106 Živalska farma in Živalska kmetija ponujata vznemirljivo bralno potovanje, ki se mu bralec predaja bodisi naivno ali kritično oz. razmišljujoče. Za tiste, ki jim branje ni »le« čisti užitek, ampak (predvsem) priložnost za kritično vre- dnotenje resničnega sveta po potovanju v pravljični svet, nekaj smerokazov; ne kot ukaz, kot povabilo – tudi morda za govorni nastop pri bralnem dogodku: 1. Kaj pove naslovnica knjige? Natanč- no si oglej Napoleonovo uniformo, madeže in odlikovanja. Kaj lahko razbereš iz največjega odlikovanja? Kdo je po tvojem mnenju liku na na- slovnici podelil vse te časti? 2. Opazuj izraze na obrazih oseb, npr. na naslovnici in na straneh 14, 35, 41, 59, 67, 77. Na tej podlagi označi ose- be in opredeli njihovo vlogo v zgodbi. 3. Najdi razlago za to, da so psi pridrve- li le na žvižg in napadli Kepco. 4. Kaj sporočajo pesmi, ki jih je tovariš Minimus napisal za ljubljenega vod- jo? Kako se v njih izraža pojmovanje voditelja, ljudstva in nasprotnikov? S katerim namenom jih je Minimus napisal? Katere besede se v njih naj- večkrat ponovijo? 5. Primerjaj zapovedi v stripu in v Ži- valski farmi ter njihovo spreminjanje. Kateri paradoks je v spremenjenih zapovedih najbolj očiten? Strip Živalska kmetija je izvrstno, zahtevno in nadvse aktualno branje; s tem sam po sebi dokazuje, da pri predela- vah in posodobitvah besedil ni pomemb- no vprašanje, ali se kaj sme predelati, ampak je pomembno nekaj povsem dru- gega: kako kakovostno je kaj avtorjem uspelo predelati. Igor Saksida SOOČANJE S KOMPLEKSNIMI VPRAŠANJI Marjolijn Hof: Pravila treh. Prevedla: Katjuša Ručigaj. Založba Miš, 2015. Nizozemsko avtorico v slovenskem li- terarnem prostoru že poznamo po kva- litetnih mladinskih romanih, v katerih pogosto spretno razpira težke in tabui- zirane teme: od racionaliziranja strahu, da bi se našim najbližjim v nevarnih situacijh zgodilo kaj slabega (Majhna možnost, Miš, 2007), do iskanja iden- titete posvojenih otrok (Mati številka nič, Miš, 2008). Tudi v Pravilih treh Marjolijn Hof razpira tematiko, o kateri odrasli zelo neradi spregovorimo, med- tem ko se nam zdi za otroke ponavadi povsem neprimerna. Tematiko, o kateri šepetamo za zaprtimi vrati, ali pa jo, še raje, premlevamo zgolj v lastnih glavah. Gre za problematiko, ki nas kljub begu pred njo ves čas spremlja, o njej premi- šljujejo tudi mladi, a po zgledu družbene klime, navadno sami, za zaprtimi vrati, v lastnih glavah. Sedaj, ko v slovenski literarni prostor vstopajo Pravila treh, bodo lahko odprli dialog z dvojčkoma Twanom in Lindo in temu dialogu se lahko pridružimo tudi odrasli. Kaj torej prinašajo Pravila treh? Kra- tek mladinski roman je pisan s perspekti- ve Twana, najstnika, ki se skupaj s sestro dvojčico Lindo, mamo in babico z Nizo- zemske odpravi na Islandijo po pradedka Kasa, ki je v kočici v ribiškem mestecu sam živel vse od upokojitve (pred tem pa se je, kot razložita on sam in njegova hči, klatil po svetu, ženi in hčerki pa na Ni- zozemsko pošiljal denar, ki ga je zaslužil z ribolovom). A sedaj je, kot pravi sam, »skoraj na koncu« in družina se v polni zasedbi odpravi na Islandijo, da bi dedija Kasa, ki ne more več skrbeti sam zase, spravili v dom za ostarele na Nizozem- sko, kjer bi ga lahko obiskovali in skrbeli zanj. V svet samoglavega starca tako trči odtujena družina. Dediju Kasu sicer 107 ni všeč, da se »neumne koze« vtikajo v njegovo življenje, da brkljajo po njegovih papirjih, mu pospravljajo hišo in delijo preventivne zdravstvene nasvete. A si- tuacijo spretno obvlada z ignoranco in trmo; kot pove Twanu, ki si ga izbere za svojega zaveznika, »ve, zakaj so prišli«, toda on ima druge načrte: Skoraj na koncu, meni je prav. Toda niko- mur se ni treba vtikati v to […] Če bom odšel z vami, bo konec. Nekaj časa bom v nekakšnem skladišču starcev, nato pa bom nekaj časa v bolnišnici, kjer me bodo polni- li s tabletami in cevkami in s tako ropotijo. Dedek se odloči, da bo ob okncu svo- jega življenja odšel v gore, v divjino, tako kot Eskimi in Indijanci. A ker gre za nekakšen pobeg pred hčerko in vnukinjo, bo potreboval pravnukovo pomoč. Twan se zaupa svoji sestri in ko v naslednjih dneh premlevata potencialno odločitev, ki leži na njunih ramenih, se pred njima odpira kopica vprašanj: Nisem čisto dobro razumel, da je dedi nekoč hotel biti svobodnjak. Toda najbolj zapleteno je bilo to, da sem razumel, da je svobodnjak hotel biti zdaj. […] Razumel sem dedija in razumel sem babico ter ma- mo. Toda dedija sem razumel najbolj. […] »Ali ti kdaj razmišljaš o smrti?« me je vprašala Linda. »Skoraj nikoli,« sem rekel. »Ko umreš,« narediš prostor novim ljudem. […] »Mislim, da dedi hoče narediti pro- stor,« je rekla. […] »Jaz pa mislim, da noče narediti pro- stora. Noče narediti prostora, toda ve, da ga mora, zato se pretvarja, da to hoče.« Zvenelo je tako zapleteno, da nisem več vedel, ali drži. Začel sem znova. »Ve, da ga mora …« Linda mi ni pustila, da bi dokončal. »Dedi Kas hoče na svoj način narediti prostor. In pravzaprav se mi zdi to prav.« […] »Razmisliti morava, kaj je huje,« je rekla. »Ali dedi v bolnišnici ali pa dedi v gorah.« Ni mi bilo treba razmišljati, saj sem že vedel. »Dedi v bolnišnici.« Twan in Linda se tako odločita, da bosta pomagala dediju Kasu. Najprej mu prebirata Twanovo knjigo o preživetju v divjini, ki pa jo dedi Kas posluša bolj za zabavo. Kako se v divjini preživi, ga je, pravi, mnogo bolje naučilo življenje. Ko dvojčka zahtevata, da si zapomni vsaj pravila treh (v 3 sekundah sprejmeš od- ločitve, možgani so lahko brez kisika 3 minute, v ekstremnih pogojih preživiš 3 ure, brez vode 3 dni, brez hrane 3 tedne), ju njegova logika prepriča: »Ta pravila treh so bolj mišljena kot nekakšno opo- zorilo, da veš, kaj te čaka. Približno.« Ko mama in babica odideta na večer ročnih del, pomagata dvojčka dediju iz- brskati star nahrbtnik in pohodne čevlje in z nekaj viskija, hrane in kuriva se dedi odpravi v divjino. Babica in mama zjutraj zaženeta preplah in pokličeta po- licijo, a, kot ugotavljata dvojčka, dedija ne bodo našli »Noče, da ga najdejo.« »In ne vedo, na kateri gori ga morajo sploh iskati.« Po eni strani so Pravila treh kratek roman, ki ob množici dogodkov in dialo- gov, ki prepričljivo zvenijo tudi v sloven- skem prevodu, vleče bralca v branje. Po drugi strani pa gre za roman, v katerem avtorica brez nepotrebnega filozofiranja ali moraliziranja, skozi naravni razvoj dogodkov razpre več zelo kompleksnih problemov. Dvojčka Linda in Twan sta nenadoma soočena z vprašanjem sta- ranja in smrti. Ker sta mama in babica prezaposleni z vprašanji, kako bi čim- prej uredili vse papirje in spravili dedija Kasa na Nizozemsko, se z dano situacijo so očajo Linda, Twan in dedi Kas. Pa ne le s skrivnostjo o dedijevem pobegu v gore. Medtem ko mama in babica mol- čita o pravih razlogih njihovega obiska in se izo gibata pogovorom o dedijevem zdravju, o procesu staranja in bližajoči se smrti, si Linda, Twan in dedi Kas povejo, kar jim pač leži na jeziku. V pogovorih med tremi enakovrednimi partnerji se pred Twanom in Lindo razgrneta starost 108 in smrt v vsej svoji realnosti, od gole- ga uvelega dedijevega telesa z rjavimi lisami, jamic na zapestju, ki so jih pu- stili številni turi, in brezzobe lobanje do dedijeve sprijaznjenosti s pričakova- njem smrti. Dedi Kas Twana in Linde ne obravnava kot otrok. Morda temu botruje njegova drugačna perspektiva, morda razlog, da potrebuje zaveznika, morda njihova podobnost. Nekajkrat jima sicer poočita, da imata preveč domišljije, a izkaže se, da je dedi prav tak romantik z bogato domišljijo. Twan in Linda sta tako v internem svetu, ki ne vključuje mame in babice (od drugega sveta pa sta na Islandiji brez računalnikov in znanja jezika tako ali tako odrezana) postavlje- na pred odločitev, ki bi jo lahko imeno- vali odločitev za odraslega človeka, a je odrasli, resnici na ljubo, najverjetneje ne bi zmogli. Vprašanje, v kolikšni meri naj ostareli sami sprejemajo odločitve o svojem koncu, je nedvomno eno ključnih vprašanj sodobne starajoče se družbe, v kateri se rahljajo družbeni in družinski vzorci, posamezne generacije pa imajo različne predstave o najbolj primernem koncu. Čeprav alternativa med selitvijo v dom za ostarele v drugi državi in od- hodom v zamrznjene gore res ni klasična slovenska alternativa, se, ob drugačnih alternativah, s tovrstno dilemo samo sooča skoraj vsaka slovenska družina. In čeprav se bralec najverjetneje postavi na stran Twana, Linde in dedija Kasa, ta pozicija v vsakdanjem življenju še zdaleč ni samoumevna. Pustiti ostarele v »nji- hovem« okolju, ki pa je nevarno in »neu- strezno«, prepustiti jih hitremu koncu po njihovi želji in njihovim, z vidika mlajših generacij »neustreznim« odločitvam, se zdi najpogosteje, že zaradi družbenega pritiska, nesprejemljivo. Pri tem pa gre za zelo kompleksno problematiko, ki ni tabuizirana le v mladinski literaturi, ne le v pogovoru z mladimi, temveč v vsak- danjem življenju tudi med odraslimi so- govorniki. Roman Marjolijn Hof, skupaj s kratko, a informativno spremno besedo mag. Sare Lozej, tako ponuja odskočno desko za pogovor, ki v naši družbi vse- kakor manjka. Dedi Kas je prisilil Lindo in Twana v premislek in odločitev, ki sta ju nedvomno bistveno sooblikovala in zaznamovala. Odrasli se takšnemu premisleku navadno spretno izognemo in ga potlačimo, ker vendar vemo, kaj je za naše ostarele sorodnike najbolje. A kot na koncu romana zaključita Linda in Twan: »najbolje ne obstaja.« In tako kot dedi Kas prisili Lindo in Twana, bralce Pravila treh prisilijo, da se soočijo s kompleksnimi vprašanji o obzirnosti in skrbi za druge, o ravnovesju med varno- stjo in svobodo odločanja, o naravi smrti in življenja. Tina Bilban DOBRODOŠLA NOVOST NA SLOVENSKEM LITERARNEM TRGU Ivona Březionová: Bombonček za dedija Edija. Prevedla: Diana Pungeršič. Založba Miš, 2015. Kratek roman češke avtorice prinaša zgodbo o družini predšolskega Honz- ka. Družino štirih generacij, ki si deli štirisobno stanovanje, sestavljajo: očka, ki riše načrte za nove hiše, dedek Ar- nošt, ki hiše pomaga graditi, mamica, ki »sicer hodi v službo le v sosednjo sobo, kjer prevaja knjige iz enega jezika v drugega«, in dedi Edi, ki je Honzkov pradedek in ponavadi pazi na Honzka, medtem ko so ostali odrasli zakopani v delo. A pri dediju Ediju se nekega dne oglasi skleroza; ko se sprehaja po mestu in obsedi na zidku pred stadionom, nena- doma ne pozna več poti domov in vsega zbeganega ga nazadnje domov pripeljejo