Splošne VGsti UČITELJSKI VEČER, POSVEČEN G. RADOJU KNEŽEVIČU V Beograjskem hotelu »Petrograd« so v soboto, 15. t. m., zvečer priredili beograjski učitelji prijateljski večer, posvečen g. Radoju Kneževiču, profesorju, bivšemu upokojencu. častnemu članu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Po večerji je sklicatelj tov. Peter Madžarac nazdravil g. Kneževiču, zahvaljujoč se mu za vedno pripravljenost delovati v korist šole in učitcljstva. Poudaril je njegove osebnc zmožnosti in je nato predstavil in pozdravil prisotne zastopnike stanovskih organizacij, in to profesorske g. dr. Danila Medakoviča, poštarske g. Ljubišo Nikiča, meščariskošolskc g. Vesiča in zvaničnikov finančne kontrole g. Marjana Klobučarja. Pozdravil je tudi g. Nedeljka Divca, Dragoljuba Petroviča in druge prisotne goste. Predsednik JUU g. Ivan Dimnik je v svoji zdravici poudaril pomen združenega delovanja profesorjev in učiteljstva, za katero se imamo zahvaliti predvsem Radoju Kneževiču. Nato je obrazložil motive, ki so vodili učiteljstvo, da je izvolilo g. Kneževiča za svojega častnega člana, in omenil tudi trnjevo pot, po kateri se je še pred kratkim hodilo. G. Dimnik je še posebno poudaril besede g. Kneževiča, namenjene učiteljstvu na glavni skupščini v Novem Sadu in Skoplju in izrazil polno zadovoljstvo učiteljstva, da se dejanja skladajo z obljubami. Na koncu je gospod Dimnik izrazil zadovoljstvo nad deistvom, da je vrnjen šoli zelo dober prosvetni delavec. Predsednik glavne uprave profesorskega društva g. Danilo Medakovič je poudaril, da je z reaktivacijo g. Kneževiča gimnazija dobila svojega sposobnega uslužbenca, a profcsorski stan tudi popolno satisfakcijo. Rekel je, da so tudi nadalje na strani Radoja Kneževiča velike simpatije v profesorskih vrstah, katerim je on vedno dajal in daje maksimum svoje delavnosti. Na koncu je priporočal nadaljevanje skupne akcije vseh prosvetnih delavcev v dobrobit šole in učiteljskega stanu. Zahvalil se je za pažnjo, ki jo je učiteljstvo s to prireditvijo izkazalo Radoju Knežcviču in s tem tudi profesorskemu stanu. Zastopnik udruženja poštarjev g. Ljubiša Nikič je nazdravil g. Kneževidu z željami, da se skupno delo še bolj poglobi v korist države in v korist uslužbenskih stanov. G. Radojc Kneževič se je zahvalil za lepe zdravicc in rekel, da se delo nadaljuje v isti smeri, ki je bila prej začrtana, da je sodelovanje prosvetnih delavcev v zvezi z ostalimi stanovi resna potreba današnjega časa, da so vzgojitclji moralno obvezani prednjačiti z vzgledom vztrajnosti in stabilnosti in da bo on tako delovanje spontano nadaljeval s prijatelji, ki jim leži na srcu dobrobit naroda, njegove šole in skupna svoboda. Zahvalil se je tudi na pripravljenosti učiteljstva in profesorjev, nadaljevati združeno akcijo, ker to narekujejo interesi šole, ki jim vsi služimo. V imenu učiteljstva in notranjosti države so pozdravili g. Kneževiča gg. Gligor Čikara iz Siska, Dušan Militinovič iz Dol. Nevlje in Raja Stepanovič iz Grgurevca. Prečitane so bile prispele brzojavke iz Banje Luke, Užic, Skoplja, Cetinja in Sarajcva. G. Madžarac se je končno zahvalil za obilno udeležbo in zdravice in je ob 12. uri zaključil tovariški večer. SPOMENICA SLOVENSKIH ŽEN Slovenskc žene, ki so med prvimi razumcle zahteve scdanjih dni in spoznale nujnost združitve vseh narodnih sil, so nam poslale v objavo naslednjo spomenico: Slovenske žene smatramo v tch usodnih trenutkih za nujno dolžnost, da poudarimo svojo edinost v vprašanjih, ki zadevajo koristi našega naroda in naše države, in da s to edinostjo manifestiramo za svojo narodno državo, v kateri vidimo edini prirodni okvir za svojo narodno rast ter edino poroštvo za svoj politični, gospodarski in kulturni razvoj. Spričo resnosti položaja hočemo usmeriti svoje delo za narod tako, da bo mogoče obiti vsa trenja ter delati skupno za skupne koristi. V nas je svetal spomin na čas ob majniški deklaraciji, ko so slovenske žene s čudovitim pogumom in vztrajnostjo pomagale graditi našo novo državo jugoslavijo, ki jo moramo in hočemo z delom utrjevati in ohraniti sebi in svojim potomcem. V Ljubljani dne 30. marca 1939. Tej spomenici se je doslej pridružilo 66 ženskih društev in članstvo 185 mešanih organizacij, ki so prepričana, da se ji bodo pridružila še ostala ženska združenja. IZDAJA LEPOSLOVNIH REPREZENTATIVNIH LITERARNIH DEL! Če hočeš prav SDOznati narod, se moraš v prvi vrsti seznaniti z njegovo književnostjo, ki je emanacija narodnega duha. Prijatelji bolgarske književnosti 'so osnovali Knjižnico bolgarskih pisateljev, z namenom, da seznanijo slovemsko javnost z najboljšimi deli bolgarske literature in na ta način še ožje povežejo kulturne stike dveh bratskih narodov. Knjižnica bolgarskih pisateljev ni trgovsko, temveč kulturno podjetje, kar se vidi iz cene knjig. Pet zvezkov del najboljših bolgarskih pisateljev — skupaj 1000 strani, ne bo stalo več ko 100 dinarjev! Prevodi so avtorizirani. V prvi seriji bodo izšle naslednje knjige: »Baj Ganju«, mojstrovina neumrlega Aleka Konstantinova. prcvedena na vse evropske jezike, najboljša slika Bolaarov, najbolj čitana knjiga na Bolgarskem, katere naslov je postal sinonim Bolgarov sploh, prikazujoč njihov psihološki cbraz. »Zemlja in Gerakovi« od slavnega bolgarskega pripovednika Elina-Pelina. Kdor želi spoznati bolgarski narod, njegovo duŠo, njegove navade, žalosti in radosti, spoznati prave predstavnike bolgarskega naroda-kmeta, mora na vsak način prečitati ti dve sijajno pisani noveli, polni liričnosti in divnih popisov. »Zemlja« je celo prirejena na film in prevedena na več evropskih jezikov. »Alkemija ljubezni«, zbornik pripovedk bolgarskega najboljšega satirika Svetoslava Minkova, z živahno pisateljsko fantazijo enega najzanimivejših pisateljev novejše progresivne literature. »Kolera«, vojakov dnevnik, od Ljudmila Stojanova, daje najrealističnejšo podobo vojne. Knjiga je prevedena v nemščino. angleščino, ukrajinščino, v ruščini pa je doživela dve izdaji. »Bela steza«, roman Orlina Vasileva, ki mu je ozadje meščanska vojna 1923. leta. Roman, v katerem junaki razbijajo svoje gla- ve ob zid ali pa razbijajo zid. »Bela steza« je najboljši roman bolgarske meščanske vojne. Da bi mogli organizatorji pripraviti izdajo knjig, prosimo, da vsakdo, ki se zanima za bolgarsko književnost in namerava knjige naročiti, naj sporoči čimprej neobvezno svoj pristanek na naročbo in naslov na: upravo »Učiteljskega tovariša«. GOSPODINJSKO NADALJEVALNI TECAJ V KRUPLIVNIKU Od 2. deccmbra 1938. do 15. marca 1939. se je vršil na Ijudski šoli v Kruplivniku 1. gospodinjsko nadaljevalni tečaj. Tečaja se je udeleževalo 10 rednih in 1 izredna tečajnica. Tečajnice so pod vestnim vodstvom voditeljice pokazale mnogo veselja in zanimanja za kuhanje. Voditeljica jih je znala tako pridobiti, da jc zanimanje za tečaj postalo splošno v vsej okolici in se že sedaj oglašajo dekleta za drugi tečaj. Redna predavateljica in voditel.jica tečaja je bila učiteljica Mara Kaiser, izredna predavatclja pa gg. ban. zdravnik dr. Lukman Branko in kaplan Lajnšček Ludvik. Ob zaključku tečaja je bila zakuska, katere so se udeležili gg. Bačič Franc, predsednik občine, Kolenc Ivan, župni upravitelj, Lajnšček Ludvik, izredni predavatelj, člani šolskega odbora in tukajšnji učiteljski zbor. Ob tcj priliki je imel g. predsednik občine govor na tečajnice in- gdč. voditeljico tečaja ter izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehom tečaja, ki so se ga tečajnice s tolikim veseljem udeleževale. Voditeljici se jc v iskrenih besedah zahvalil za njeno požrtvovalnost in jo prosil, da tudi v bodoče dela v tem pravcu za splošni napredek našega naroda. Za njim je govoril šolski upravitelj Bežan Viljem, ki je tečajnicarn obrazložil njih težko življcnje, ko morajo vsako leto na sezonsko delo. Z lepimi bescdami jim je nasvetoval, naj nikdar ne prckinejo stika s šolo, kajti šolska vrata so jim vedno odprta. Nato se je zahvalil tov. voditeljici za njeno požrtvovalnost in trud, ker je priredila in vodila tečaj, čeprav ni imela na razpolago ne proistora in ne kuhinjske posode, ampak se je tečaj vršil v njeni sobi in z njenim kuhinj- Učitelj C — Zahvala. Ob priliki letošn.jih velikonočnih praznikov mi ni bilo mogoče čestitati prijateljem in somišljenikom. Isto tako niscm v položaju, da se oisebno vsakemu posebe zahvalim na mnogobrojne čestitke, ki sem jih prejel iz vse države. Zato se vsem zahvaljujem tem potom z željo, da skoro nastopi dan vstajenja tudi našim skupnim prosvetnim in stanovskim idealom. — V Beogradu 17. aprila 1939. — Ivan Dimnik. — Važno obvestilo! Izšla je zanimiva brošura »Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti« z zelo pestro in poučno vsebino, ki bo zanimala vsakogar. Ta brošura daje odgovor na vsa sodobna gospodarska vprašanja. Vsakemu človeku — delavcu, kmetu. uradniku, obrtniku ali trgovcu — prav vsakemu bo knjižica dobrodošla in vsak bo dobro storil, ako se bo ravnal po nasvetih, ki jih bo našel v njej. Odločili smo se poslati to knjižico — do nadaljnjega — brezplačno vsakemu, ki nam pošlje svoj naslov in znamko za 1 dinar za poštnino. Pišite še danes na »Moj Dom«, Ljubljana, Dvofakova ulica 8. — Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine bo imelo izredni občni zbor v petek, 28. aprila t. 1., ob 19,30 uri v beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Dnevni red: 1. Sprememba društvenih pravil. 2. Sprememba čl. 26. pravilnika bolniškcga sklada. — V primeru nesklepčnosti bo pcl ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov. — Braniborova akcija pirhov. Tradicionalna nabiralna akcija narodnoobrambne organizacije »Branibor«, ki vsako leto zajame vso našo osnovnošolsko mladino, da enkrat v letu prisluhne narodnemu utripu preko državnih mej, je spričo dogodkov zadnjih tednov rodila letos rekordni uspeh. Potrebe narodnoobrambnega dela so se letos podesetorile, val narodne zavesti zajema sleherno slovensko vasico in drami k delu vsakega narodnega vzgojitelja. Tudi najbedncjši slovcnski otrok polaga na oltar domovine svoj mali prispevek. — Osrednji odbor v Ljubljani naproša, da posamezna šolska vodstva v kolikor šc niso odposlala prispevkov — nakažejo nabrane zneske s ček. položnico: »Društvo Branibor« — osrcdnji odbor, Ljubljana, št. 14.081. — šolska vodstva pa, ki akcijc še niso izvedla, naproša »Branibor«, da to napravijo sedaj po velikonočnih počitnicah.