Hol KUJ».
PROSY
TA
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote
*m 1	■1 ■ ■ « ■■	-—-m—•—pi—i—i—pinrprnnmri i II	i j.	-i-i--i—i----i—ig—i	._	___^ _ . _ .	i - -in - — — J .	_____,________. . n ______jiu__u IT i -I -mi-i— ■ " — —
YEAR XV«. yfcür	Chicí*. III., i^xUk, 20. marc. (M„ch 20). 1924. ......jfe,»" STEV.—NUMBER «8.
II

aa 1 «' * ■ ■ ■	"mí —~
• mcUm HOS. AH frt. 3, 101?. «utW.rW m J«m 14, tOtS.
eeelr
oslanska zbornica irejela vojaški bonus.
K predlogo je fUeovmlo 355 poelancev, proti njej 54. Jo „aosti glaeoT i« preglaeoranje Coo^dfOTO odklonitve. 3,038^83 r ©terenov bo deležnih bonuea. Prvih 60 službenih dni mo bo vpoitevamh. ZaTaroraio« police ne dvajset lot in izplačilo ▼ gotovini.
Mellos la Weeks pot* na prod odook
-r*r
fiihington, D. 0. — Poslanika
da je v torek sprejele vo-bonus. Glasovanje ja Upad-ole: 3oy poalancev je odda-glas zz zakonako osuovo,
proti njej. jxid dokazuje, da je v po-iborniei zadosti glaaov za vanje Cooliflfcve zavrni-«vilo glasot, al bi bili t iruiiti potrebno -dvetretjin-«oeino, znaša 82. V n ga, kakršna je poalena določa dvajaatletpe zava-poliee in izpUčile v go-tistim veteranom, ki niso i do večjege bonusa ki-4M in manj.
ilužbene dobe so iste do-kakor v steri zakonski osno. i jo jo vetiral pokojni pred-Harding. Ze voješko služ-4oma je dološen po $1 na , (i službovanje v tujini pa 11.25. Prvih Šestdeset službe-dni ne bo vpoštevenih. Na predlog finančnega načelni-b Oreena-so" bile hišna pravila ačisno ¡suspendirane. Predloge je jjjk prečitana, in nekaj urinu t eno popoldne te je pričela va. Izključeni ao bili vae-pristsvki in popravki ilf vljanje omejeao ne štiri-minut.
■tfvomu načelniku je bilo I prisojeneara pel Časa, od*
nega «a ras
Collier iz drŽave Mississippi
aielnik Green je odprl razp^a-ter dejal, da je posUnška zbor-ic dvakrat poprej sprejela
ko osnovo ai\ vojaški twin da je sedaj čaa za sprejetje ve, ki postane posteva. lavaruvalniimke določba bo lila izplačila v gotovini čez pt let, je rekel. In po njego mnenju bo tedaj še kakih 92 otkov doalužcnih vojakov pri ' nju.
Ko «c poslanec Yatea iz Illfnefl-n vprašal, Če bi ae ne delo glaso-za izplačila V gotovini, inu je točeno, «la j« tako vprašanje «Mnmtno. Vprašanje je bilo popravljeno z navdušenjem, ali je Uubteinu ostalo neodgtfvorjeno. j 'Www Treadwey je rekel, da
*	zakonika osa^va zadovoljiva n nikogar razen za tlate, ki upa-
*	d* jo bo senat izdatno Irpre-mail. Ponovivši zatrditev, du je nvHno proti vojaškemu bonusu 1 ^pohabljene veterane, je rc-PJpofclanee TJreadway, da bi ae ••rila zbornice ozirati predvsem » kvkoplačovelce.
PjjUnoc Collier je rekel, da ni P*110?* V bistvu ^anič. [Poil^r Young ia Severne Da->*• je izjavil, da ni morda pred-m vleč politikarjem, ell pr»? frria p» je za doslušeae vo-
Po»Une<. Tsgue je povedel zbor-rj da bi vetereai sami* ne odo-m zakonske osnove, fcmokrauki poelenec Diekln-■ * bil pozdravljen z demo-I*' ii rani, ko je aelo okrasi bi.kannke voditelje, ker ao ti
rj^fdali v.akršae dodatke in
frivkr
l**inika (ireene je vprešal J"«!«* Hankheed, če je dobU od predsednika Coolidge aa-f*'11« ds bo zakonako oanovo ,	bonus odobril. In
J' govoril, da ni a pred-C1*k 01 r*'pravljal o tej pred-
Lf^n«e Iiaehareek ii drševe
EL * P^r^noal de bo
k'«ls vlade $135^000,000
r°J'to. »100.000,000 tretje lete
» JmMf,jUU *0,000.000,
a -»"»jsteai letu. Zatrdil Je, £ , ' «"••nlka doalalemh ro*-Konusa v gotovini S- k prejeta ▼ torek, je mm^Li« je odobrila po4ai,
Pregled dnevnih dogodkov.
><;	AMarika. ,
Vojaški bonua sprejet z veliko veČino v niš ji kotagreaai zbornici
Preiskava oljnega škendale in juatičnega oddelka rezkrive ftdl no večjo korupcijo.
V	primarnih volitvak v Sevfra Dakoti je Coolidge dobil glaaove republikancev v mestih, toda med farmarji imata Johnson in La FolUtte večino.	< \ Gibanje tretje atrenke.
V	primarnih volitvah v Minne a polku ao delavski kandidatje dobili največ glasov.
Kotigresnik Knutson iz Min aote pred veleporoto radi neime novanega nemoralnega čine.
Socialist Hoan in neodvisni k Rose županska kandidata v waukeejn. X.t
Inozemstvo.
Ninčič, jugoslovanski minister zunjttttb zedev, taji, de kode Ju-goslavije ugrabiti bolgarska pre moRokope. ,¡¿:*> ^ i
Španski diktator razburil m španski svet redi izgona filozofa de Unemune.
tforgen is javil, da ke tedn^mHlu •tal ne strani Preneftje.
jt. M
* »■• • -	■ y
Washington, D. O. - Sredi kopice raznih obdolšb iu šumenj ie senatni odsek, ki preiskuje Daa-ghartyjevo afero, zasliševal priöe «ledo Šganjarskih loterijskih in filmskih škandalov ter poivel pml Ikaanijo pradakUva kabinetna čla* naag
Tadva ata finaačni tajnik Me&J loa in vojni aainuter WeelÉi^||
Vpralaaa boste o raznih poj prejšnjih izjavah, ali to zaslišuve^ nje ae bo predvsem pečalo a Iga-njaraklmi dovoljenji, ki aodijo'v delokrog finančnege de par trne n-ta, in pr's,cadevo Standardovo zračne plovbe. Glede te je iapottt dal Gastön B.lfvans, da je prejel $100,000 ze Jesaa Smitha.
Odsek je povabil predse pod kaznijo veš drugih sedanjih in bivših visokih uradnikov. Med temi je prohi|)i6ni Vomisar Hay néá,'davčni komiser Blair, bitši finanlni pomošni tajnik Blmer Doeer, pomožne zvezne pravdni-ka John W.ü. CHm in Henry "W. Anderson. Nedelje jetniikl komisar in svak pokojnega predsedhi-
imena oljnih vladnih uradni-kov razkrita.
Tajni franko-češki pakt jugoslavija
razkrit.
Brokerske knjige, preiskane po računskem isvedencu, ao ras-. krila imena tistih vladnih uradnikov, ki so baraa-* tali s oljnimi delni-
cami.
M¡
t oljnimi «lelnieemi ne svoje pra ke Herdinge lt. Ä. Votaw In Js^JVo Ime po brokerskl tvrdki W
DAUQHBRTY JI OPJUUttKIL IMI, KO JI JAVHOST ZAZNA LA IA OLJIH MAJSKI.
Wa*hington, D. 0. — Da je |» i
vosodnl tajnik Daugherty v olj nih špekulacijah izpremegil svoje brokerske raŠuue na drugo i-me 18. aprile 1923, t. j. na tisti dan, ko pe javnost zaznala, da ao teapotske oljne rezerve oddano Slnclairju v najem, je razvidno Iz poročila, ki ga je podal glavni računski • pregledovalee zvezne kupčijske komisije Lewis H. Bond
Čred senatnim odsekom, ki pri ikuja teapotakl oljni škandal. Daughcrty je poprej kupČeval
mea K. Finch a pravosodnega de-pertmenta.	•T> * j'
¡M »
1
Diktators v troso.
.SS'
Izgon profesorje
i-^1 "" v—« - aH,,,.,,, ^ fcUk
PRP-; »urjo pruieaiay v^n
Madrid. —.(Fed. Proas.)-Pero filosofa aa je postavilo po robu
Fargo,
Predsednik
Zbor
«•a.
Prvil ae seeet ai pe-
Podlog». Pr^i Averna leto-
Wlje
ne 1 atranL)
Coolidge jc zmagfll v razmerju 2 proti X ne predšednisMi! primarnih volitVšh, ki ao se vršile v to-rHr po Severni Dakoti. Hirsm Johnson je na drugam, s senstor La Follefte pa na'tretjem mestu, kolikor se da aediti po doslej znanih izidih.	") 243 volilnih okrajev kaše naslednji izid :
Coolidge............14,271
Hiram Joknson ......6,088
La Follette ..........4,270
Pesi tvorijo ti izidi le eno o-sminko vseh volilnih okrejev v državi, vendar predata vi ja jo eno šestino vseh oddanih ¿lasov.
Ti podatki volilnih izidov ao iz večjik krajev, o katerih' je John-aon priznal, da ao glavne trdnjave Coolidgevih priatašev.
V kmečkih okrajih je eešine glasov oddanih za Jobnsone. Tudi Le Follette, ki i^ bil prsVse-prav kandidat, imr večje Število glasov aa kmetih. v.
Coolidgevi priganječi so šc vodne u ver jeni* da bo predsednik zmagal na vaej ¿rti v tej državi. De, eelo teko dobro ao razpoloženi, de pričakujejo še večjo veči-ao aa predsednika Coolidga.
Na demokratski strani je bila vdeleŠbe sel« alebe. Bivfi finanč-ai tajnik MeAdoo jo bil edini kandidat na deaM>kratskem volil-nem listku.
Beadesei, cerkveni
'	* m
/ agent. '
deaen je poslal'vnet egent za cerkve. To je razvidne iz aasWdnjih cjegovih besed r
44 V zdravatvenem oddelku o* b&m imel niti ena eeebe, ki ao ho-di v to eli ono ecrkev. Na briga m«. ? katero bodi. Ali človek mo-ra hoditi v eerke/. če hoče biti spodoben drlavlj/n in dejeti do-ber zgled svojim otrokom. Ko koale gl»«ovali daa 8. aprila, npam, da boste oddali vsek svoj glav ze tiele, ki podpirajo ie sdršajeje eerkev."	*
Mo* je javni uradnik. Te men-ds ve. In morebiti mu ja zeaer i odi lo. de ee sme bki kot e»ad nik BMitne v lede egent ne ze to, ui ze ono eerke t.
«ga diktatorja ia vea španakl avet ne treh kontinentih ■Mo opazuje nenavadni k
namuno, it In profeaor, evtor v zmerhem socialističnem duhu, je najnovejša Žrtev iašistov. Sitega diktatorja Primo Ki vere. Ampak ie irtev bo najbrft stala diktatorja njegov tron. Pe Una-muno, rektor univerze v galunu n-oi ln profeaor filozofije, je d v ini l svoje paro proti diktatorju ne boječ ae cenzure in terorismš. De U namuno je piaal članek se členkom v vaeh liberalnih in eocieli-etičnih listih Španije in španske Ateerike ter pobijal voješko diktaturo) obenem je ne univerzi obdršei prepevanje sa predeve-njem o tem predmetu. "KI Ate-neo", odprt forum, h kateremu spadajo vsi španski intelektaalci, je kmalu postsl poaorišče enakih napadov na diktaturo. Ni dolgo trajeloln de Unemunovi ognjeviti napadi ao našli odmev po vaej Španiji. Tadej je zavrelo v diktatorju Primo Riveri.
De Unamuno je bU obtoien la ljenje veličanstva. Profeaor je pa govoril in pleel delje. Pridružil, ao ae i^unovi listi. <4Nuava Eapa ne*'g zelo razifej1'» in spoštovan liat, se jepotegpil aa da Unaium.„ in neusmiljeno napadel diktatorja in hlapševskege kralje. Primo Bi-vera ft svsril in grozil, e niš ni pomagalo; obtolba valeisdsjatva niti cenzora ni mogle ustaviti pe reee profeaor j a de Una mu na. Tedaj je poglevar španskega fašizmu v iasenu kralja dsl ds Unemunu »n Rodrigo Sorienu, uredniku "Nuevf Espsne", de ae v 48. urah iaseHta ? Puertoventuro na
To pe je bilo preveč. Dijaki ani-vene t Selenu nei ao sestavka I i ... _	i« profeaor j a Jimanež Uraea in
B. Ilibba & Co. v ,Wa*hingtonu. ali is doslej še nepojaanjceoga razloga je prenesel svoj račun ua ime W. W. Speida, ki je lian o menjene brokerske tvrdke. Nje gov dobiček je naveden v znesku po $543.50.
Imena drugih uradnikov, ki ao zapleteni v oljne kupčije v razdobju od 1. decembra 1031 do ai decembra 1922, ao, kakor jih jo navedel računski izvedence Bond naslednje :
T C. BÀ8COM ' SLKM P + osebni rnjulk predsednika Coolidgs. poprej člen poslanske zbornice Virginije. Dobiček $2^5.60.
bUNATOlt C1IAHLB» (JU HT IS — rvpubljkanskV vodit olj v senatu; Slnelalrjova oljarna, delnice kupljena, a na prodane. ) JJiNATOR DAVIS ELK INS A-Binclairjeva oljarna, vacamorišlia petrolejne družba, $280.62 dobičke.
POSLANEC AKTHUU B. ROUSE — nečelnik kongreaUega kampanjskega odseka; vseameriška |M-trolej»ka družba, delnice kvp-ljene, e ne prodeae.
Blvftl POSLANEC THOMAS J. RYAN — mehiška, Sineleirje-ve in vaeameriška oljarna, $8,-C45 dobička. ^ •
BIVŠI POSLANKO JOSEPH it IlINEH — aedaj predsednik kongresnege kluba^ vseameriška pet role jska družba. Zucaek ni na-uden.
Intimni prijatelj prs*rosodneps njnlks Daughcrtyja Jess Sniiîb, IU jc izvršil ssmomor dne 80. maja lani, je tudi kupčeval z oljnimi delnicami ptf neki Washington-ski brokerskl tvrdki.
Senator Cortia je izjavil, da «h kupil oljne delnica ze svojo hčer IVrmelijo Curtia George, in da ao dividende od tiatlb delnie vložen' na banki za njena otroke. , ttlemp je dejal, da so bile nje--.ve transakcije popolnoma po-stune in na potrebujejo nobenega pojasnila.
Bond ja izjavil, da se njegovo poročilo naalanje ne preglcdanjc Mčunskih knjig v ^etaejstlfi bro kerskih tvrdkeh v Wasbingtonu, ('levelaodu in New Yorku. Mehiške oljarna 'Mexiften H.abord' je Kinclairjrva pod ruin i ca. s smeri šks in mehiška petroleju« družba sta last oljeega magnate Dobcny-ji*. '
Berlinski list je objevtt deset tej nih toek, katere je baje podpi sala fraaoija a Oehoalovakijo.
Berlin, 19. marca. — Berlinski "Tageblatt" je objavil lajno bo-sedilo francoako-Čehoslovaške po-godbe. Objava jo povzročila veliko senzacijo v Nemčiji. Kot je snanu, Ista Francija ln Ochoalovakija podpisali 25. jauuarjs 1924 po ttodbo prijateljstva in sUjenoe, ki je bila objavljena. "Tageblatt"pa poroča, da ata Poineere in Baneš istega dno podpisala tajui dokument, ki ni bil objavljen. Doku ment, ki noai naslov "Deklaracija k pogodbi med Francijo iu (Vhoelovekijo", vaebuje sledečih deaet klavzuli
1.	V slučaju vojno med Francijo in Nemčijo bo Čehoslovakija s vso svojo voješko silo podpirala Fran cijo. V slučaju konflikta macf Nemčijo in Cehoalovakijo Fran* cija napove vojno Nemčiji,
2.	V slučaju vojne mod Nemčijo in Poljaku ae obe pogodbeni drša vi pridružile Poljaki.
a V slučaju vojne med čeho tdovakijo in Ogrsko bo Franeija podpirala svojo savoznleo s oroŽ jem ln atrelivom.
4. V slučaju vojna med Poljako in Ruaijo oatanele oba pogodbeni dr Še vi nevtralni.
ft. Ako ae v Avatriji sopet po javi gioanjo ss adrušenje s Nom čijo, boata obe stranki posvaril vlsdo ne Dunsju, ds posledies akcije bo okupseljs po ssvesnl ških šotah.
0. Obe atranki boata naaproto-vall vpostavljcnju HabaVurŠaaov ne Ogrekem
7. Ako ae pojavi poskus vpo ■t a vi jen ja Hohenaollerneev Nemčiji, pošljeta obe stranki uit mst Nvmčiji In prssfar ultimata se
fBMAT POTRDIL £BJfOA.
sta prilsla protestno stavkovno gibanje tukaj. Dvenejst-profo»r jev v Se lama ne i ja tudi odpovedalo slalbe v saak protesta. Ogor čeni protesti prihejajo tudi iz španske Amerike, največ is kro gov razumništva, proteetlrajo pa tudi deUvakc orgenlseeije. Ve»|lHdeeet neobreleni špeaski avet ae tgrniu nad tem č&idm španskega diktn torje. J
Prime Rivere iadaje nered be m grmi preti prot^iujo^ia, eli nje gov diktatorski mat ne mora vata viti plohe proteatov. Njegov lat« etični tron aa nevarne swje. Pero ljubljenega filozofa be morda močifjle kakor je dlttatorjev
Washington, D. O. - Sšiiat ja dekoačel šeslnajst meaeeev trajajoči boj ter potrdil imenovanje črnskega republikanskega vedi. telje v Louisieni Weltfrja L. Co. bene ze «ertnskcge kontrolorje v new orleanskem okrožja. Devetin senatorjev je glesovalo za potrditev, a Mwmi^trideaet pe as jih je izrekle proti njej
Kitajaka aarrgla rnsko pogodbo
Prtun«, n. marea. — Kitajaka oMft • » Pekingu iß zavrela po-godbo,z Unijo aevjetekih republik ia tridnevni «Itimet moskovske vlàde. Porote aa. de je bila po godba sevršene pod pntiaken Ja| ponske in Amerike
bo pazila na grčijo.
V Belgradu zanikajo vestí, da as hoče Srbija polastiti bolgarskih p.nnogokopev, toda guerllska vojna med SrM In MaeedsMl je mogoče le ta spomlad.
NINÛIÔIV IKT1RVJTJ I AMI-KllKIM POROÖIVAL01M.
Belgrad, JugosUvija, meiHie.
Minister zunanjih aadev NlnČifi ju dejal včeraj v akupščinl tekom debate o zunanjih odnošajih, da ¿clja Určije, de ae JugosUvija na sme zanimati sa notranje grške sadova, ae as ttore med Hrbl tolmačiti. da nimata obe driavi nI« skupnih interesov. Helgra^nke vlada — ja rekel Ninčič - bo skrbno pazila na dogodke na tlrškem, obenem pa bo akrbele, da se ohranijo prijeteljaki odnošeji a Urki, dokler Grčija zopet poetane močan faktor na Balkanu. — Gleda Bolgarije ja Ntnčit dcjsl, da j^o že «aa, da vUda v Sofiji vpoktavi prijateljsko etike ^avojimi sosedi.
Bolgrad, JugosUvija, 19, morca. — (Poroda Constantino Brown, poročevelee čikaškilt "Daily News'V) — Momčllo Ninčič, ju|o-slovanakl minister se sunsnjs stvsrl, ml je dojsl v včerajšnjem intarvjuvu, de sunsnjl svet krivo so<ii Jugoslaviji, ŠS misli, ds Ju|0-slavij a preži ne bolgereke premo-gokope v Perniku.
"Preveč lmemo posla a konsolidacijo novUt delel, da bi mUlitl na vojao a tam ali onim aosedom," je rekel Ninčič. "Naše upanje je mir. Dovolj je bilo Ut vojne. Nbvsgs teritorija na potrebujemo, najmanj pa bolgarskega. Premoga imamo sami v«4 kot fa potreb*
¿Tistt Jfrtftr-M ^
% Obe stranki se savešeta, ds	tl „ fl IL
poskusita vpostavitl prijateljske , If*** «Sf^f ,Bi
adnošsje z Ruaijo. Ako Rueijs aa-pado, Rumunijo, boata strsaki podpirali zadnjo z bojnim metsri-jglom. -
9.	Ako Nemčija podpre Rusijo v kateremkoli konfliktu, tedaj Francije in Cehoelovakija takoj napoveeta vojno Nemčiji.
10.	Obe atranki naeprotujeta kaplrseljam Italije gleda goapod-atva ne Sredozemakem morju.
"Tageblatt" dalja poroča, da je francoska vojaška misija v Pragi aestavlla in prodlošiU 11. decem* bre mi Čohoslovaškl vladi p» godbo, ki ime 30 paragrafov In katera med drugim deloče, ds st Čehoslovakija zgradi 2314 kilo-metrov novih Šeieznic, 18 novih vojašnic, poveča tri munioljske tovarne in 12 arzenalov ter nabavi 350 novih lokomotiv in 2000 želez niških vozov za armedne potrebe.
Morgan ie vedne žene
frank navzger.
Ameriški finančni ear js isisvU, da bo vedno stal na itreai Pran-eija, ker ve, da js Francija aa pravih potih".
, Pari, 19. marea. — Vrednoet franka nrpreatano raste na veliko veselje pariških bankirjev in na veliko šaloat špekulantov, ki ao Ugubili miljone in miljone, odkar je frank pričel rasti U. marca, ko je Morgan naznanil, da poaodi Franciji ato miljonov dolarjev. Včeraj ae je frank dvignil nad pet centov.
Nire, K rane i ja. 19 marca. — Ameriški finančni magnat J. 1*. Morgsu. ki je prišel semkaj, je dejal danes poročevalcem, da ga Isredno veseli Poincare/eva zmaga v parlamentu In poraat franka. Rekel je, da on bo vedno stal trn strani Francije, ker je prepričan, ds je na "pravih potili. Nemčija mora plačati avoj dolg.
DEBIL ft UEO DOBRODOiSL VA BRKDIfJKM ZA PADU
»Dea Moines la. — ffmt pekov
debel »neg ja zapadel ponekod v državi Iowa, kar je povzrošiU, Je vozijo val vbki s vešurne za saw de Kmetje so veseli tega anega,
ftkêr mislijo, 'U bo velike prlpe-
' mogel k dobri UtiiO.
je še vedno alaba, dasi na pe ntH
krivdi. Odkar je bjU^AMI0|lftv-
I jena k m« taka vlsds v lMgsrljl, so »scedonsko orgenlzseije na
dslu ae boj v juknl Srbiji. Nsša * vlsds neprestano opoaarja bolgarsko vlado na nevarnost situacije, toda zadnja aa ne zmeni dosti sa
naše opomine. Ne tajim, da se vpsdt na naš teritorij le UsvaU dobro mero nervosaosti na nsll strani t nsŠl ljudje no morajo ra* zumotl, zakaj mi z našo dobro vojaško organiaaoijo na ustavimo iavazij komltalav. Vpadi se bitt doslej msjhnl, a bojim se, da pridejo večji, kar Mseedoncl sms t rajo našo potrpežljivost ss si s bost. Nihče ne ve, kaj le pride
"Prebivalci krajev, katere obiskujejo nedobrodošle banda Msec. donoev, postajajo noatrpni in pravijo, «e bolgarski vpadi Is nisn povod zs vojno, ds mors naša vlsds dovoliti Srbom, da ss istoteko oboroše In vrnejo Bolgarom vpe«l ze vpad ter aaml kaznujejo roparju in jim vzamejo ugrabljeni plen. Naše vleda pa nolo dovoliti tega.
«Vesti v Inozemstvu, ds kop-centriramo čete na bolgarski meJL niso rtenlčne, Niti rednih posadk ob meji nismo poješilL Gotovi vojaški kontigentl ao zdaj ne juft-ai meji in te premikamo sen» In tja v sedanji zimski aeioni, ker nimamo dovolj vojašnic, de bi jih nastanili na onem mestu. Ko pride gorko vreme, ae vrnejo kontigentl k meji."
N ločiš ja še dodal, da upa. da bolgarska vUda s zadovoljivimi ukrepi popravi eitueclje preči neljube, še tako preeke na meji. PololaJ v reaniei reeen in gnerllaki spopadi na arbeko bolgarski meji. so mogeli Is to spomlsd.
lu pre-majlin«
Ruai Ji dobili r-putdlko
Moskia, 19. maree. — Nemške
kolonije ob Volgi je s posebnim »klepom sovjetske vladi poeta U avtonomne republike v Kojueu (uniji) socialističnih aovjetekih republik. Glavne meato neve es-publike je Pokrovak.
Chicago in okel lee i V petek ebUčno, morde aaeg. Tempérala ra v zedejlk 24. eraki najvišja M, eajn.žja 31. Holnce Uide ob
M, za Id« ob *m

P R O SVETA
RS NARODNI fODPORSI
Cm» .glas0*M MÄl^^^Ä ftfMI f Z^^isj^AÉ
HMft»-"-»
tri
u»* po dese¡N¡r¡fc	— w »ntfajo^ |
«)•«• àrUvîljtosa CWmc«I'V* 00 m lHo. $*4S « tri mtMcc Chics«. MJ0 as WU, $I 2& m pol tote, u m ln«/ern«tvo ft.00
.."îwsa. karta». HÉt »
M «M, hw,iM «tik ■
TR03VETA"
Oy«
•I
mlioST
a. f

tW Ilifiiii AdTtrttitaif nit
NaIÍoBaI	i.. « i I
• ^■»••■•t VVPOI II	s y
on Sgr—meat.
{llf^FlTviritfirrf fTf^Tiir;
Dal« ? iM«>«l> »• pa (Nam S1«S4) Hn nkf» Ii— m aailm
swvialsMb
Sa vaa |a a Ma Sa m faa m
Z QUEM ZABEUENA KA$À.


'iu	*- « » v* '	T x
Zadnje tedne so sa nekateri Usti odlikovali s sugestijami, da naj se ustavi preiskava o oljnem škandalu. Na-migavali so, da nadaljevanje preiskave škoduje demokratski in republikanski stranki in koristi le radikalnim elementom, ki prav zanesljivo izrabijo oljni škandal V svoji korist Take sugestije pomenijo, da gotovo časopisje, ki se včasi prav rado širokousti, da služi ljudstvu, želi, da se korupcija prikrije, ako se pojavi na mestu, kjer bi ne smelo biti korupcije, samo zaradi tega, da ostaneta stari stranki v sedlu. Ampak nekateri take sugestije razlagajo še dalje in se mogoče ne motijo. Potejtrazlagi naj korumpcijonisti in nesmožneži ostanejo še nadalje v sedlu, ljudska zavest naj se pa zopet uspava, da ne bo škodovala v jeseni pri volitvah. Nekateri dnevniki so se tako daleč kompromitirali v zagovoru in potlačenju oljnega škandala, da so priobčili kartune, ki so sugestirali, da odkrivanje oljnega škandala koristi le radikaloem, škoduje pa .starima strankama.
Te sugestije niso prinesle zaželjenega uspeha. Ljudstvo se zgraža na tem škandalom in nad vsem, kar je z njim v stiku. Obenem pa ljudstvo spoznava, koliko je
gotovim čaanikom do odkritja resn vdarjajo, da služijo resnici. 2e prva odkritja so bila se Tajnik sa notranje zadtve . niškim interesom dva rezervna o nem olju, da ju izkoriščajo. In to je zgodilo ob Času, ko olje tvori ne
Cleveland, Ohio. — Dobro sna aa elovcnsks godba "Bled" bo priredila svoj koncert z ubranim bogatim programom dne 23. mar ea v 8. N. D. ob 7 AO s večer. Ljubitelji godbe ia splok kdor ieli sliiati nekaj lepega, bodo imeli v nedeljo sveéer priliko do ratved rila. Godba "Bled" je imela le par svojih koncertov, a 'ta bo den najboljših, v katerem bodo ns programu sledeče točke : 1. " Amicicia", P. Chambers; t. Uvertura is italijanska oper« "Zelmira", ki je bila eptosns ie pred sto leti, a jo le na prirejajo več na avojih odrih. Arije is nje Je proizvajajo na koncertih. Pelo je alovitcga laškega skladatelja Ros» i ni ja. V uverturi boste slišali vsak inštrument od pikole doli do basa, splok je to kršena tfkladba, ki se ne da opisati.
3.	''Alpska fantazija", Theo. Moses Feboni. To ao odmevi s planin, pesmi pastirjev in žvižga-nje piščali is lubja, v njem je aU-šati tudi naš domači "štajeriš".
4.	a) "Zbujenje spomladi"; b) "Vesela WW, klarinet dnet, čcssr se aa ds na noben inštrument tako popolno igrati kakor na klarinet. (Igrala bosta Jos. Bukavee in Joe. Lesar, na klavir ju spreislje miss Mary Germ. ,,
5.	"Vrabéeva srčna tošba", milo posnemanje ptičjega ivrgojenje. Vrabec e potrtim srcem toü, ko vidi, kako avtomobil spodriva konje na cestah, ker nc bo več slastne hrane. Good bye, fig !
6.	"Atlantis", V. F. Safraneko-va skladba v štirih delih, a) Večerni in jutranji slavospev; b) Dvorna slavnost ; c) Ljubim te in d) Razdejanje Atlantisa. Četvero-skladba je mamljiva pesem, ki sega človeku do erea, kateri pn sledi nesnansko gromenjc razdaja« nja, da Človeka pretresa grom.
7.	Koračnica iz "Tannhauaer-ja" (R. Wagner, eden najboljših nemških ekladateljcv.) V tej iz opere izvzeti koračnici imajo važno Vlogo basisti.
domove so si postavili Pa so ven dar tudi oni večalimanj la delav cL Ne zaoremo se sicer meriti i njimi, sli kar smo saČeU, mora mo dršati in delati naprej s isto navdušenoetjo, kot smo pričeli. Skupno delujmo, saj dom imamo sa to, da s« v njem zbiramo, zabavamo ia izobražujemo, ne pa zato, da bi ea prepirali in hvalili, kaj je in kaj ni kdo narediL Kot sinovi in hčere naroda hodimo isto pot, skušajmo pomagati drug drugemu. Ne pustimo, da sa nam bo rogsla nasprotna stranka, ki našemu domu ieli pogin ¿e od rojstva,
Pokaiimo, da amo vstrajni ia na sovrnšimo ae, saj amo vendar vai ubogi trpini Čemu bi ai is gole sebičnosti grenili še one ure, ki bi jik lahko ušili med seboj kot ena družina. -»MMHii
ú prav radi po-
A
•»4 s*» ■S Jrr*#
vence apeliram, ¿a dvorano. Oe uapolni
>nelna. [7; privatnim biz-bogata'nabira i zgodilo,- In M
-----------..„w„«iodno potrebno ku- .	... -
Vsi pri^eU g^aio P® godbo^R^ed1" ^totj^avetM ee
ob vsaki priliki tovsikdar naglašali, da so dobri pafcrijotje. kulturnemu delu. "BW" ob.t* Navaden državljan seveda ne more T**umeti takega pa- * * " ' " * ' trijotizma in se vprašuje, kje se bo tfobflo olje k6t kuriv* za ameriško mornarico in armadn* letala, kadar se bo potrebovalo, ako bodo privatni podjetniki navrtali oljne rezerve in iz njih pobrali olje?
Tajnik za notranje zadeve, mr. Fall, je prejel od Dohenyja, oljnega magnata, o katerem trdijo, da se je bahal, da mu oljna rezerva prinese sto miljonov dolarjev
F
Ročk ftpriags, Wyo. — Z upa-njem, da se bo mogoča kdo ogla sil iz naie naselbina- ia poročal o pustni veselici, sem čakal do <ta-r.eu, Zdi ss mi umestno io potrebne, da damo priaoanje in zahvalo vem udeležencem in splok vsem Slovencem, ki so pripomogU, dn se js prireditev završila tako u-apežiio.
Večini Slovencev je znano, da je Roek Springs preeej velika slovenska naselbina. Imamo povolj-no število podporsih društev, last. nI dom, ki ga rabimo sa društvene seje in shode ter tudi za razna prireditve. Ob začetku tega leta smo ustanovili neodvisn^ laobra» ievsloi klub, ki ja priredil zgoraj imenovano veselico.
Dobro se spominjam vsek pustnih veeelic, ki so se vršile skozi deset let obstanka Slovenekega doma. Udeležba ja bila povoljna, tako številna pa še nikdar kakor letoe, in tudi ne tako splošno zadovoljstvo občinstva. Hvala gre vsem članom kluba, ker ao tako vestno Isvriili vsak tvoje delo, kot je bilo poverjeno. Prav ras se je vsakdo zavedal, da ga veie bratska dollnost in ds pokaže lep vzgled v javnosti.
Vprisorjetta je bila . ialoigra "Brat Sokol" 1
________________ Kdor količksj
To je nekak po v rien progrès, razume na spoaobfeztt U •jaki lahko sklepi mora priznati, da so vsi. ditev nudila velike prajiavrztn<i dovrittf evoj*;#b-
k^^ovîul^ín^e^v^rid vesclice in v splošni vžitek. - L.
T
esmor
Razne vestL
•AMO toA
A DORA 'MUA ODKLO
Waakinfton, D. 0. — Senator, ji, ki so sa savsaasali sa enodobno službovanja zveznega predaedni-ka, so doliveU dvojen paraš. K< solucij*, ki jo je predložil senator Willie, da bi naj bila predsed-niška služba omejena na eno Štiriletno razdobja, je bila poražena a 70 proti 4 glasovom, in poiskus senatorja Harriea, uvesti ss vse prihodnje svezne predsednike samo eno šestletno službeno dobo, je bil isjalovljen s 45 proti 10 gla-sovom. '	-' * ~
Resoluciji sta bile predloženi kot pristavek k skupni resoluciji senatorju Norrisa. Ta bi bil rad pridobil senat aa uatavni amend-ment, po katerem bi naj se kongres sešel v mesecu januarju po predsedniških volitvah.
Mnogi senatorji so dejali, da so glasovali proti skrsjšanju predsedniške službena dobe, ker niso pravzaprav vedeU, ali gre samo ss to aH ono resolucijo, ali pa obenem tudi sa Norrlaov predlog.
VSI ZAKIKUJUO.
Washington, D. 0. — Glavni poštar New jc snsjksl, da bi bil sploh imel kdaj kak stik z zgodbo o nakazovanju filmov Demp-sey-Cerpentierjevega tepeža, kakor ja bila povedana pred aenat-nim odsekom, ki preiskuje Daug-hertjjevo uradno poelovanje na pravoeodnem ministrstvu.
Glavni poštar je ie pridejal, da ni bil niti pravosodni tajnik Dau-gherty, niti ne predsednik Her. ding navsočen, ko so bili tisti filmi razkasanl sa domu časnikarja MeLeana.
Državni tajnik je tudi dejal, da ni imel nikoU nabene konference glede tasadevnih filmov. Njegova izjava se glasi takole i "Zatrdjlo, čel, da sem imel pogovor ali konferenco a Mumo ali kom drugim na MeLeeaovem domu ali kod drugod glada Demp-aey-Carpentierjevih filmov, je po-polnoma napaČno.^tl ene ni res nične v	^ i
ja aedem leV To je skupina, * la nsastorno kar naj? lahko gramo, aaselo
igrati pred katcrokoU publike,m»
dobili bomo gotovo priznanje. Do-	^^^SÄntl"
nt\ zaeluge gre našemu učitelju g, ¡ÜJf^flff L Ivan ušu, kar aa ja s nsml toliko "JJ ^^»I*™* trodU in sa bo ia, če bo treba. Ho-	^SSSR Vtillne'
5emo, da bomo imeli Slovenci t*	¿
v Ameriki nekaj najboljšega. Na* ^ff^T?^ ši fsntjl »e smerora sa to navd% šnje jo. Tora j aa Svidenja v nsd<¿
Ijo eb 7:30 zvečer. Navdušite tudi
vi nai! — John Pilipič, Član "Blc- f*0*	^ h
. M	e—»	vsoU sa zlužbovanje doms je
( | določena na. $600, najvišja si
P- - jtt^ci k	bo l&v^rJJd2!
mamo slabost, da se pri nekaterih «prHom 1S17 in !. julijem 1S19, stvareh hitro zaletimo, a prav ta» au TQOvsčenjc ja morale'biti na ko hitro tudi opešamo in sc sku; taak način pred U. novembrom jaaio. 8 kakšnim veseljem smo s* joia
dom! viskemu sc je videlo, dl po staroati in alužbenem čaeu do-rad žrtvuje čaa in denar aa naro- Učnega veterana. dno stvsr. V par tednik amo pre- Najmanjša polica bo vredaa™ uredili po.lopje, da ja odgovarjat koU $JU»00 sa službovanja v tuji
Volitve v Santo Saa Domingo. — (Fed;rPreee.) Ta mesec aa vrie v Santo Do-
mingu prva volitve, odkar so ameriški pomorščaki sasedU otoke pred sedmimi lsU. VolUi sc bodo poslano! ustavodajne skupščine. Ameriške čete ao sapoatUe otoke, toda če na bo sprejeta "dobra" ustava, se Čete vrnejo.
to ss silo. Drnitva .o prvič v,svo- ni, t u ono doma pa SI,400. Pros jih prostorih razobesila čarterjm njt bodo moraU biti vložena sli Zadonda ja lepa slovenska pet pri vojnem aU pa mornaričnem sem, ki has je poscala v domače tajniku, kjer je il sinili prosilec, kraja, kjer amo vžlvali brssskrfc najkasneje do 1. januarja 1928. ns otroška leta.	Tietim, ki sa upravičeni do
Cas sekaj mesecev h je ust* čila v gotovini^ bo bonus v
v Cehoelova.
-j •A.wHf. '' J
Prega. ~ (Fed. Press.) — Ce-hoelovaiki alkoholni škandal-majhna Imiuelja ameriškega tea-potdomakega — ja iaval ia mnogo kravalov
v rborniei. Pred ' kratkim so komunisti pSftaviU na misa miaksmkega pradsadalks Svo-
proiiU, sto Usoč dolarjev. Sinclair, neki drugi oljni gospod, je pa Falla počastil s pet in dvajset tisoč dolarji.
Da je bilo mogoče isročiti oljno rezervo v izkoriščanje privatnim interesom, se je oljna rezerva izročila v varstvo tajništvu za notranje zadeve.
Ampak to ni vsa ksša. Justični tajnik ima nalogo, da pasi, da se take transakcije ne izvrša. Ampak on je bil tako zaposljen s drugim delom, da ni mogel paziti na tako važno stvar. ljudje so k njemu prihajali, da se pomi-loste gotovi kasnenci, drugi so zahtevali razne olajšave pri dobavi žganja, in tretji so zahtevali, da se jim isroči dovoljenje za transportiranje filmov, ki kažejo boj na pesti med Dempssjrjem in Carpentierjem, dasiravno tako transportacijo prepoveduje poetava. Seveda, če je človek sapoeljen s takim delom, kako naj pazi na to, da Oljna rezerva ne pride v roke privatnim bizniškim interesom za izkoriščanje?
O dovoljenjih za transportacijo teh filmov se vrši SMiišanje pred senatnim odsekom. Kot priče so bili za-------------------- . ^^ ~ ,
slišani ljudje, ki so nastavljeni v justičnem departmentu n40irU tf»bQrJ*ki kJQb JM vod- ku po $50 aU manj isplašan mhkoi^	^ ^^ t lei.
kot detektivi ali tajni agent je. In zopet se je ogUsilo ča- Z2 i.liu l^^J^	d,vi "T™ » "Sa TkToio». Ko j. Svehi.
aonlnin ki i» »ncrattiralo Am „^i.C... ij	terem je bila večina naie mladino; zakonjenju te aakonska o——	- ^
sopisje, ki je suRestiralo, da se preiskava o oljnem škan- UčlU so «a pridno in bi bili lahke Kakor ja
dalu usUvi, da se ljudstvu ne odpro preveč njegovi oči, ^^	*
in piše, da so U priče mslovrednega karakterja, da je bila neka priča obtožena že raznih hudodelstev in zato ji ne gre nobena vera.
Kratkega spomina so ti časnikarji. Pozabili so, da so bile takrat vse priče verojetne, ko se je vprizorila gonja proti tujezemakim delavcem kot nevarnim prekucuhom, da so bili ložje deportirani. Tskrst niso dvomili o karakterju nobenega detektiva ali tajnega sgenta, ampak vai detektivi ali tajni agentje so bili spoštovanja vredni dr-žavljani, k! opravljajo koristno delo za ameriško ljudstvo.
Ampak časnikarji, ki odganjsjo neprijetni duh od kaše, sabeljene s oljem, ne mislijo nM tako daleč, da kolikor bol) mečejo blato v priče, toliko bolj udrihajo po justičnem tajniku, ker j* bil Means vendar uslužbenec
liti oljni UuumUI. Kolikor bolj m tO «uoptoj« pHsadcva'■*(.. b Mi j, tnk, ib «praviti kaio, ut»U«no t olj«n. , »toliko meri	lv. „
M ratliv. „« pot. lju<Ut\-u m P. odpirajo oii.	¡utfcVjShfoSKft- ¿2
vpliva na rojahe lz sosednjih na-, selbln, ki sa asm šli na roko v
; (Nadaljevanja a prve stres*.)
ms ja bila ssko*ks esaoVatv ss vojaški besna ipíhijéts tudi v sa-natb, a jo je vetttgl pokojni pred
postala poatavs brez
____________ega pedpv
Oe je kak veteran sluiU prî vojakih od 60 do 110 dal, bo izplačan v gotovini, drugsie mu bo pa
SODNO POWPARJRPROTI »OHRRYJiy PRIPRTO.
Loa AngUef, Oal - Prvi dan v legalni bitki med Združenimi dr-žavami ia Dohanyjeviml Interesi redi oddaje mérnarténik oljnih reserv i Califoraljl se je po dveh sodnik sejah koitčal s tess, da sls imenovana uradna upravnika, da pazita na sporno ozemlje.
Podsdmlral Harry H. Rosseau je bil imenovan po nasveta vladnega pravnega zastopeika Pome« rena, a predsednik vseameriike družbe J. C. Anderson pa po priporočilu Frederieka R. Relióla, ki je glava! pravni saztopnik to-ieae oljarne.	f -
drlaVsra uuoaTÍ nrapolisu ^
dam v Milwaukee j u,
»Maapolis, Minn. _ - J amrmk voUtvah, ki so biU ^
»OV T k a 11,11^3 » čez 3QQS
rek je/Gaorge U Siegei, ¿S dat delavske stranke (Labo^J ty)j dobU največ glasov- • testu nfed županskimi Njegova večina znssa (i _ glasov. Drugi deUvaki kand!3 Jc so tudi nominirani z veuJo3 črno. Končne volitve bodo 6 Z Je-	^
MUwaukee, Wis. - Sedanji J
ciahstičnl župan Hoan i„ ¿,3
S. Rose, kandidat neodvisne atrd ke, sta bila nominirana pri torU vih primarnih volitvah. Hoaa k dcbU 35,980 glasov, rojm; Pa 3i 099 f tretji ksndidst Kimn,^ )t ostal daleč v ozadju z 9,399 ek. t o vi.	w
MOŽ DAL TOTI SVOJO

tlH
osnove
-------------- ------- prcračunjo«4|§.:i|
le na.,topili, da Si Stvar zsspals. 0SS.2SS vet vranov upmvioonik do Apeliram aa nafle rojake, kadar sa varovalne police, mm d* is-ksko stvar fričsejo. naj jo ted! plačila v gotovini a 865.741 veto-i<P«*ljejo. Bedimo vstrajni, nčim4 ranov pa ne bo upravičeni» do m potrpljenji drug 1 dragim, naj nabenega boaaaa, ker ee služili nas ne reaktorja vsaka mslsnkost. manj kakor 40 dni, Do 1. janesr-Zadnje čeac je ofkslti nekako ja totoe je umrlo 1SM06 vater»-.si>roiovsaje mcil ^ delničarji nov, l»terik odvisni hi bHl npra kar bo gotovo redlloJc elaK« po- vičeni de sled les. Osebno aovraiivo bi se nd
órnelo kaaati v javnosti. To stoke POVKANS PLAÔR MBSTWIR
®0 ^^JKH^O^t^ •
vsek oairik. Pokažimo jim, fi mà f
vredni ts upanje. Delujmd|meetaega sveta
l.ili
ÍM ktum sačtH In tbtl ne-srečal •»Jas" naj se pomeni toll, ko med a ami. Videli boetc, da be dom kmalu «ista naš. In dvorane, kl ja pri vseii prireditvi premaj.
m. - Plnanlsi eések je pespuri Üf4e
p^SBßältmA mSiUi^vIi
SS,000 SS let... TaÉsV) ts shiCba nosila S12.0IK» na let* Noft^W ča pr.d«tavgn ino »dstjK, viAok plače pred ISM HRm Latos ima j« volili UrelRI ami-negn nsčelnika in trinajft sodn. kav.	T^
Plača sodnega n.Mnflra je po-vUnna I $12 (nm) na $1ft.e00.
našel "aouvenir" na svoji aUzi, je rsskačen treščil steklenieo ob tU, da je tekočina oškropila ia druge ministre. Pn vsej tb ornki je smrdslo vo alkokolu fn ragburje nje ja bilo veliko.^ , v
Pueblo, doto. — Bella Jam* katere truplo so našli v kovitk v.Ogdenu, Utah, je bila
umorjcsM
ko je kleče molila v kuhinji. H ko je ispovedal njen moi Fie Jansscn pred pueblsko pol¡¿¡ Nadalje je priznal, ds je naj, nekega HeUfcanca, da je oprsri tisto "delo". Plačal mu ja ti* sJanasena so saprli v Kden« Golo. V svoji celici je mirno ^ razložil svoje načrte. Tsjil m je, da bi sa sploh količkaj dotakd dejanskega umors. Vae j« natai^ ko opiaal, kako ae je pripravil bJ to, kako najel Mehiksnea ter aj plačal $150, ko js izvršil najetd zločin./(i n :
"Bella je klečals in molil« « kuhinji, ko jo je umoril najeta*" je povedal Janssen.
"Moral aem jo umoriti. Imeli je samokres, ki je prišel pojwíti is Pittaburgha. Mislim, dt ga ji jÉ poelal neki možki po imenu Toa?
M '4J>|	T
Turki seprli ameriško šolo.
Carigrad, 19. msrca — Vladi t Angori je odredils, ds ae upn ameriška miaijonaka šola v Mm sinahi iz rasloga, ker sc muslinia skim učencem rszlaga biblija.
Is Angore se tudi poroča, da ji Francija proteetirala proti turški šolski reformi ,toda turška vladi je odgovorila, da verske šole nii majo msata t republiki, ki m ji ločila od eerkve. Šole se morij« prilagoditi principom republiki; aUpaiaginiti.
1 -i Rnajst strank v volilnim boj«« Nemčiji.
Berlin, 1«. mares. - Voüaj kampanja v Nemiiji je ie v pol« nem sainahu. Enajst politični strank jc v boju. Najnovel stranka je republikanska stranki
v
Turin, M. marea. — Raastrelbe v tukajšnji tovarni sa nUgalice Je |H»kopNla S2 delavoev v razvalinah. Mem težke ranjenih dc laveev je >tto o<lk<.pamk včeraj.
mmmfmmm
— (fVd. Prem.) e&Pwl vijaki avtokrat Legui« ae ja končna naolonil ne fašizem, da ebdr*. avojo klerikalno vlado. Mbtičm terorizem mM delavci je an.dnev nem re«a. Nedavno kta bila v temni nečt lanorjana voditelje, Zvez, icleaaaičerskih unij. Os-»arija revniur Ione rnfb dlje ko > ¡ I" ja Ma
Japonska podmornioa s 44 mošs utonila.
Sazbo, Japonzka, 19. marca. -Podmornim it 43 je trčila d bojno ladjo "Tatsuto** deset naOj zunsj tukajinje luke in utonila Štirje častniki in 40 pomorščake je isgubUo življenje.
—- V
Itrajk iofarjev v Pariza.
Pari«, 19. marca. — Šoferji vnl taxicab družb so ssstsvksli. Star ka je popolna. Najbolj so prue deti tujci, ki ne posnajo ulic, Pj morajo hodiU. Lsstniki privatsS avtomobilov ianjejo denar.
Jspsaakl eesar je bebee.
Tekijo, 19. marce. ~ 1>«<1« buletin is ceeareke hiše naznaag da ni upanja več, da bi eesar H* lito kdaj okreval Cesar je na moiganik in njegov um je so bolj meglen.
Peiaearajevn finančna raferai •prejeta.
Pariz, 19. marce. - Pab*« va finančna reforma je bila | končno aprejeU v celoti v 1 s 151 glasovi proti 23, d«*« ml 190 senatorjev vsdržalo f»»**
•je. __
drlavskx w0vic« Kenveaaljs "¡¡¡jih mdtf)^
Bclleire, O. — P«ti subdistnj S. (Ohio) distrikta i»» ta»r« zborovanje. Na dnevnem JJU mezdna pogodbe, ki bo rat.f^J aa s veliko večino, «e-olee^" določa, da veak Oz» .1» organizacijo ■sMakaklsac».1T
neka biU član	~i
Druga rasoltkiija, ki je -Mej «prejet, .sakteve, da se drfavnl žakani zs vsrstv. tjr
lev pri dela Odborniki ^ ; pedali, da je bilo » P^ lete •1 rudarjev	J ^
tem subdbirfktu Ver,.- ^ agod bi ae Wla lahko fHr« ) \
¡tít a>. masca. in*.
PROSVETA
■**■ s
Cievelui*
y^JM» V—Uh. arsfik «kéU. J*4a TUv.H.ik.
POHOTNI OOIU. anMktlT W. tfcf »•.. IfihlfMi IM.,
BOUfltKI OMIKi
«as
los IM. ftahl,
idzirole «ploh vta de t» stavba v potioe • ovencu, tako je tudi avba v ponos bratom« vom je. da bi bila ta i in praktičneje iavHU la oddana kakemu tu, avbeniku, gotovo pa ila ve«, kot ja; veaj «tal več kot je pa ti i stavba zgrajena pra akoro bolj ne mogla ikaz ta, da je vsak
[vi as al. «^oml odsek sa aaj «eftUjajo Hap »t. fprtagfleld, Iti.	7 '
»ra kot aledii Torej skupno $88,680. V tej vsoti J., $18,T70| 10 J« P* všteta vaota ¿istega preo-»9,810; 3 dru. «Mika prireditev kluba agoraj 100:1 društvo omenjenih društev, društva so 0; i društvo namreč orgaalairana v "klub dru* ruštvol. 8 Z, *tev"» ki **** do čoea prireja olna oodnorna riin® zabave, aejme Itd. la aa
iMiVBEm PfiWt,k kupi d,lnlM in rAMU'
io\ gr 510 M il aoreamerno društvom, ki imajo ' še delniee. To ae tudi ematra kot dlvidende od Še kupljenih delniee Poeemezni delničarji Imajo pa ^m ! Neplačanega ne delnice $47,440. Ia navedenega je torej razvidno, da imajo društva kontrolo pri Slo-venskem nerodnem domu la jo bedo tudi obdrlsls, ker jemčl do-aedanja njih sktlvnost za Dom.
KAD bi 1üpil i malo farmo v blišinl slovenske aa-eelblne v Zdrulenlb drševab. Ako ime kdo kej primernega ne pro-daj, naj piše in pošlje informacije ia eeno na naslovi "Mali far-mer", 8857 So .Uwndele Ave.,
, >f ■ > * <■ . J-"'
Prodam 80 akrov obaegajočo farmo a veem poalopjem vred. 80 ^krov popolnoma čiatih, brez Štorov, 90 akrov pa ja le poraščeno a malim goedom. Tu rastejo raaao-vratni pridelki, aa aedaj še brez veakege gnojenje. Najbolj m pa Izplača aajati in gojiti bombal v tem je gotov dener — in ee ge pridela le je letine povoljaa od $?5 do $100 na aker. Jaz na prodajam, da bi ae jaa od tu ieeelil, pač pa zato, ker i»em la veesno dovolj aemlje, v kolikor jo morem jsz sam obdslovsti. Kdor kole Izvedeti natančnejše podrobnosti, aaj pila na moj. naelovi Prauk Sall, P. O. Boa 328, Neelyville, Mo.
/ kAv >
ijbetJMm nojem jdl sbtrtie sodov, leaiiVfM. o aaroiilo «o pasa
i/erjMM In v pro-
frank oglar«
oeot gopsHsr Amsss, Clovetead. O. ITAUANfKE HARMONIKE
ju mvvaBBnMm m
•'> *
FROSVETA
JAVNA GOVORNICA.
GImoti ¿laaov S. N. P. J. ia ¿itatoljnT Proevete. *
Pttteburgh, Kmi. —. Slovenska nerodna podporne jednots je v splošnem nsjpopolnejia sloven-aks organizacija, ksr jih imamo v Ameriki. Ps s tem ie ni rečeno, da je naia jednots popolna, kajti ni je organizacije ne drnlbe ali kakoiine koli člbveike enote, da bi bila popolna, ker človek aam, nsjpopolnejie bitje na svetu ni popoln. Narava s svojimi strogimi, ie nepoznanimi zakoni jo eicer naia najslajša dobrotaiea, e na drugi plati ps je tudi naia nsj-groznejis uničevslks, proti kateri se nam je treba vedno vzajemno braniti po bratsko od rojstva do zadnjega izdibljaja.
Članstvo 8. N. P. J. se prav dobro zaveda naporov za spopol-nitev medsebojne pomoči v moral* nem in gmotnem oziru. Vsak član naie jednote je in bo podpiran z*, to, ker podpira. Kot zdravi ¿lani se podpiramo med seboj moralno, ako kdo zboli, ga pa podpiramo moralno ln gmotno»	r,
Najhujie so prizadeti paii bolni bratje in Katre, ko jim poteče obrok celoletne bolniike podpore in eo ie vedno primorani ostati v postelji, ker so ie bolni. Taki bolniki so v pi-s\fiu pomenu besedo mučcniki, zlasti pa očetje mnogobrojnffi družin, ie nimajo liikaklh prihrankov iz ¿asa, / ko ie niso bili bolhi. Polog tega, da ia Izmučen do strnil po enoletni bolezni, s« mora oče družine podvreči zdpetni operaciji; bolni ao mu morda ie otroci. Zeelužkov ni, g plačevati more celo stsnarino, ker stanuje v tuji hI«. Kaj čud-no potem, Če radi pomanjkanja zboli cela družina, kl ji je obu-pat) radi strelnih razmer.
Nihie ne more temn oporekati, ČeJ, da ril nikogar v taki neareil. Po površnem pregledovanju pro-ftinj sa milodare som priiel do preprifcnji» da obatojajo ia huj-fte razmere. ■' »»■' 1 ' ....... " !"' ' '
Čvrst eem in zdrav s svojo družbo vred, ps ne vem, ksj bo ju tri. Tsko je s vsakomur. Sej ie
ni dolgo časa od takrat, ko je la pri okrajnih ali velikomestnib
bOo v enem meeeeu nakopičenih
2' r pet prošenj za prostovoljne rove pri drnitveni seji krajevnih druitev S. N. P. J. Ko ao bile prečitaae vse tiste proinje na seji naiege drnitva, je naatela globoka tiiina. NiČ drugega nI bilo sliieti kot pritejeno dihanje do-brodulnlh sobrstov. Bil ae je ljut boj v njih usmiljenih srcih, bolest je vladala v srcih, katera bi rada, pa ne morejo pomagati. Neljubi molk je trajal celo minuto, člani niao vedeli, kaj bi storUi, kajti blagajna je prazna, članov samo 40, često pa tudi manj.
Bratje ln sestre S. N. P. J., prosim vaa v imenu trpečih,bolnikov, dajmo jim izdatnejio pomoč. usmilimo se jih, kajti morda pride čaa, ko se bodo dragi u-smilili naa. Naredimo tudi boljši red v prispevanju za prostovoljne darove. Uetavimo v ta namen milodarni aklad, plačujmo s veselim srcem po en cent mesečne naklade 'v tisti sklsd, kar bo znealo $300, ako se zavzsme ze to 30,000 členov odraalega oddelke,. Ako plačamo nekatere meaeae po dva oente vsak, bo snaial rtlad $600. Do podpore nsj bi bili po potrebi upravičeni edino bratje in se-stro S. N. P. J., pa nihče drugi. Članstvo naj glasuje o nujni po-trebi bolnika ali bolnječ, naredi naj pravilno sestsvljeno proinjo ter jo odpoilje glsvnemu uradu, kateri jo ima priobčiti v prosveti. Proinja naj se glasi qa vse Člane 8. K. P. J. 14 dni po priobčitvi v Prosveti naj bi se prosilcu Že smela izplačati podpore ia eklada za, milodsre.	7 - ,.wf .■■•;
Milodarna podpora naj bi sa delile po razmerah v ttj- razreda po $150, $100 ali $75, kar naj bi bilo hipna pomoč potrebni». ,», Sestavili nsj bi pri vsfh kra-jevnih druitvih bolniike pomož-ne odbore, izvoljeni nsj bi bili v nje- najzavednejii ln iznajdljivi bratje. Taki odbori naj bi prevzeli nalogo aposlovsnja redne me-
podpore trpinom Redna ra naj bi že pa
hirajočim pod po-Izposlovs
oblastih J' r i g I u ait 1 SO jc tudi d©-bro pri prodstojniikrm uradu A-merUkega Rdečega križa in k po-stajam Reiilne armade bi ae tudi morde izplačalo ¡»ogledati. Po velikih mestih je ie mnogo drugih dobrodelnih organizacij, le nsjti
jih je treba in spodobno popro-
p; ffijjf
Jaz ložje prosim za drugega kot za zebe. Čim hujie sovražil bolnika od Ukrat, ko je bil ie zdrav, toliko več dobrega stori za nje«a, kadar je bolan. To je najt ujm-maičevsnje in taka oaveta navadno ozdravi oba nasprotnika. Seveda, ho se proei za podporo bolniku, ga je treba hvaliti.
Slovenci se prav, dobro zavedamo dolžnosti z plačevanjem davka. Zakaj bi tndi ne vpraiali po pomoči T Druge narodnosti podpiramo, različne uztanove in dobrodelne zavode vede ali tudi nevede. Zakaj bi , torej tudi ne vpraiali po podpori f
Naj tudi navedem, kake so potrebe dolgotrejnih bolnikov v primeri s sedanjim sistemom podpiranja. 1.) Dolgotrajni bplniki nimajo točne podpore; 2) vsak bolni ,proeilec potroil po • $20 do $26 za znamke, tiekovine in vae drago delo za razpozlanje pro-iepj, predno so proinje razposlane krajevnim druitvom; 3),členi ne darujejo enakopravno. Ako je dozdaj članov veliko druitvo prispevalo $2, bi sorazmerno moralo druitvo 150 članov prispevati $12, Ur je iestkrpt toliko, kot iestkrst toliko it «je'članstvo druitva; 4) taki bolniki ne morejo biti zedostno podpiranje v stavkovnem času. Hudo je biti lačen, a ¿tokrat hujie bolan ingle-deti svojo nesrečno stradajočo in prezeblo družino. , V naaprotnem slučaju bi, 1) dolgotrajni bolniki prejemali toč-nejio podporo; 2) prosilci bi ne plgčevali visokih , stroškov , za proinje; 3) v milodarni sklad bi prispevali sorazmerno vsi suako;
5P
4) v dolgotrajnem stavkovnem če-«9r ali^lučaju epidemije bi bfli tudi rečeni bolniki podpirani red-nejie. V takem slučaju naj bi s* tudi milodarni sklad, isčrpel do Čistegs. Niti enega centa naj bi ne (jpotroMli v kake druge svrhe.
B tem svojim dopisom nisem i-mel drugega naasena kakor iskreno željo za izboljianje in izpopolnitev pomoči trpečim članom, med katere bom tudi sem prej ali slej uvrftčen# ako prej ne ugasne luč mojega življenja. — Ólan 8. N. P. J.
»'..j

\ a
Po vzorih dr. Ničmeke, nsplssl dr. Nevtsskdo.
(Dalja.)
TI vojaki «l jemljejo denar, jedila, vse, kar grs v vrečo ali Žep. Take lcohortc hodijo daleč ne okrog; celo v Emono ao Že ptiberačile Če-aih. Ali to ni prijelo gologUvi ielesgi straži, ki je menila, da jI tnja kohorte krsti dohodek. Pri-
rilo aa js celo, da so se agAblB a orožjem, ln da takle kri zaradi mtlodarov. Od tedaj papeževe kohorte ee amejo več v mesto!"
"Te js rae iavrstns orgsnizecije," mislil sem ei. -'"Koliko ab stale vojake sa prvega življenja mojega ,seda j pa ne atanejo ničesar I"
"Torej polk 'tcleene straže* živi agolj ob mi-loMinif"
"Gotovo l In priliko bodel imel opezlti, kako izvrstno je vae urejeno v tem oziru."
V tem Času ava dospela tja, kjer ja pri zidu lnfeit atudenee. Močen curek je vrel iz zemljo in polnil kamenlto korito, vloženo v tla. Potem || m odtekel po vodotoči in izginjal pod ozidje. Okrog tega vrelce ao bile napravljene klopi; po ajdu pa je vieelo obilo posod, a katerimi ae je j^hko zajemala voda. Železni obroči so bili vzi-d s ni v steno, da je bilo moči nenje priveza vati Živino, ako jo je kdo slučajno imel s sabo.
i,, «Pri tem vrelcu je obstal vseučiliild profesor, priveaal mojege konja k steni in izpregovoril: "Odpočijva ai nekoliko. Tukaj pijem vaelej. kadar, čem ae naveferjal na kapiteljakem repličul Tu pije' sploh vsakdo, ki je
ns poti v mesto. Ns iim mestu na amejo napiti eelo hudodelniki, vpre-2eni v železnico, in to eelo tedaj, kedar vozijo premilontivoga nadikofa. Izkrstks: tu pije vae, in aker iz ztare navade, vskoreninjene v zgodovini nail. Torej pijvel"
V;NetoČU ja čiste vode in mi jo podal. Pil sem eleatno, ker je bila to prva voda, katero sem pil po drugi svoji ateritvi, in ker je bila to voda z zemlje slovenske 1
V Pre vil, da pijo tuksj vsi, ki so ua poti v mesto, in to is stare navade?" *"' "It jeko stare navede! To je bilo ia nad-ikofe Janeza IC. blagega apomina. Takrat j* bil pri Sv. Jakopu vikanj Luka, mlad. čvrst duhovnik, vnet za slavo avojrge startu. Zelo obljubljen je bil lenakemu spolu, poaebno mlademu. Tiste dal ja umrl etari župnik Sv. Jakope, In župnik je hetel biti vlkerij Luke, kl je bil selo ob Ijtbljen ženstvu, poaebno mlsdemu. Ali ikof Js uea mil ni hotel dati lupe, ksr je vikarije Luko tako užalilo, da ae je očitno uprl viajemu pastirju svojemu. Na trgu Bv. .lak»,,* j« tsaedil v sem jo prepdr vstaje ln posral lenstvo vse župe sebi as pomeč. To je bila prva in zadnja ženska vata-ja, o kateri pričajo liati zgodovine naie. Kakor eden mož ae ja dvignilo rasi j učeno ženatvo, po bfalo možem orožje, rerdelllo ae t kohorte ln ke-kor nekdaj amacoae bojeleljno obkrožilo vikar-jsMidko. Zgodilo ee je to a*»eea malege travna 391t. lete. in
nejeeeesljlvejii tfi>d'>\ tnarji nem pripor edujejo, da ae je nadtkof Jane« aem tresel ga preotoln ovojem. Ali vendar »e vikarij I.u ke as Nv. Jakepa trgu ai mogel držetl dolgn. To V* slasti uto ne. ker ge nI »odpiral* aeitve. zehaj ako mu je drobna žena lazile sa vikarjem M*"	■
"Kako ae je potem godilo vikarju!" vpra-žel sem radovedno, ker so me obhajali nekateri spomini iz davetnejatege stoletja. r
J'Ko se jO nabralo okoli 2000 močno eftore-lenih žensk, vrgel ae je vlkerij Luka t njhni preko Oradaičlce v trnovsko predmestje, kjer ga jo %enatvo tudi vzprejelo ker najprisrineje. 'Hipoma je Imel vojske vsaj 4000 junakinj, oboroženih od nog do glave. Z njimi ae je utrdi! U GredeiČico in krog cerkve trnovske. V tem taboriiču je dvakrat odbil naskok Škofovskih vojakov, in s krvavimi glavgrni ao le ti bežali pred žanekeml. Poaebno in ni' prvem mestu se je ed-likovala kohorte 'sUrih dovic',. katero si je 'vikarij Luka izbral za teleano stražo avojo. Ta kohorte Je malone veek dau udarila preko Gradaiči-co v mesto, kjer sta se iirila,ftw in groza. 2o se je mejilo, da premaga Vikarij Luke nadikože Janeza, in da poaadi samega se bo na ikofovald sedež, ali na nearečo vikarijevo ae je v kohorti, 'starih devic' vzbudila ljubosumnost Očitale ao vlkariju .bodisi uprevičeno, bodisi neupravičeno, de kaža preveč simpatij do polkovnice, ki ja vodila ientjakopeko brigado ženakega apola. Ker aa vikarij Luka menda ni popolnoma mogel opravičiti, uprla ae mu je kohorte 'Starih devic', a Vi-hrejočim praporom prekoračile Oredalčico in >pr«atopilo v ikofovski tabor. Od tedaj je bledela evezda vlkariju Luki, in skoro mu jc odbila zadnja ura! Janez IC aam se je postavil na Čelo vojaki svoji in I njo potisnil ubogega vikarije s ostanki, njegovih ienak k motnemu sidu za trnoveko rerkvijo. Ali bitka je bila krvava l jOče je uemrtil hčer, ain meter, in mož ženo! Na Zona, bili so silni časi, toda končno je venderlc podlegel vlkerij Luka. Obkolili ao ga na osidju sa trnovsko cerkvijo, in drugače ai ni mogel pomagati, nego da je skočil raz ozidje v veliko globočino, kjer ae je pobil do smrti, ftem ned-Akof Janez je vodil bitko, in ko je bila zmage dovriena, izdal je takoj *ploino pomilostitev za \-se kresne svoje nasprotnice. Popoldne tistege dne je iel premllostlvl ikof is mests, ds bi se ohladil na polji. Priiel je tudi do tega atudenee, in žeja ga je zmogla, Naliti ai je dal kupo ln jo Ispraznil na čaet slavne premage. Od tiatib dob pe je ost sla naveda,-da pije vsakdo pri Um studsnei, bodisi, da js na poti is meeta, ali na poti v mesto, ln eicer pije na elavo premagi nadškofa Janeza IC!"
"Ali se je posnejc uprl ie kakien vikarijt" vpraiam radovedno.
"Nikdar večl Ksdčkof Jsnes IC. jc iadel takoj dekret, de ee je mesto, rezdelilo v tri oddelke. I®rvi oddelek je odkesal oženjencem — tu je tudi kapitelj ln Ikofova plača — v drugem oddelku so neomožene ženske —> te breni kohorte 'štorih devio' — v tretjem oddelku pa bivajo neoženjeni možje. Vsak oddelek je obkoljen s visokim zidom, teko da živi popolnoau zase in v nikaki dotiki Ž drugimi oddelki.'*
"Keko modro in oprezno f vzkliknem zeču-den. "Potem ni na avetu več tiete pregibne spolne ljubezni, ki je v prejinjih dobah kakor kuge morila Človeštvo po zemlji t"
Profesor a vacnčUitta Sv. SimpUeija zame-žikne z levim očetom, pogleda me zvito po štreni in nekej *asa molči Naposled mi odgovori: "Spolne ljubezen 1 Glej.flej. kaj vem je v Sibiriji ves znsne! Pri na« ¡a tnajo to ljubesea samo učenjaki, katerim «o pr«topne stare knjige ^la lenega Antone od Kala. f Ali to je stvar, o kateri ee govorimo preradil"
(Dalje prihodnjič.)
MUwenkao, lia. — V "Edinosti" sem Čltala uredniiki članek "Lenin". Nič hudega sluteča sem vzela list v roke in prečttala članek. Človek bi skoro ne verjel, da je "božji nameetnik" zmožen tako grdega blatenja v avoji fliki. Velikega Lenina, katerega pozne danes dobro vee svet in se ge 1 jud stvo a hvaležnostjo spominja, s k usa neznatni hinavec blatiti na podel način. 'Naj ja človek nasprotnik ali prijatelj' Leninovih principov, se mu mora studiti tako pisanje.
'Kdo blati velikega Lenine Y Kdo je tleti, kl meče ljudetvu pesek v oči, da bi ono ne spoznalo načel nesebičnega možat 'Ali niso to revno verski oznanjevaki in njih privrženci,, ki vedno streme za izboljšanjem edino evojega lastnega položaja, ki v svoji aebič neeti gledajo za tees, kakor bi se izkoristili na račun drugih! Zakaj naj poiten človek leže o velikem Leninu! Čemu naj bi prikrivel njegovo polteno delo, delo nesebičnega dobrotnika, ka» korinege nI ipogal izvrttti le nihče pred njimt m/-,
Lenin sc je boril, žrtvoval in trpel sa ruski narod, de ea reH kapitalističnega carizma in du-hovičine, boril se je za vae člove Itvo, da doaeže svobodo in enakopravnost.
"Edinost" pile: "Na njem ao in bodo ostali znaki prelivanja krvL" Ako je pri sdrevem razumu tisti, ki je to saplaal, prav gotovo ve, da laže. Prepričal bi rad zvoje privržence, de je lež resnica, de bi verjeli v to, ker jim piie.
Kdo je pe bil tisti, ki jc moril človeitvo pred več ato leti, ko ie ni bilo "rdečega" Lenlnef Kdo jc bil tisti, ki je dajal povelje in-kvizitorjem, de so moriti uhttgo ljudstvo ksr ne debelo! Tisoči in tisoči so'bili'ln^inčcnt; sežgani ne grmadah; podgane so oglodale njih kosti po. temnih ječah. Ned ljudstvi so vriili najkrotejie zlo-čine samo radi tega» ker so sshtc-vala pravico. Pretekla so stoletja od tedaj, e popleva krvi, ki ao jo povzročili s svojo okrutnostjo, ie nI isbrlsane. • , ^• •t':-. i : * Če ae danes ozremo v Rusijo, ki stoji na 'temelju komunizma, vidimo, da ao odfrsevljene tem vae zapreko, ruako ljudstvo je dobi-lo pogoje za dukvno osvoboditev. Svobodno so lahko resvija. Tam je ljudatvo upravičeno de izobras-be in iolatva, ker tem ee več ne peae modrost rasnih redovuiikth stanov in dohovnUtve, kl je le v Ikodo človcitva.
. Lenin se je dobro eevedsl resnega koraka, ko ja {irestopil s lyg|ÍÉIl bojevniki velikanski prepad, kamor je padalo vnako ljudstvo kot žrtev zavajanja po :du-hovičini v brezprlmerno i/kori-ičanjo ruske "gospode", katera ga je izmozgavala Že tlsčfi let in mu branila do izobrakbe. Lačno, raztrgano in trpinčeno ljudstvo po carizmu je zrevolueioeiralo, vodil ga je Lenin skozi revolucijo. ki je poteptala earlaem.
Ker se je upel kaj tskegs, je Ijcnin po mnenju Kezi mirja nič vredne!. Če bi bil prelival kri zs kepitellstične interese ln za du-hovičino, bil bi svetnik, ker pa je bil miroljuben in pravičen človek, je v očeh njih zločince.
Zakaj Kazimir ne pove pravega vzroka f Kaj ga peče! Le poto-lažen naj bo ter naj pomni, da zakon razvoje gre neizproeno dalje. Kar eo ljudje elepo verjeli eti-krat, ne verjamejo dauea .več. Kar je bila ljudem ia pred nedav-nim aveta resniee, je danes rešena uganka« Časi sc spreminjajo iirn duhom čeae«e spreminja tudi zapeljano ljudstvo, ki želi bolj-io bodočnost v človečki družbi. Naj Šivi Leninov apOmin v ereih! —"Edeče V BM
£gIRTBK, 20. MARCA, J
IBVICEIZ JUEBSUIVUE. '«..fur«.,^
—	Ljubček. ti si mnogo manjfc od tvojege braUl
—	Da, ker sem samo njegov
polbrati
Te sc pe spocaa! Nov ječer pelje kesnjenea v "lukni^1'. site. to ae stopnice!" Kaznjenec pe mimo reče: "Le ke» brea akr-bi bodite! T* Wm*\ sem le poznal ko aU ležali V zibali
v gozdu v gozdu inž. Alberta KottnČa v Brezi eah je udarila 30 letnega peneet-nika Alberte Koletfee veja podlega drevesa po glavi Odpeljali »o ge V bolnišnico, kjer je umrl. Zdravniki so Ugotovili krvavitev možgan. Mol je zapuatO Ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Pretep na ženitovanju. V Pra protnem pri Kamniku ao ke sprli fantje pri nekem ženitovanju ln ae načeli pretepati. Pri tem je pograbil Florjan Doboviek iz »i-draža za nož in sunil Janeza Tro-bevika v levo roko, tsko, da so ga morali odpeljeti v bolniinioo.
Auf Primož, ven prid! I Ponoči okoli polnoči -L- bila je avetla lepa-pioč —ee prilli v gtrsjnai. pred hiio pos. Primoža Bodljaja domaČi fsntje. Začeli so razgre-jsti in se končno kliceti Primoža ne korejžo. Mož je iel c svojim sinom ven in je hotel fante pomiriti, Kbmaj pa sta priila pred vrata, so jih začeli nočcvslci ob-metevati s kamenjem. Primož ee je ujezil, ie) je po puško, jo nehe-sal a ilbrami za aejee in lisice in je nztrelil dvakrat .. med fante. Obekret je zadel ian& Ivana Tro-bevike, in alecr enkrat v stegno in sbkret v hrbet Poškodbe niso težke; samo eno iibro ime Trobev-lak če vedno za spomin t stegnu. Bodljaj se je segoverjei, d$i je hotel fante le preftrSČiti in de je streljal pPI v smeri proti njim, vendar pa kleče in zdo nizko pri tleh. Ker se je aenat uveril, da mož fanta- res ni namenoma po-ikodoval in ai ni bil sveat nevar-uosti. je bil obsojen semo na pet dni sepore. ± '/.¿'^m» ,
Beda breepnaelnlk v Zagrebu. Kakor amo že ^poročali, je v Za grebn nad 10 tisoč brezposelnih, ki ne morejo dohiti dela in s tem sredstev se preživljanje. De je bede brezposelnih strelne, nam dokazuje nastop večjega števila brezposelnih delavcev pred ljud-ako kuhinjo v Tuikaneu. Izstradani delavci so udrli v kuhinjo, izpraznili vee lonce, .de so se teko s silo vzeto hrano nasitili. Pred-včersjinjim se je pa 8tjepau Skorc^26 letni jmezposelil' jbijl-goveikl pomočnik sunil s nožem dvekret v.praa, de ai konča bedno Življenje. Skorc je bil prepeljan v bolnico in uftajo,;4* ga uavzlic težkim ranam ocenijo pri Življe-
Utopljen novorojenček- — V
stoječi vodi Studenčnici v Sp. Hajdini so ^Uli utopljenega no Vorojenčka meikege »pola- Zdrav niki se Ugotovi, de jc bil otrok Živ rojen, normslno rszvjt in živ v vodo vržen. Dete je bilo zsvito aamo v malo aivo cunjo, izrezano iz hrbta ženske bluze. V
Baje v smrt kakor pa v zakon. Med Čakovcem ln Malo Subotieo v Medžimurju je haiol nadziretelj proge na tračnicah Človeka, ki je imel odrezani eoyi ped kolenom Nfcarečneš je ie iato noč umrl. Poizvedbe ao dognale, de jc ponezre-čeneo 27 letni Stjepan Vlaiič, ki je v samomorilnem namenu skočil is vleke. Vleiiče ao aiiili njegovi starii, da poroči dekleta, katerega ni mersl. Neposredno preu poroko je odiel Vlaiič e doma z Izjavo, da se nikdar več ne vrne. Vlelič se je odpeljal s vlakom proti Čekoven, med potjo skočil iz vlaka s namenom, >dn- konča življenje in da mu ni treba pred oltar z nevesto, ki so mn jo vsilili
iftglftf	r.*i;, A I
Umrli so v Ljubljani:^Dne 19. februarja: Vinke Dovjek, dele-vec, 24 let. Dne 20. februarja; Edvard Weiger^ knjigo trie o, 69 let. Dne 21. februarja: Josip Boritnar. hirslec, 61 let.
Položaj v južni flrbtjt. - "Politika" javlja Iz ¿tipe i Po mnogih poročilih ni nikakega dvoma, da vrie kom i take orgenlaeeijc pospe icne priprave as pomladansko akcije v južni grblji. Z nsj večjo ns-glieo ea isterjavajo davki, ki ao jih respiaal! kom it ali. Deli se o-rožje, munieija In nova obleka. Meje napram južni Srbiji je za-prta. kakor za čeaa mobilmieijr Komi teke Četei ki ee ee tez zimo mudile ne nalem ozemlju, ne vrče več terorietično akcije, temveč hodijo mirno po vesek. napovedujoč povsod krvavo apomlsd.
aodlčča v Oe lju- — Svoj Čeaemo poročali, da jie t eeljakl javni bolnici emrl na poftodbah S nožem poaestnik VI-sovftek ia Trbovelj, katerega je neanaaee ponoči nkpadel b sabo-del. Storilca so izsledili v osebi rudarja fvene Ambrože Is Trbovelj. Pred okrožnim sodiščem ee je aaoral radi sčojega sločins sa gevarati 4e je Ml veled svojegs zagovora «heoje* MA(Wte<-<-" • zoper varnost Hvtjenja U 8 mesecev težke ječr.
(Püe Anton
^chv.)
(Dalje.)
Kakor Slovenei tako to Hi ustanavljali svoja društv* novih ao si postojanko Ns hrvaške zsjedniee, h kit«.n tudi pristopilo vež kot M Slovencev. Hitra rakt drS povzročila, da smo v paPT meli kar lest dobro orguÉ druitev. Zborovali aWo P4| no v nemških dvoransl» Poljski nsseloiki nsši ne so si kupili stsro barak« stenic, da si jo prenaredij« | kev. Posnažili so odzuotrij J naj, neksj so prenovili, a prigradiU mal etolp, ksn, obesili velik zvon. i'o vsej j bini eo beračili i* pomoč, ki jim tudi pomspali, kajti d smo bili ie bolj dobroaréai i rove v čut in slavo božjo, bi bilo drugače, ker vstk pridobil izkdinjc.
Za ¿lo so opremili "küi jo" in is so dobili svojo »u sti gospoda, baje pra* «tn Slovence so pričeli gleda atrani, ker menda uño dov« Iskovali njih cerkve in daja lakte«. Opazili ame naenki nas radi tega ae mar«ii)7j
•V nedeljo zmo é Jborord drnžtvu svete Bsrbar« t s dvorani blizu poljske ctrkv de zmo nastavili po koažss pili in se pogovarjali o doj pretečenega tedna ter o napredku naiih društev. 1 je, da moramo že nsrstes, sodek je bil prazen, «rt stopil v dvorano dobro asa ni mož.
"Halo Franc, odkod ps smo mu zskliesli. Izgledal, kam prestražen in se čohsl | lenih. "Pojdi v našo sredo!' ga uljudno povabili Moi j« jel vabilo in se posiuiil pon ga kozarca pive. Tudi stek dobrega čeipljevca je povo
Pripovedovati nam j« pi zvojih težavah: "Jaz sem vale cerkve, ubog delsvee, mam cel kup mladičev. ] sem moral otrokom neksj s ker ie trije hodijo v mest« pa nisem mogel plačati zadn lekto. K veliki noči sem « vedel, de sem ns veliki pet del meso. Ni mi dsl odveie zapretil, da me bo Že nsufci njevstl cerkvene postave, popoldne (bils je bela neJ ko se je končsl nauk c litan je ukazal knez štirim moies ti v cerkvi, drugi so odüi sta prjnesia trivoglst hlod položila doli na sredi cerkvi m» je ukazal, da moram t klekniti kn klečati dre uri. ven kot sem sem seveda p nil, knez ps j« pred odhod naročil cerkovniku, da is dveh urah mene izpustiti in< zapreti. Odili so, jss p» fwm tam ter premiiljevsl o člov Življenju. Pretekli sta dve i cerkovnika ni bilo, ds tí i iil. Moči so mi le pohajale, 1 zssllisl veselo slovensko p bli«ni. Tskrst mi je psdlo VO, ds je človek vendarle « zakaj torej jaz klečim tu i kladi in se mučim, ko »r dn selijo življenja.,'Pa »«i b . . mene io njih knem si rekel, tjs rrem. kjer so ia požtcni ljudje. Vstal sen iel k vam." (Dalje prihod
Ako imate I
poskusiti
brezplačni
DmIU m kekrfcwWi kila, M*»—r«Uk« ali m» Jk- ' f i Sita M f \ eraerOa-■j« tia^arik«
Poči jemo inatonj, d* iemo to.
K4~t»H liaa SJW. ■mSM. 1-aaj aMa aa W. S.	IS C J^
Aárnm» u. V, r- easau »-MS
§mmm MaSHa U aa Sito
•ava «»ml rmm	,rf-
BT tStJrtUSSm
. .'SmM......