemeno.« Letos se oba potrjujeta, da se bolje ne bi mogla. Vsaj na začetku vegetacijske dobe kaže tako. Narava ponavadi čez leto še marsikaj popravi, toda kar vzame slana, še tako ugodno vreme ne popravi več. Sneg sam po sebi ne naredi dosti škode, če odštejemo kakšno polomljeno drevo. Mraz je tisti, ki oklesti pridelek.
Ima pa aprilsko sneženje tudi svoje dobre strani. Hladno vreme je zaustavilo prezgodnji razvoj rastlin. Taljenje snežne odeje je dosti bolj učinkovito kot tekoče padavine za »napajanje« osušenih virov podtalnice. Voda počasi pronica v tla in veliko manj se je odteče v potoke, jarke... V gorah daje sneg vodno zalogo večini naših večjih rek za kasnejši pomladni čas. V Julijskih Alpah ga je aprila zapadlo že do en meter. Naše gore so sicer razmeroma nizke, saj večina vrhov sega le do 2000 m ali nekaj več. Toda že na teh višinah je pri nas povsem običajno, da je snežna odeja najdebelejša prav aprila, včasih celo v začetku maja (Kredarica). Zakaj? Ne le zaradi nadmorske višine. Spomladi pade v Sloveniji precej več padavin (povprečje za Ljubljano 316 mm) kot pozimi (povprečje za Ljubljano 280 mm). Zrak je spomladi bogatejši z vlago, zato je lahko količina padavin večja kot pozimi, ko pri nizkih temperaturah zrak nosi le omejeno količino vode.
Konec tedna bo vreme nekoliko prijaznejše, kot smo ga bili že dvakrat deležni. Temperatura se bo dvignila, svoje muhavosti pa si april kljub vsemu ne bo dal povsem vzeti.
NAJPOMEMBNEJŠA STRAN
Kučanova organizacija
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, je po vrnitvi iz Amerike, medtem je bil odstavljen obrambni minister Janša, suvereno zavrnil vsa namigovanja in podtikanja o svoji vpletenosti v nekakšno tajno organizacijo. Toda glej čudo: ko so se predstavniki SKEI pred dvema mesecema srečali z Milanom Kučanom, je bilo fotoreporterju DE sicer dovoljeno slikati, poročanje pa je bilo po sporočilu kabineta predsednika države »nezaželeno«. Prejšnji teden je SKEI popeljal h Kučanu delegacijo IMF in nas že kar sam obvestil, da novinarji niso zaželeni. Človek ob tem nehote butne ob dilemo: zgolj recidiv navad iz še ne tako odmaknjenih časov ali (bognedaj) dokaz, da ORGANIZACIJA v resnici je?!
V času, ko so v Sovjetski ZVSZ! pc!e.ka|e velike politične čistke, je vse več mladih pripadnikov partije dobivalo nove, pomemijMSjoS funkcije. Med njimi je bil tudi Nikita S. Hruščov (rojen 17. aprila 1894), kasnejši prvi sekretar CK KPSZ. Med drugo svetovno vojno se je Hruščov večkrat izkazal kot komisar na raznih odsekih fronte, med drugim tudi v staiingrajski bitki. Po vojni pa je kot minister za obnovo in razvoj postal član sovjetske vlade. V času bojev za oblast v partiji po Stalinovi smrti je bil Hruščov ena vodilnih osebnosti liberalnejšega krila partije nasproti partijskim konzervativcem. Po porazu konzervativcev je leta 1953 prevzel dolžnost prvega sekretarja CK KPSZ. Na XX. kongresu partije je obsodil Stalina in stalinizem, svoj položaj pa je leta 1958 utrdil s prevzemom funkcije predsednika ministrskega sveta SZ. V zunanji politiki je bil dejaven v obdobju kubanske revolucije. Kubi je nudil vso podporo, kar bi kmalu pripeljalo do nove svetovne vojne. Med njegovim vladanjem pa je bila uvedena direktna povezava šefa partije z ameriškim predsednikom, tako imenovani »rdeči telefon«. Nekaterim v vodstvu partije je bil trn v peti, zato so ga uspeli spodnesti. Leta 1964 je bil razrešen vseh funkcij in upokojen.
Hruščov je nekoč odšel na inšpekcijsko potovanje, na katerem je pregledoval kolhoze. V nekem kolhozu se je zanimal za to in ono in končno povprašal, s čim hranijo kokoši na perutninski farmi. Ko je predsednik kolhoza povedal, da s pšenico, je Hruščov pobesnel:
»Hranite jih s pšenico, ki jo za drag denar uvažamo iz Kanade. Sabotaža!«
Iz tega kolhoza so o dogodku obvestili okoliške kolhoze. Ko je Hruščov prispel v enega izmed njih in povprašal o prehrani perutnine, mu je predsednik kolhoza odgovoril: »Zjutraj kokoši spustimo in nahranijo se same.« Vendar je Hruščov zahteval pregled računovodskih knjig in tam odkril postavko dve kopejki dnevno za prehrano ene kokoši. Na vprašanje, kaj to pomeni, se je predsednik kolhoza skušal izmazati:
»Ko zjutraj kokoši spustimo iz kurnika, damo vsaki po dve kopejki, da si za hrano sama kupi, kar si želi.«	Deni
Anderličeva
maskota
Tone Anderlič, poslanec in intelektualna maskota LDS, si v nasprotju z nadškofom Šuštarjem mučeništvo zamišlja bolj pragmatično. Za lik mučenca novega kova mu je dovolj že nekaj šivov in izguba dveh ali treh zob. Toda vrli Tone, nekoč brez love, pičke ni podrške političke, tudi tokrat ni imel sreče. Iz avreole samo-ukega političnega mučenca se mu je skotila zgolj komična kreatura pouličnega pretepača. Na Tonetovo veliko žalost tudi tepenega. Tone po novem: »Imam lovu, imam pičku i podršku političku a razlupanu glavu poslaničku.«
V
Šuštarjeva
podpora
Koprivcev
fenomen
Dr. Alojzij Šuštar, nadškof in slovenski metropolit pa po svoje širi polje neke druge organizacije. Kot zaznavajo kronisti, je nadškof Šuštar med prvimi obiskal gladovno stavkajoče v Cankarjevem domu, jih navijaško podprl v njihovem »pravičnem boju«, kar je podkrepil s podpisom na priloženo tablo. Šuštar se je tako hočeš nočeš solidariziral s tistimi, ki jim v boju za njihove politične cilje niso mar niti človeška življenja. S tem je slovensko katoliško cerkev vnovič prislonil na »gibanje« totalitarnih simptomov, kar se za to cerkev po tradiciji ne more dobro končati. Eno samo vprašanje je: Ali v tej naši nesrečni deželici že ni bilo dovolj (samo)morilskih mučeništev, ki bi jih morali vsi, na čelu s Šuštarjem in njegovo cerkvijo jemati predvsem kot temelj svetosti življenja? Maša sprave bi morala biti namenjena predvsem živim. Mrtvi su 2S
Jak Koprivc, trojni funkcionar in zaščitni znak enoumne svobode tiska, je v skrbi za slovensko parlamentarno demokracijo v stilu nekdanjega prvega peresa (partijskega) slovenskega žumalizma fenomenalno razgrnil vse nevarnosti, ki tej demokraciji groze s fenomenom Janeza Janše. Koprivc je tako s svojim komentarjem v Dnevniku hočeš nočeš voda na mlin Janši et consortes in njunim paranoičnim svarilom pred restavracijo (prebarvanega) komunizma. Hudič ni v legalnosti, temveč legitimnosti Koprivčevega početja. Ali konkretneje: če danes lahko Jak Koprivc svobodno in (ne po svoji zaslugi) brez strahu piše o nevarnosti fenomena Janša, si v Koprivčevih časih človek niti pomisliti ni upal, da bi javno lahko razglabljal o fenomenu trojnega funkcionarstva. Fenomen Koprivc je prav zato lakmus, ki kaže, da so svarila pred restavracijo komunizma prej politična potreba kot realiteta.
Kuli
Humoreska
Dr. honoris
causa
»Veste kaj, tale naš predsednik je pa res mojster,« je dejal tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ko je za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte listal po enem izmed slovenskih tednikov in ob tem seveda počasi pil pivo.
-	Kateri predsednik? smo vprašali - mi imamo več predsednikov, pravzaprav polno predsednikov. Eden je pomembnejši od drugega...
»Oh, ta predsednik, kije dvojni doktor. Tisti Novšek, ki se podpisuje z dr. dr. Novšek. Zdaj pa bo še Dr. dr. dr. honoris causa Novšek. Zdaj bo torej trojni...«
-	Ampak zakaj pa je naš predsednik vlade takšen mojster?
»Oh, veste, jaz sem doslej vselej mislil, da je treba v šoli odgovarjati na vprašanja, če hočeš dobiti dobro oceno. Ampak tale naš Novšek je pogruntal ravno narobe. Kar predstavljam si ga, kako ga učiteljica sprašuje, on pa trmasto molči...«
-	Od kod pa vam takšna ideja?
»Potem pa v srednji šoli. Profesorji se mečejo ob tla, on pa nič. Gleda skozi okno in ustnice ima čisto tanke. Potem na univerzi, pa v diplomatski šoli. Profesorji ga moledujejo, on pa kot kamen-kost. In čisto nazadnje tam na tisti bratski univerzi, kjer zagovarja svoj doktorat. Zagovarja ga z molkom. Ah, kakšna glorija. In seveda uspešno doktorira ...«
-	Pa za boga svetega, povejte, od kod vendar ta vaša ideja. Res, da je mož bolj molčeč, ampak...
»Ja, ali niste gledali tiste njegove utemeljitve, ko je odstavljal Janšo, da se razne tajne službe koljejo med seboj. In ko so ga potem iz opozicije drug za drugim spraševali, katere so te tajne službe, ga niso mogli pregovoriti, da bi jim to zaupal.«
-	No, nam se je zdel malce neprepričljiv...
»Ha, vam že, ko pa nimate pojma, kaj je znanost. V Bostonu pa so čisto ponoreli, ko so videli to akademsko držo. Nemudoma so ga poklicali na eno najstarejših ameriških univerz in mu dali častni doktorat...«
-	Pa mislite, da ravno zaradi njegovega zadnjega nastopa v slovenskem parlamentu?
»Ja, za kaj drugega pa? Pa ja ne mislite, da so mu dali častni doktorat za to, da je uvedel izredno stanje na Kosovu...«	Bogo Sajovic
DELAVSKA
ENOTNOST
MAJHEN
STOLP
SPRETNOST
V
BOJEVANJU
AVTOR:
BORUT
LEVEC
ITALIJANSKI
PISATEU
(C0RRAD0)
PRITOK
DONAVE
NA
BAVARSKEM
STAR
SLOVAN
MILANSKA
OPERNA
HIŠA
TANTAL
ZAČETEK
PREBAVNEGA
TRAKTA
BESEDE
BREZ
NAGLASA
UGLED,
VELJAVA
MENIČNI
DOLŽNIK
LOVRO
KUHAR
VEUKA
UTEŽNA
MERA
BOHORIČ
PLAT
TRAVNATA POKRAJINA * V ŠPANIJI
KRAJ PRI NOVI GORICI
RIBIŠKA
MREŽA
FINSKI
ARHITEKT
(EERO)
BABICA V MESTNEM OKOLJU
NEZMOŽNOST
IMETI
POTOMSTVO,
JALOVOST
BREZKU-
ŽNOST
DAVID
COPPERFIELD
ŽITNA
BOLEZEN
AMERIŠKI
MACESEN
STRDIM
LESOM
OKUSNA
MORSKA
RIBA
NAJVEČJA
PRIMORSKA
REKA
LJUBITE-
LJSTVO
ITALIJANSKI
DEMOKRAT.
POLITIK
(GIUSEPPE)
NAJVEČJI OTOK V OTOČJU
PRIZORIŠČE V CIRKUSU
ŠPANSKI
MISIJONAR
(BART0L0ME)
LOVRO
TOMAN
UMORJEN
RIMSKI
CESAR
RIMSKI
KRAU
FRANCOSKI SOCIALIST. (JEAN LOUIS)
MOZOLJ A-VOST
OKREPČILNA
PUACA
ITALIJANSKI
NOGOMETNI
KLUB
BARVA
IGRALNIH
KART
NAOČARKA
LETOVIŠKI KRAJ PRI OPATUI
oSa
SPOJINA
MESTO V NEMČIJI
VRSTA
LOVSKEGA
PSA
MESTO NA SEVERU NEMČIJE
VEČSTAVČNA
SKLADBA
ČAČAK,
KRACA
VELIKO JEZERO V TURČIJI
DOMAČA
MOLZNA
ŽIVAL
BALETKA
STRANIC
GLAVNO
MESTO
SENEGALA
EDVARD
GRIEG
NAGRADNA
KRIŽANKA
SLOVENSKA
TELEVEUS.
NAP0VED0V.
(OLGA)
STARO-
RIMSKI
ZALOŽNIK
T,
IZMED
UTOV
PRITOK
REKE
KOLUMBIJE
ITALIJAN.
PISATEU
(UMERTO)
INDIJSKA
BOGINJA
NEBA
SLOVENSKI
GEOLOG
(IVAN)
DUŠEVNI
PRETRES
GLAS PRI PRELOMU
AMERIŠKI
PISATEU
(GEORGE)
NEMŠKI
FILOZOF
TENKA
PRESOJNA
TKANINA
NINO,
ROBIČ
ODVEČNA
ROPOTIJA
KONEC
POLOTOKA
URADNI
SPIS
SIMO
MATAVUU
MAKEUUNdM
PESNIK
(DIMITRIJE)
NASPROTNIK
MARTINA
KRPANA
MORSKA
RIBA
NAJVEČJA
DOLENJSKA
REKA
LOJNA
BULA
Nagradna križanka št. 15
Rešeno križanko nam pošljite do 25. aprila 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 15 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev
Rešitev nagradne križanke št. 13
SKILA, PASTEL, TAKIM, AKTIVA, RTINA, TRAKAR, NESET, RAL, NV, AH, JETI, ISSA, STATE DEPARTMENT, KATON, TE, OSARIJ,
ATONON, TIN, NT, ETE, LUNETA, ELEMI, KLAS, PM, PAKT, OLAJ, RELE, ODA, ASKAR, KACIN, ENIVETOK, STAV, JI, LENČEK, IŠTAR, APAČ, BAJER, PALESTINA, ALEKO, MANDARIN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 13
1.	Marjan Mrvar, Kamniška 14,
61230 Domžale,
2.	Žiga Barin, Dolga lesa 7, 62270 Ormož,
3.	Dragica Podkrižnik, Foitova 6,
63320 Velenje
Nagrade bomo poslali po pošti
Križanko pripravil
SALOMONOV
UGANKAR