Hol KUJ». PROSY TA glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote *m 1 ■1 ■ ■ « ■■ -—-m—•—pi—i—i—pinrprnnmri i II i j. -i-i--i—i----i—ig—i ._ ___^ _ . _ . i - -in - — — J . _____,________. . n ______jiu__u IT i -I -mi-i— ■ " — — YEAR XV«. yfcür Chicí*. III., i^xUk, 20. marc. (M„ch 20). 1924. ......jfe,»" STEV.—NUMBER «8. II aa 1 «' * ■ ■ ■ "mí —~ • mcUm HOS. AH frt. 3, 101?. «utW.rW m J«m 14, tOtS. eeelr oslanska zbornica irejela vojaški bonus. K predlogo je fUeovmlo 355 poelancev, proti njej 54. Jo „aosti glaeoT i« preglaeoranje Coo^dfOTO odklonitve. 3,038^83 r ©terenov bo deležnih bonuea. Prvih 60 službenih dni mo bo vpoitevamh. ZaTaroraio« police ne dvajset lot in izplačilo ▼ gotovini. Mellos la Weeks pot* na prod odook -r*r fiihington, D. 0. — Poslanika da je v torek sprejele vo-bonus. Glasovanje ja Upad-ole: 3oy poalancev je odda-glas zz zakonako osuovo, proti njej. jxid dokazuje, da je v po-iborniei zadosti glaaov za vanje Cooliflfcve zavrni-«vilo glasot, al bi bili t iruiiti potrebno -dvetretjin-«oeino, znaša 82. V n ga, kakršna je poalena določa dvajaatletpe zava-poliee in izpUčile v go-tistim veteranom, ki niso i do večjege bonusa ki-4M in manj. ilužbene dobe so iste do-kakor v steri zakonski osno. i jo jo vetiral pokojni pred-Harding. Ze voješko služ-4oma je dološen po $1 na , (i službovanje v tujini pa 11.25. Prvih Šestdeset službe-dni ne bo vpoštevenih. Na predlog finančnega načelni-b Oreena-so" bile hišna pravila ačisno ¡suspendirane. Predloge je jjjk prečitana, in nekaj urinu t eno popoldne te je pričela va. Izključeni ao bili vae-pristsvki in popravki ilf vljanje omejeao ne štiri-minut. ■tfvomu načelniku je bilo I prisojeneara pel Časa, od* nega «a ras Collier iz drŽave Mississippi aielnik Green je odprl razp^a-ter dejal, da je posUnška zbor-ic dvakrat poprej sprejela ko osnovo ai\ vojaški twin da je sedaj čaa za sprejetje ve, ki postane posteva. lavaruvalniimke določba bo lila izplačila v gotovini čez pt let, je rekel. In po njego mnenju bo tedaj še kakih 92 otkov doalužcnih vojakov pri ' nju. Ko «c poslanec Yatea iz Illfnefl-n vprašal, Če bi ae ne delo glaso-za izplačila V gotovini, inu je točeno, «la j« tako vprašanje «Mnmtno. Vprašanje je bilo popravljeno z navdušenjem, ali je Uubteinu ostalo neodgtfvorjeno. j 'Www Treadwey je rekel, da * zakonika osa^va zadovoljiva n nikogar razen za tlate, ki upa- * d* jo bo senat izdatno Irpre-mail. Ponovivši zatrditev, du je nvHno proti vojaškemu bonusu 1 ^pohabljene veterane, je rc-PJpofclanee TJreadway, da bi ae ••rila zbornice ozirati predvsem » kvkoplačovelce. PjjUnoc Collier je rekel, da ni P*110?* V bistvu ^anič. [Poil^r Young ia Severne Da->*• je izjavil, da ni morda pred-m vleč politikarjem, ell pr»? frria p» je za doslušeae vo- Po»Une<. Tsgue je povedel zbor-rj da bi vetereai sami* ne odo-m zakonske osnove, fcmokrauki poelenec Diekln-■ * bil pozdravljen z demo-I*' ii rani, ko je aelo okrasi bi.kannke voditelje, ker ao ti rj^fdali v.akršae dodatke in frivkr l**inika (ireene je vprešal J"«!«* Hankheed, če je dobU od predsednika Coolidge aa-f*'11« ds bo zakonako oanovo , bonus odobril. In J' govoril, da ni a pred-C1*k 01 r*'pravljal o tej pred- Lf^n«e Iiaehareek ii drševe EL * P^r^noal de bo k'«ls vlade $135^000,000 r°J'to. »100.000,000 tretje lete » JmMf,jUU *0,000.000, a -»"»jsteai letu. Zatrdil Je, £ , ' «"••nlka doalalemh ro*-Konusa v gotovini S- k prejeta ▼ torek, je mm^Li« je odobrila po4ai, Pregled dnevnih dogodkov. ><; AMarika. , Vojaški bonua sprejet z veliko veČino v niš ji kotagreaai zbornici Preiskava oljnega škendale in juatičnega oddelka rezkrive ftdl no večjo korupcijo. V primarnih volitvak v Sevfra Dakoti je Coolidge dobil glaaove republikancev v mestih, toda med farmarji imata Johnson in La FolUtte večino. < \ Gibanje tretje atrenke. V primarnih volitvah v Minne a polku ao delavski kandidatje dobili največ glasov. Kotigresnik Knutson iz Min aote pred veleporoto radi neime novanega nemoralnega čine. Socialist Hoan in neodvisni k Rose županska kandidata v waukeejn. X.t Inozemstvo. Ninčič, jugoslovanski minister zunjttttb zedev, taji, de kode Ju-goslavije ugrabiti bolgarska pre moRokope. ,¡¿:*> ^ i Španski diktator razburil m španski svet redi izgona filozofa de Unemune. tforgen is javil, da ke tedn^mHlu •tal ne strani Preneftje. jt. M * »■• • - ■ y Washington, D. O. - Sredi kopice raznih obdolšb iu šumenj ie senatni odsek, ki preiskuje Daa-ghartyjevo afero, zasliševal priöe «ledo Šganjarskih loterijskih in filmskih škandalov ter poivel pml Ikaanijo pradakUva kabinetna čla* naag Tadva ata finaačni tajnik Me&J loa in vojni aainuter WeelÉi^|| Vpralaaa boste o raznih poj prejšnjih izjavah, ali to zaslišuve^ nje ae bo predvsem pečalo a Iga-njaraklmi dovoljenji, ki aodijo'v delokrog finančnege de par trne n-ta, in pr's,cadevo Standardovo zračne plovbe. Glede te je iapottt dal Gastön B.lfvans, da je prejel $100,000 ze Jesaa Smitha. Odsek je povabil predse pod kaznijo veš drugih sedanjih in bivših visokih uradnikov. Med temi je prohi|)i6ni Vomisar Hay néá,'davčni komiser Blair, bitši finanlni pomošni tajnik Blmer Doeer, pomožne zvezne pravdni-ka John W.ü. CHm in Henry "W. Anderson. Nedelje jetniikl komisar in svak pokojnega predsedhi- imena oljnih vladnih uradni-kov razkrita. Tajni franko-češki pakt jugoslavija razkrit. Brokerske knjige, preiskane po računskem isvedencu, ao ras-. krila imena tistih vladnih uradnikov, ki so baraa-* tali s oljnimi delni- cami. M¡ t oljnimi «lelnieemi ne svoje pra ke Herdinge lt. Ä. Votaw In Js^JVo Ime po brokerskl tvrdki W DAUQHBRTY JI OPJUUttKIL IMI, KO JI JAVHOST ZAZNA LA IA OLJIH MAJSKI. Wa*hington, D. 0. — Da je |» i vosodnl tajnik Daugherty v olj nih špekulacijah izpremegil svoje brokerske raŠuue na drugo i-me 18. aprile 1923, t. j. na tisti dan, ko pe javnost zaznala, da ao teapotske oljne rezerve oddano Slnclairju v najem, je razvidno Iz poročila, ki ga je podal glavni računski • pregledovalee zvezne kupčijske komisije Lewis H. Bond Čred senatnim odsekom, ki pri ikuja teapotakl oljni škandal. Daughcrty je poprej kupČeval mea K. Finch a pravosodnega de-pertmenta. •T> * j' ¡M » 1 Diktators v troso. .SS' Izgon profesorje i-^1 "" v—« - aH,,,.,,, ^ fcUk PRP-; »urjo pruieaiay v^n Madrid. —.(Fed. Proas.)-Pero filosofa aa je postavilo po robu Fargo, Predsednik Zbor «•a. Prvil ae seeet ai pe- Podlog». Pr^i Averna leto- Wlje ne 1 atranL) Coolidge jc zmagfll v razmerju 2 proti X ne predšednisMi! primarnih volitVšh, ki ao se vršile v to-rHr po Severni Dakoti. Hirsm Johnson je na drugam, s senstor La Follefte pa na'tretjem mestu, kolikor se da aediti po doslej znanih izidih. ") 243 volilnih okrajev kaše naslednji izid : Coolidge............14,271 Hiram Joknson ......6,088 La Follette ..........4,270 Pesi tvorijo ti izidi le eno o-sminko vseh volilnih okrejev v državi, vendar predata vi ja jo eno šestino vseh oddanih ¿lasov. Ti podatki volilnih izidov ao iz večjik krajev, o katerih' je John-aon priznal, da ao glavne trdnjave Coolidgevih priatašev. V kmečkih okrajih je eešine glasov oddanih za Jobnsone. Tudi Le Follette, ki i^ bil prsVse-prav kandidat, imr večje Število glasov aa kmetih. v. Coolidgevi priganječi so šc vodne u ver jeni* da bo predsednik zmagal na vaej ¿rti v tej državi. De, eelo teko dobro ao razpoloženi, de pričakujejo še večjo veči-ao aa predsednika Coolidga. Na demokratski strani je bila vdeleŠbe sel« alebe. Bivfi finanč-ai tajnik MeAdoo jo bil edini kandidat na deaM>kratskem volil-nem listku. Beadesei, cerkveni ' * m / agent. ' deaen je poslal'vnet egent za cerkve. To je razvidne iz aasWdnjih cjegovih besed r 44 V zdravatvenem oddelku o* b&m imel niti ena eeebe, ki ao ho-di v to eli ono ecrkev. Na briga m«. ? katero bodi. Ali človek mo-ra hoditi v eerke/. če hoče biti spodoben drlavlj/n in dejeti do-ber zgled svojim otrokom. Ko koale gl»«ovali daa 8. aprila, npam, da boste oddali vsek svoj glav ze tiele, ki podpirajo ie sdršajeje eerkev." * Mo* je javni uradnik. Te men-ds ve. In morebiti mu ja zeaer i odi lo. de ee sme bki kot e»ad nik BMitne v lede egent ne ze to, ui ze ono eerke t. «ga diktatorja ia vea španakl avet ne treh kontinentih ■Mo opazuje nenavadni k namuno, it In profeaor, evtor v zmerhem socialističnem duhu, je najnovejša Žrtev iašistov. Sitega diktatorja Primo Ki vere. Ampak ie irtev bo najbrft stala diktatorja njegov tron. Pe Una-muno, rektor univerze v galunu n-oi ln profeaor filozofije, je d v ini l svoje paro proti diktatorju ne boječ ae cenzure in terorismš. De U namuno je piaal članek se členkom v vaeh liberalnih in eocieli-etičnih listih Španije in španske Ateerike ter pobijal voješko diktaturo) obenem je ne univerzi obdršei prepevanje sa predeve-njem o tem predmetu. "KI Ate-neo", odprt forum, h kateremu spadajo vsi španski intelektaalci, je kmalu postsl poaorišče enakih napadov na diktaturo. Ni dolgo trajeloln de Unemunovi ognjeviti napadi ao našli odmev po vaej Španiji. Tadej je zavrelo v diktatorju Primo Riveri. De Unamuno je bU obtoien la ljenje veličanstva. Profeaor je pa govoril in pleel delje. Pridružil, ao ae i^unovi listi. <4Nuava Eapa ne*'g zelo razifej1'» in spoštovan liat, se jepotegpil aa da Unaium.„ in neusmiljeno napadel diktatorja in hlapševskege kralje. Primo Bi-vera ft svsril in grozil, e niš ni pomagalo; obtolba valeisdsjatva niti cenzora ni mogle ustaviti pe reee profeaor j a de Una mu na. Tedaj je poglevar španskega fašizmu v iasenu kralja dsl ds Unemunu »n Rodrigo Sorienu, uredniku "Nuevf Espsne", de ae v 48. urah iaseHta ? Puertoventuro na To pe je bilo preveč. Dijaki ani-vene t Selenu nei ao sestavka I i ... _ i« profeaor j a Jimanež Uraea in B. Ilibba & Co. v ,Wa*hingtonu. ali is doslej še nepojaanjceoga razloga je prenesel svoj račun ua ime W. W. Speida, ki je lian o menjene brokerske tvrdke. Nje gov dobiček je naveden v znesku po $543.50. Imena drugih uradnikov, ki ao zapleteni v oljne kupčije v razdobju od 1. decembra 1031 do ai decembra 1922, ao, kakor jih jo navedel računski izvedence Bond naslednje : T C. BÀ8COM ' SLKM P + osebni rnjulk predsednika Coolidgs. poprej člen poslanske zbornice Virginije. Dobiček $2^5.60. bUNATOlt C1IAHLB» (JU HT IS — rvpubljkanskV vodit olj v senatu; Slnelalrjova oljarna, delnice kupljena, a na prodane. ) JJiNATOR DAVIS ELK INS A-Binclairjeva oljarna, vacamorišlia petrolejne družba, $280.62 dobičke. POSLANEC AKTHUU B. ROUSE — nečelnik kongreaUega kampanjskega odseka; vseameriška |M-trolej»ka družba, delnice kvp-ljene, e ne prodeae. Blvftl POSLANEC THOMAS J. RYAN — mehiška, Sineleirje-ve in vaeameriška oljarna, $8,-C45 dobička. ^ • BIVŠI POSLANKO JOSEPH it IlINEH — aedaj predsednik kongresnege kluba^ vseameriška pet role jska družba. Zucaek ni na-uden. Intimni prijatelj prs*rosodneps njnlks Daughcrtyja Jess Sniiîb, IU jc izvršil ssmomor dne 80. maja lani, je tudi kupčeval z oljnimi delnicami ptf neki Washington-ski brokerskl tvrdki. Senator Cortia je izjavil, da «h kupil oljne delnica ze svojo hčer IVrmelijo Curtia George, in da ao dividende od tiatlb delnie vložen' na banki za njena otroke. , ttlemp je dejal, da so bile nje--.ve transakcije popolnoma po-stune in na potrebujejo nobenega pojasnila. Bond ja izjavil, da se njegovo poročilo naalanje ne preglcdanjc Mčunskih knjig v ^etaejstlfi bro kerskih tvrdkeh v Wasbingtonu, ('levelaodu in New Yorku. Mehiške oljarna 'Mexiften H.abord' je Kinclairjrva pod ruin i ca. s smeri šks in mehiška petroleju« družba sta last oljeega magnate Dobcny-ji*. ' Berlinski list je objevtt deset tej nih toek, katere je baje podpi sala fraaoija a Oehoalovakijo. Berlin, 19. marca. — Berlinski "Tageblatt" je objavil lajno bo-sedilo francoako-Čehoslovaške po-godbe. Objava jo povzročila veliko senzacijo v Nemčiji. Kot je snanu, Ista Francija ln Ochoalovakija podpisali 25. jauuarjs 1924 po ttodbo prijateljstva in sUjenoe, ki je bila objavljena. "Tageblatt"pa poroča, da ata Poineere in Baneš istega dno podpisala tajui dokument, ki ni bil objavljen. Doku ment, ki noai naslov "Deklaracija k pogodbi med Francijo iu (Vhoelovekijo", vaebuje sledečih deaet klavzuli 1. V slučaju vojno med Francijo in Nemčijo bo Čehoslovakija s vso svojo voješko silo podpirala Fran cijo. V slučaju konflikta macf Nemčijo in Cehoalovakijo Fran* cija napove vojno Nemčiji, 2. V slučaju vojne mod Nemčijo in Poljaku ae obe pogodbeni drša vi pridružile Poljaki. a V slučaju vojne med čeho tdovakijo in Ogrsko bo Franeija podpirala svojo savoznleo s oroŽ jem ln atrelivom. 4. V slučaju vojna med Poljako in Ruaijo oatanele oba pogodbeni dr Še vi nevtralni. ft. Ako ae v Avatriji sopet po javi gioanjo ss adrušenje s Nom čijo, boata obe stranki posvaril vlsdo ne Dunsju, ds posledies akcije bo okupseljs po ssvesnl ških šotah. 0. Obe atranki boata naaproto-vall vpostavljcnju HabaVurŠaaov ne Ogrekem 7. Ako ae pojavi poskus vpo ■t a vi jen ja Hohenaollerneev Nemčiji, pošljeta obe stranki uit mst Nvmčiji In prssfar ultimata se fBMAT POTRDIL £BJfOA. sta prilsla protestno stavkovno gibanje tukaj. Dvenejst-profo»r jev v Se lama ne i ja tudi odpovedalo slalbe v saak protesta. Ogor čeni protesti prihejajo tudi iz španske Amerike, največ is kro gov razumništva, proteetlrajo pa tudi deUvakc orgenlseeije. Ve»|lHdeeet neobreleni špeaski avet ae tgrniu nad tem č&idm španskega diktn torje. J Prime Rivere iadaje nered be m grmi preti prot^iujo^ia, eli nje gov diktatorski mat ne mora vata viti plohe proteatov. Njegov lat« etični tron aa nevarne swje. Pero ljubljenega filozofa be morda močifjle kakor je dlttatorjev Washington, D. O. - Sšiiat ja dekoačel šeslnajst meaeeev trajajoči boj ter potrdil imenovanje črnskega republikanskega vedi. telje v Louisieni Weltfrja L. Co. bene ze «ertnskcge kontrolorje v new orleanskem okrožja. Devetin senatorjev je glesovalo za potrditev, a Mwmi^trideaet pe as jih je izrekle proti njej Kitajaka aarrgla rnsko pogodbo Prtun«, n. marea. — Kitajaka oMft • » Pekingu iß zavrela po-godbo,z Unijo aevjetekih republik ia tridnevni «Itimet moskovske vlàde. Porote aa. de je bila po godba sevršene pod pntiaken Ja| ponske in Amerike bo pazila na grčijo. V Belgradu zanikajo vestí, da as hoče Srbija polastiti bolgarskih p.nnogokopev, toda guerllska vojna med SrM In MaeedsMl je mogoče le ta spomlad. NINÛIÔIV IKT1RVJTJ I AMI-KllKIM POROÖIVAL01M. Belgrad, JugosUvija, meiHie. Minister zunanjih aadev NlnČifi ju dejal včeraj v akupščinl tekom debate o zunanjih odnošajih, da ¿clja Určije, de ae JugosUvija na sme zanimati sa notranje grške sadova, ae as ttore med Hrbl tolmačiti. da nimata obe driavi nI« skupnih interesov. Helgra^nke vlada — ja rekel Ninčič - bo skrbno pazila na dogodke na tlrškem, obenem pa bo akrbele, da se ohranijo prijeteljaki odnošeji a Urki, dokler Grčija zopet poetane močan faktor na Balkanu. — Gleda Bolgarije ja Ntnčit dcjsl, da j^o že «aa, da vUda v Sofiji vpoktavi prijateljsko etike ^avojimi sosedi. Bolgrad, JugosUvija, 19, morca. — (Poroda Constantino Brown, poročevelee čikaškilt "Daily News'V) — Momčllo Ninčič, ju|o-slovanakl minister se sunsnjs stvsrl, ml je dojsl v včerajšnjem intarvjuvu, de sunsnjl svet krivo so«l> »• pa (Nam S1«S4) Hn nkf» Ii— m aailm swvialsMb Sa vaa |a a Ma Sa m faa m Z QUEM ZABEUENA KA$À. 'iu *- « » v* ' T x Zadnje tedne so sa nekateri Usti odlikovali s sugestijami, da naj se ustavi preiskava o oljnem škandalu. Na-migavali so, da nadaljevanje preiskave škoduje demokratski in republikanski stranki in koristi le radikalnim elementom, ki prav zanesljivo izrabijo oljni škandal V svoji korist Take sugestije pomenijo, da gotovo časopisje, ki se včasi prav rado širokousti, da služi ljudstvu, želi, da se korupcija prikrije, ako se pojavi na mestu, kjer bi ne smelo biti korupcije, samo zaradi tega, da ostaneta stari stranki v sedlu. Ampak nekateri take sugestije razlagajo še dalje in se mogoče ne motijo. Potejtrazlagi naj korumpcijonisti in nesmožneži ostanejo še nadalje v sedlu, ljudska zavest naj se pa zopet uspava, da ne bo škodovala v jeseni pri volitvah. Nekateri dnevniki so se tako daleč kompromitirali v zagovoru in potlačenju oljnega škandala, da so priobčili kartune, ki so sugestirali, da odkrivanje oljnega škandala koristi le radikaloem, škoduje pa .starima strankama. Te sugestije niso prinesle zaželjenega uspeha. Ljudstvo se zgraža na tem škandalom in nad vsem, kar je z njim v stiku. Obenem pa ljudstvo spoznava, koliko je gotovim čaanikom do odkritja resn vdarjajo, da služijo resnici. 2e prva odkritja so bila se Tajnik sa notranje zadtve . niškim interesom dva rezervna o nem olju, da ju izkoriščajo. In to je zgodilo ob Času, ko olje tvori ne Cleveland, Ohio. — Dobro sna aa elovcnsks godba "Bled" bo priredila svoj koncert z ubranim bogatim programom dne 23. mar ea v 8. N. D. ob 7 AO s večer. Ljubitelji godbe ia splok kdor ieli sliiati nekaj lepega, bodo imeli v nedeljo sveéer priliko do ratved rila. Godba "Bled" je imela le par svojih koncertov, a 'ta bo den najboljših, v katerem bodo ns programu sledeče točke : 1. " Amicicia", P. Chambers; t. Uvertura is italijanska oper« "Zelmira", ki je bila eptosns ie pred sto leti, a jo le na prirejajo več na avojih odrih. Arije is nje Je proizvajajo na koncertih. Pelo je alovitcga laškega skladatelja Ros» i ni ja. V uverturi boste slišali vsak inštrument od pikole doli do basa, splok je to kršena tfkladba, ki se ne da opisati. 3. ''Alpska fantazija", Theo. Moses Feboni. To ao odmevi s planin, pesmi pastirjev in žvižga-nje piščali is lubja, v njem je aU-šati tudi naš domači "štajeriš". 4. a) "Zbujenje spomladi"; b) "Vesela WW, klarinet dnet, čcssr se aa ds na noben inštrument tako popolno igrati kakor na klarinet. (Igrala bosta Jos. Bukavee in Joe. Lesar, na klavir ju spreislje miss Mary Germ. ,, 5. "Vrabéeva srčna tošba", milo posnemanje ptičjega ivrgojenje. Vrabec e potrtim srcem toü, ko vidi, kako avtomobil spodriva konje na cestah, ker nc bo več slastne hrane. Good bye, fig ! 6. "Atlantis", V. F. Safraneko-va skladba v štirih delih, a) Večerni in jutranji slavospev; b) Dvorna slavnost ; c) Ljubim te in d) Razdejanje Atlantisa. Četvero-skladba je mamljiva pesem, ki sega človeku do erea, kateri pn sledi nesnansko gromenjc razdaja« nja, da Človeka pretresa grom. 7. Koračnica iz "Tannhauaer-ja" (R. Wagner, eden najboljših nemških ekladateljcv.) V tej iz opere izvzeti koračnici imajo važno Vlogo basisti. domove so si postavili Pa so ven dar tudi oni večalimanj la delav cL Ne zaoremo se sicer meriti i njimi, sli kar smo saČeU, mora mo dršati in delati naprej s isto navdušenoetjo, kot smo pričeli. Skupno delujmo, saj dom imamo sa to, da s« v njem zbiramo, zabavamo ia izobražujemo, ne pa zato, da bi ea prepirali in hvalili, kaj je in kaj ni kdo narediL Kot sinovi in hčere naroda hodimo isto pot, skušajmo pomagati drug drugemu. Ne pustimo, da sa nam bo rogsla nasprotna stranka, ki našemu domu ieli pogin ¿e od rojstva, Pokaiimo, da amo vstrajni ia na sovrnšimo ae, saj amo vendar vai ubogi trpini Čemu bi ai is gole sebičnosti grenili še one ure, ki bi jik lahko ušili med seboj kot ena družina. -»MMHii ú prav radi po- A •»4 s*» ■S Jrr*# vence apeliram, ¿a dvorano. Oe uapolni >nelna. [7; privatnim biz-bogata'nabira i zgodilo,- In M -----------..„w„«iodno potrebno ku- . ... - Vsi pri^eU g^aio P® godbo^R^ed1" ^totj^avetM ee ob vsaki priliki tovsikdar naglašali, da so dobri pafcrijotje. kulturnemu delu. "BW" ob.t* Navaden državljan seveda ne more T**umeti takega pa- * * " ' " * ' trijotizma in se vprašuje, kje se bo tfobflo olje k6t kuriv* za ameriško mornarico in armadn* letala, kadar se bo potrebovalo, ako bodo privatni podjetniki navrtali oljne rezerve in iz njih pobrali olje? Tajnik za notranje zadeve, mr. Fall, je prejel od Dohenyja, oljnega magnata, o katerem trdijo, da se je bahal, da mu oljna rezerva prinese sto miljonov dolarjev F Ročk ftpriags, Wyo. — Z upa-njem, da se bo mogoča kdo ogla sil iz naie naselbina- ia poročal o pustni veselici, sem čakal do roiovsaje mcil ^ delničarji nov, l»terik odvisni hi bHl npra kar bo gotovo redlloJc elaK« po- vičeni de sled les. Osebno aovraiivo bi se nd órnelo kaaati v javnosti. To stoke POVKANS PLAÔR MBSTWIR ®0 ^^JKH^O^t^ • vsek oairik. Pokažimo jim, fi mà f vredni ts upanje. Delujmd|meetaega sveta l.ili ÍM ktum sačtH In tbtl ne-srečal •»Jas" naj se pomeni toll, ko med a ami. Videli boetc, da be dom kmalu «ista naš. In dvorane, kl ja pri vseii prireditvi premaj. m. - Plnanlsi eések je pespuri Üf4e p^SBßältmA mSiUi^vIi SS,000 SS let... TaÉsV) ts shiCba nosila S12.0IK» na let* Noft^W ča pr.d«tavgn ino »dstjK, viAok plače pred ISM HRm Latos ima j« volili UrelRI ami-negn nsčelnika in trinajft sodn. kav. T^ Plača sodnega n.Mnflra je po-vUnna I $12 (nm) na $1ft.e00. našel "aouvenir" na svoji aUzi, je rsskačen treščil steklenieo ob tU, da je tekočina oškropila ia druge ministre. Pn vsej tb ornki je smrdslo vo alkokolu fn ragburje nje ja bilo veliko.^ , v Pueblo, doto. — Bella Jam* katere truplo so našli v kovitk v.Ogdenu, Utah, je bila umorjcsM ko je kleče molila v kuhinji. H ko je ispovedal njen moi Fie Jansscn pred pueblsko pol¡¿¡ Nadalje je priznal, ds je naj, nekega HeUfcanca, da je oprsri tisto "delo". Plačal mu ja ti* sJanasena so saprli v Kden« Golo. V svoji celici je mirno ^ razložil svoje načrte. Tsjil m je, da bi sa sploh količkaj dotakd dejanskega umors. Vae j« natai^ ko opiaal, kako ae je pripravil bJ to, kako najel Mehiksnea ter aj plačal $150, ko js izvršil najetd zločin./(i n : "Bella je klečals in molil« « kuhinji, ko jo je umoril najeta*" je povedal Janssen. "Moral aem jo umoriti. Imeli je samokres, ki je prišel pojwíti is Pittaburgha. Mislim, dt ga ji jÉ poelal neki možki po imenu Toa? M '4J>| T Turki seprli ameriško šolo. Carigrad, 19. msrca — Vladi t Angori je odredils, ds ae upn ameriška miaijonaka šola v Mm sinahi iz rasloga, ker sc muslinia skim učencem rszlaga biblija. Is Angore se tudi poroča, da ji Francija proteetirala proti turški šolski reformi ,toda turška vladi je odgovorila, da verske šole nii majo msata t republiki, ki m ji ločila od eerkve. Šole se morij« prilagoditi principom republiki; aUpaiaginiti. 1 -i Rnajst strank v volilnim boj«« Nemčiji. Berlin, 1«. mares. - Voüaj kampanja v Nemiiji je ie v pol« nem sainahu. Enajst politični strank jc v boju. Najnovel stranka je republikanska stranki v Turin, M. marea. — Raastrelbe v tukajšnji tovarni sa nUgalice Je |H»kopNla S2 delavoev v razvalinah. Mem težke ranjenih dc laveev je >tto o ¡ I" ja Ma Japonska podmornioa s 44 mošs utonila. Sazbo, Japonzka, 19. marca. -Podmornim it 43 je trčila d bojno ladjo "Tatsuto** deset naOj zunsj tukajinje luke in utonila Štirje častniki in 40 pomorščake je isgubUo življenje. —- V Itrajk iofarjev v Pariza. Pari«, 19. marca. — Šoferji vnl taxicab družb so ssstsvksli. Star ka je popolna. Najbolj so prue deti tujci, ki ne posnajo ulic, Pj morajo hodiU. Lsstniki privatsS avtomobilov ianjejo denar. Jspsaakl eesar je bebee. Tekijo, 19. marce. ~ 1>«<1« buletin is ceeareke hiše naznaag da ni upanja več, da bi eesar H* lito kdaj okreval Cesar je na moiganik in njegov um je so bolj meglen. Peiaearajevn finančna raferai •prejeta. Pariz, 19. marce. - Pab*« va finančna reforma je bila | končno aprejeU v celoti v 1 s 151 glasovi proti 23, d«*« ml 190 senatorjev vsdržalo f»»** •je. __ drlavskx w0vic« Kenveaaljs "¡¡¡jih mdtf)^ Bclleire, O. — P«ti subdistnj S. (Ohio) distrikta i»» ta»r« zborovanje. Na dnevnem JJU mezdna pogodbe, ki bo rat.f^J aa s veliko večino, «e-olee^" določa, da veak Oz» .1» organizacijo ■sMakaklsac».1T neka biU član ~i Druga rasoltkiija, ki je -Mej «prejet, .sakteve, da se drfavnl žakani zs vsrstv. tjr lev pri dela Odborniki ^ ; pedali, da je bilo » P^ lete •1 rudarjev J ^ tem subdbirfktu Ver,.- ^ agod bi ae Wla lahko fHr« ) \ ¡tít a>. masca. in*. PROSVETA ■**■ s Cievelui* y^JM» V—Uh. arsfik «kéU. J*4a TUv.H.ik. POHOTNI OOIU. anMktlT W. tfcf »•.. IfihlfMi IM., BOUfltKI OMIKi «as los IM. ftahl, idzirole «ploh vta de t» stavba v potioe • ovencu, tako je tudi avba v ponos bratom« vom je. da bi bila ta i in praktičneje iavHU la oddana kakemu tu, avbeniku, gotovo pa ila ve«, kot ja; veaj «tal več kot je pa ti i stavba zgrajena pra akoro bolj ne mogla ikaz ta, da je vsak [vi as al. «^oml odsek sa aaj «eftUjajo Hap »t. fprtagfleld, Iti. 7 ' »ra kot aledii Torej skupno $88,680. V tej vsoti J., $18,T70| 10 J« P* všteta vaota ¿istega preo-»9,810; 3 dru. «Mika prireditev kluba agoraj 100:1 društvo omenjenih društev, društva so 0; i društvo namreč orgaalairana v "klub dru* ruštvol. 8 Z, *tev"» ki **** do čoea prireja olna oodnorna riin® zabave, aejme Itd. la aa iMiVBEm PfiWt,k kupi d,lnlM in rAMU' io\ gr 510 M il aoreamerno društvom, ki imajo ' še delniee. To ae tudi ematra kot dlvidende od Še kupljenih delniee Poeemezni delničarji Imajo pa ^m ! Neplačanega ne delnice $47,440. Ia navedenega je torej razvidno, da imajo društva kontrolo pri Slo-venskem nerodnem domu la jo bedo tudi obdrlsls, ker jemčl do-aedanja njih sktlvnost za Dom. KAD bi 1üpil i malo farmo v blišinl slovenske aa-eelblne v Zdrulenlb drševab. Ako ime kdo kej primernega ne pro-daj, naj piše in pošlje informacije ia eeno na naslovi "Mali far-mer", 8857 So .Uwndele Ave., , >f ■ > * <■ . J-"' Prodam 80 akrov obaegajočo farmo a veem poalopjem vred. 80 ^krov popolnoma čiatih, brez Štorov, 90 akrov pa ja le poraščeno a malim goedom. Tu rastejo raaao-vratni pridelki, aa aedaj še brez veakege gnojenje. Najbolj m pa Izplača aajati in gojiti bombal v tem je gotov dener — in ee ge pridela le je letine povoljaa od $?5 do $100 na aker. Jaz na prodajam, da bi ae jaa od tu ieeelil, pač pa zato, ker i»em la veesno dovolj aemlje, v kolikor jo morem jsz sam obdslovsti. Kdor kole Izvedeti natančnejše podrobnosti, aaj pila na moj. naelovi Prauk Sall, P. O. Boa 328, Neelyville, Mo. / kAv > ijbetJMm nojem jdl sbtrtie sodov, leaiiVfM. o aaroiilo «o pasa i/erjMM In v pro- frank oglar« oeot gopsHsr Amsss, Clovetead. O. ITAUANfKE HARMONIKE ju mvvaBBnMm m •'> * FROSVETA JAVNA GOVORNICA. GImoti ¿laaov S. N. P. J. ia ¿itatoljnT Proevete. * Pttteburgh, Kmi. —. Slovenska nerodna podporne jednots je v splošnem nsjpopolnejia sloven-aks organizacija, ksr jih imamo v Ameriki. Ps s tem ie ni rečeno, da je naia jednots popolna, kajti ni je organizacije ne drnlbe ali kakoiine koli člbveike enote, da bi bila popolna, ker človek aam, nsjpopolnejie bitje na svetu ni popoln. Narava s svojimi strogimi, ie nepoznanimi zakoni jo eicer naia najslajša dobrotaiea, e na drugi plati ps je tudi naia nsj-groznejis uničevslks, proti kateri se nam je treba vedno vzajemno braniti po bratsko od rojstva do zadnjega izdibljaja. Članstvo 8. N. P. J. se prav dobro zaveda naporov za spopol-nitev medsebojne pomoči v moral* nem in gmotnem oziru. Vsak član naie jednote je in bo podpiran z*, to, ker podpira. Kot zdravi ¿lani se podpiramo med seboj moralno, ako kdo zboli, ga pa podpiramo moralno ln gmotno» r, Najhujie so prizadeti paii bolni bratje in Katre, ko jim poteče obrok celoletne bolniike podpore in eo ie vedno primorani ostati v postelji, ker so ie bolni. Taki bolniki so v pi-s\fiu pomenu besedo mučcniki, zlasti pa očetje mnogobrojnffi družin, ie nimajo liikaklh prihrankov iz ¿asa, / ko ie niso bili bolhi. Polog tega, da ia Izmučen do strnil po enoletni bolezni, s« mora oče družine podvreči zdpetni operaciji; bolni ao mu morda ie otroci. Zeelužkov ni, g plačevati more celo stsnarino, ker stanuje v tuji hI«. Kaj čud-no potem, Če radi pomanjkanja zboli cela družina, kl ji je obu-pat) radi strelnih razmer. Nihie ne more temn oporekati, ČeJ, da ril nikogar v taki neareil. Po površnem pregledovanju pro-ftinj sa milodare som priiel do preprifcnji» da obatojajo ia huj-fte razmere. ■' »»■' 1 ' ....... " !"' ' ' Čvrst eem in zdrav s svojo družbo vred, ps ne vem, ksj bo ju tri. Tsko je s vsakomur. Sej ie ni dolgo časa od takrat, ko je la pri okrajnih ali velikomestnib bOo v enem meeeeu nakopičenih 2' r pet prošenj za prostovoljne rove pri drnitveni seji krajevnih druitev S. N. P. J. Ko ao bile prečitaae vse tiste proinje na seji naiege drnitva, je naatela globoka tiiina. NiČ drugega nI bilo sliieti kot pritejeno dihanje do-brodulnlh sobrstov. Bil ae je ljut boj v njih usmiljenih srcih, bolest je vladala v srcih, katera bi rada, pa ne morejo pomagati. Neljubi molk je trajal celo minuto, člani niao vedeli, kaj bi storUi, kajti blagajna je prazna, članov samo 40, često pa tudi manj. Bratje ln sestre S. N. P. J., prosim vaa v imenu trpečih,bolnikov, dajmo jim izdatnejio pomoč. usmilimo se jih, kajti morda pride čaa, ko se bodo dragi u-smilili naa. Naredimo tudi boljši red v prispevanju za prostovoljne darove. Uetavimo v ta namen milodarni aklad, plačujmo s veselim srcem po en cent mesečne naklade 'v tisti sklsd, kar bo znealo $300, ako se zavzsme ze to 30,000 členov odraalega oddelke,. Ako plačamo nekatere meaeae po dva oente vsak, bo snaial rtlad $600. Do podpore nsj bi bili po potrebi upravičeni edino bratje in se-stro S. N. P. J., pa nihče drugi. Članstvo naj glasuje o nujni po-trebi bolnika ali bolnječ, naredi naj pravilno sestsvljeno proinjo ter jo odpoilje glsvnemu uradu, kateri jo ima priobčiti v prosveti. Proinja naj se glasi qa vse Člane 8. K. P. J. 14 dni po priobčitvi v Prosveti naj bi se prosilcu Že smela izplačati podpore ia eklada za, milodsre. 7 - ,.wf .■■•; Milodarna podpora naj bi sa delile po razmerah v ttj- razreda po $150, $100 ali $75, kar naj bi bilo hipna pomoč potrebni». ,», Sestavili nsj bi pri vsfh kra-jevnih druitvih bolniike pomož-ne odbore, izvoljeni nsj bi bili v nje- najzavednejii ln iznajdljivi bratje. Taki odbori naj bi prevzeli nalogo aposlovsnja redne me- podpore trpinom Redna ra naj bi že pa hirajočim pod po-Izposlovs oblastih J' r i g I u ait 1 SO jc tudi d©-bro pri prodstojniikrm uradu A-merUkega Rdečega križa in k po-stajam Reiilne armade bi ae tudi morde izplačalo ¡»ogledati. Po velikih mestih je ie mnogo drugih dobrodelnih organizacij, le nsjti jih je treba in spodobno popro- p; ffijjf Jaz ložje prosim za drugega kot za zebe. Čim hujie sovražil bolnika od Ukrat, ko je bil ie zdrav, toliko več dobrega stori za nje«a, kadar je bolan. To je najt ujm-maičevsnje in taka oaveta navadno ozdravi oba nasprotnika. Seveda, ho se proei za podporo bolniku, ga je treba hvaliti. Slovenci se prav, dobro zavedamo dolžnosti z plačevanjem davka. Zakaj bi tndi ne vpraiali po pomoči T Druge narodnosti podpiramo, različne uztanove in dobrodelne zavode vede ali tudi nevede. Zakaj bi , torej tudi ne vpraiali po podpori f Naj tudi navedem, kake so potrebe dolgotrejnih bolnikov v primeri s sedanjim sistemom podpiranja. 1.) Dolgotrajni bplniki nimajo točne podpore; 2) vsak bolni ,proeilec potroil po • $20 do $26 za znamke, tiekovine in vae drago delo za razpozlanje pro-iepj, predno so proinje razposlane krajevnim druitvom; 3),členi ne darujejo enakopravno. Ako je dozdaj članov veliko druitvo prispevalo $2, bi sorazmerno moralo druitvo 150 članov prispevati $12, Ur je iestkrpt toliko, kot iestkrst toliko it «je'članstvo druitva; 4) taki bolniki ne morejo biti zedostno podpiranje v stavkovnem času. Hudo je biti lačen, a ¿tokrat hujie bolan ingle-deti svojo nesrečno stradajočo in prezeblo družino. , V naaprotnem slučaju bi, 1) dolgotrajni bolniki prejemali toč-nejio podporo; 2) prosilci bi ne plgčevali visokih , stroškov , za proinje; 3) v milodarni sklad bi prispevali sorazmerno vsi suako; 5P 4) v dolgotrajnem stavkovnem če-«9r ali^lučaju epidemije bi bfli tudi rečeni bolniki podpirani red-nejie. V takem slučaju naj bi s* tudi milodarni sklad, isčrpel do Čistegs. Niti enega centa naj bi ne (jpotroMli v kake druge svrhe. B tem svojim dopisom nisem i-mel drugega naasena kakor iskreno željo za izboljianje in izpopolnitev pomoči trpečim članom, med katere bom tudi sem prej ali slej uvrftčen# ako prej ne ugasne luč mojega življenja. — Ólan 8. N. P. J. »'..j \ a Po vzorih dr. Ničmeke, nsplssl dr. Nevtsskdo. (Dalja.) TI vojaki «l jemljejo denar, jedila, vse, kar grs v vrečo ali Žep. Take lcohortc hodijo daleč ne okrog; celo v Emono ao Že ptiberačile Če-aih. Ali to ni prijelo gologUvi ielesgi straži, ki je menila, da jI tnja kohorte krsti dohodek. Pri- rilo aa js celo, da so se agAblB a orožjem, ln da takle kri zaradi mtlodarov. Od tedaj papeževe kohorte ee amejo več v mesto!" "Te js rae iavrstns orgsnizecije," mislil sem ei. -'"Koliko ab stale vojake sa prvega življenja mojega ,seda j pa ne atanejo ničesar I" "Torej polk 'tcleene straže* živi agolj ob mi-loMinif" "Gotovo l In priliko bodel imel opezlti, kako izvrstno je vae urejeno v tem oziru." V tem Času ava dospela tja, kjer ja pri zidu lnfeit atudenee. Močen curek je vrel iz zemljo in polnil kamenlto korito, vloženo v tla. Potem || m odtekel po vodotoči in izginjal pod ozidje. Okrog tega vrelce ao bile napravljene klopi; po ajdu pa je vieelo obilo posod, a katerimi ae je j^hko zajemala voda. Železni obroči so bili vzi-d s ni v steno, da je bilo moči nenje priveza vati Živino, ako jo je kdo slučajno imel s sabo. i,, «Pri tem vrelcu je obstal vseučiliild profesor, priveaal mojege konja k steni in izpregovoril: "Odpočijva ai nekoliko. Tukaj pijem vaelej. kadar, čem ae naveferjal na kapiteljakem repličul Tu pije' sploh vsakdo, ki je ns poti v mesto. Ns iim mestu na amejo napiti eelo hudodelniki, vpre-2eni v železnico, in to eelo tedaj, kedar vozijo premilontivoga nadikofa. Izkrstks: tu pije vae, in aker iz ztare navade, vskoreninjene v zgodovini nail. Torej pijvel" V;NetoČU ja čiste vode in mi jo podal. Pil sem eleatno, ker je bila to prva voda, katero sem pil po drugi svoji ateritvi, in ker je bila to voda z zemlje slovenske 1 V Pre vil, da pijo tuksj vsi, ki so ua poti v mesto, in to is stare navade?" *"' "It jeko stare navede! To je bilo ia nad-ikofe Janeza IC. blagega apomina. Takrat j* bil pri Sv. Jakopu vikanj Luka, mlad. čvrst duhovnik, vnet za slavo avojrge startu. Zelo obljubljen je bil lenakemu spolu, poaebno mlademu. Tiste dal ja umrl etari župnik Sv. Jakope, In župnik je hetel biti vlkerij Luke, kl je bil selo ob Ijtbljen ženstvu, poaebno mlsdemu. Ali ikof Js uea mil ni hotel dati lupe, ksr je vikarije Luko tako užalilo, da ae je očitno uprl viajemu pastirju svojemu. Na trgu Bv. .lak»,,* j« tsaedil v sem jo prepdr vstaje ln posral lenstvo vse župe sebi as pomeč. To je bila prva in zadnja ženska vata-ja, o kateri pričajo liati zgodovine naie. Kakor eden mož ae ja dvignilo rasi j učeno ženatvo, po bfalo možem orožje, rerdelllo ae t kohorte ln ke-kor nekdaj amacoae bojeleljno obkrožilo vikar-jsMidko. Zgodilo ee je to a*»eea malege travna 391t. lete. in nejeeeesljlvejii tfi>d'>\ tnarji nem pripor edujejo, da ae je nadtkof Jane« aem tresel ga preotoln ovojem. Ali vendar »e vikarij I.u ke as Nv. Jakepa trgu ai mogel držetl dolgn. To V* slasti uto ne. ker ge nI »odpiral* aeitve. zehaj ako mu je drobna žena lazile sa vikarjem M*" ■ "Kako ae je potem godilo vikarju!" vpra-žel sem radovedno, ker so me obhajali nekateri spomini iz davetnejatege stoletja. r J'Ko se jO nabralo okoli 2000 močno eftore-lenih žensk, vrgel ae je vlkerij Luka t njhni preko Oradaičlce v trnovsko predmestje, kjer ga jo %enatvo tudi vzprejelo ker najprisrineje. 'Hipoma je Imel vojske vsaj 4000 junakinj, oboroženih od nog do glave. Z njimi ae je utrdi! U GredeiČico in krog cerkve trnovske. V tem taboriiču je dvakrat odbil naskok Škofovskih vojakov, in s krvavimi glavgrni ao le ti bežali pred žanekeml. Poaebno in ni' prvem mestu se je ed-likovala kohorte 'sUrih dovic',. katero si je 'vikarij Luka izbral za teleano stražo avojo. Ta kohorte Je malone veek dau udarila preko Gradaiči-co v mesto, kjer sta se iirila,ftw in groza. 2o se je mejilo, da premaga Vikarij Luke nadikože Janeza, in da poaadi samega se bo na ikofovald sedež, ali na nearečo vikarijevo ae je v kohorti, 'starih devic' vzbudila ljubosumnost Očitale ao vlkariju .bodisi uprevičeno, bodisi neupravičeno, de kaža preveč simpatij do polkovnice, ki ja vodila ientjakopeko brigado ženakega apola. Ker aa vikarij Luka menda ni popolnoma mogel opravičiti, uprla ae mu je kohorte 'Starih devic', a Vi-hrejočim praporom prekoračile Oredalčico in >pr«atopilo v ikofovski tabor. Od tedaj je bledela evezda vlkariju Luki, in skoro mu jc odbila zadnja ura! Janez IC aam se je postavil na Čelo vojaki svoji in I njo potisnil ubogega vikarije s ostanki, njegovih ienak k motnemu sidu za trnoveko rerkvijo. Ali bitka je bila krvava l jOče je uemrtil hčer, ain meter, in mož ženo! Na Zona, bili so silni časi, toda končno je venderlc podlegel vlkerij Luka. Obkolili ao ga na osidju sa trnovsko cerkvijo, in drugače ai ni mogel pomagati, nego da je skočil raz ozidje v veliko globočino, kjer ae je pobil do smrti, ftem ned-Akof Janez je vodil bitko, in ko je bila zmage dovriena, izdal je takoj *ploino pomilostitev za \-se kresne svoje nasprotnice. Popoldne tistege dne je iel premllostlvl ikof is mests, ds bi se ohladil na polji. Priiel je tudi do tega atudenee, in žeja ga je zmogla, Naliti ai je dal kupo ln jo Ispraznil na čaet slavne premage. Od tiatib dob pe je ost sla naveda,-da pije vsakdo pri Um studsnei, bodisi, da js na poti is meeta, ali na poti v mesto, ln eicer pije na elavo premagi nadškofa Janeza IC!" "Ali se je posnejc uprl ie kakien vikarijt" vpraiam radovedno. "Nikdar večl Ksdčkof Jsnes IC. jc iadel takoj dekret, de ee je mesto, rezdelilo v tri oddelke. I®rvi oddelek je odkesal oženjencem — tu je tudi kapitelj ln Ikofova plača — v drugem oddelku so neomožene ženske —> te breni kohorte 'štorih devio' — v tretjem oddelku pa bivajo neoženjeni možje. Vsak oddelek je obkoljen s visokim zidom, teko da živi popolnoau zase in v nikaki dotiki Ž drugimi oddelki.'* "Keko modro in oprezno f vzkliknem zeču-den. "Potem ni na avetu več tiete pregibne spolne ljubezni, ki je v prejinjih dobah kakor kuge morila Človeštvo po zemlji t" Profesor a vacnčUitta Sv. SimpUeija zame-žikne z levim očetom, pogleda me zvito po štreni in nekej *asa molči Naposled mi odgovori: "Spolne ljubezen 1 Glej.flej. kaj vem je v Sibiriji ves znsne! Pri na« ¡a tnajo to ljubesea samo učenjaki, katerim «o pr«topne stare knjige ^la lenega Antone od Kala. f Ali to je stvar, o kateri ee govorimo preradil" (Dalje prihodnjič.) MUwenkao, lia. — V "Edinosti" sem Čltala uredniiki članek "Lenin". Nič hudega sluteča sem vzela list v roke in prečttala članek. Človek bi skoro ne verjel, da je "božji nameetnik" zmožen tako grdega blatenja v avoji fliki. Velikega Lenina, katerega pozne danes dobro vee svet in se ge 1 jud stvo a hvaležnostjo spominja, s k usa neznatni hinavec blatiti na podel način. 'Naj ja človek nasprotnik ali prijatelj' Leninovih principov, se mu mora studiti tako pisanje. 'Kdo blati velikega Lenine Y Kdo je tleti, kl meče ljudetvu pesek v oči, da bi ono ne spoznalo načel nesebičnega možat 'Ali niso to revno verski oznanjevaki in njih privrženci,, ki vedno streme za izboljšanjem edino evojega lastnega položaja, ki v svoji aebič neeti gledajo za tees, kakor bi se izkoristili na račun drugih! Zakaj naj poiten človek leže o velikem Leninu! Čemu naj bi prikrivel njegovo polteno delo, delo nesebičnega dobrotnika, ka» korinege nI ipogal izvrttti le nihče pred njimt m/-, Lenin sc je boril, žrtvoval in trpel sa ruski narod, de ea reH kapitalističnega carizma in du-hovičine, boril se je za vae člove Itvo, da doaeže svobodo in enakopravnost. "Edinost" pile: "Na njem ao in bodo ostali znaki prelivanja krvL" Ako je pri sdrevem razumu tisti, ki je to saplaal, prav gotovo ve, da laže. Prepričal bi rad zvoje privržence, de je lež resnica, de bi verjeli v to, ker jim piie. Kdo je pe bil tisti, ki jc moril človeitvo pred več ato leti, ko ie ni bilo "rdečega" Lenlnef Kdo jc bil tisti, ki je dajal povelje in-kvizitorjem, de so moriti uhttgo ljudstvo ksr ne debelo! Tisoči in tisoči so'bili'ln^inčcnt; sežgani ne grmadah; podgane so oglodale njih kosti po. temnih ječah. Ned ljudstvi so vriili najkrotejie zlo-čine samo radi tega» ker so sshtc-vala pravico. Pretekla so stoletja od tedaj, e popleva krvi, ki ao jo povzročili s svojo okrutnostjo, ie nI isbrlsane. • , ^• •t':-. i : * Če ae danes ozremo v Rusijo, ki stoji na 'temelju komunizma, vidimo, da ao odfrsevljene tem vae zapreko, ruako ljudstvo je dobi-lo pogoje za dukvno osvoboditev. Svobodno so lahko resvija. Tam je ljudatvo upravičeno de izobras-be in iolatva, ker tem ee več ne peae modrost rasnih redovuiikth stanov in dohovnUtve, kl je le v Ikodo človcitva. . Lenin se je dobro eevedsl resnega koraka, ko ja {irestopil s lyg|ÍÉIl bojevniki velikanski prepad, kamor je padalo vnako ljudstvo kot žrtev zavajanja po :du-hovičini v brezprlmerno i/kori-ičanjo ruske "gospode", katera ga je izmozgavala Že tlsčfi let in mu branila do izobrakbe. Lačno, raztrgano in trpinčeno ljudstvo po carizmu je zrevolueioeiralo, vodil ga je Lenin skozi revolucijo. ki je poteptala earlaem. Ker se je upel kaj tskegs, je Ijcnin po mnenju Kezi mirja nič vredne!. Če bi bil prelival kri zs kepitellstične interese ln za du-hovičino, bil bi svetnik, ker pa je bil miroljuben in pravičen človek, je v očeh njih zločince. Zakaj Kazimir ne pove pravega vzroka f Kaj ga peče! Le poto-lažen naj bo ter naj pomni, da zakon razvoje gre neizproeno dalje. Kar eo ljudje elepo verjeli eti-krat, ne verjamejo dauea .več. Kar je bila ljudem ia pred nedav-nim aveta resniee, je danes rešena uganka« Časi sc spreminjajo iirn duhom čeae«e spreminja tudi zapeljano ljudstvo, ki želi bolj-io bodočnost v človečki družbi. Naj Šivi Leninov apOmin v ereih! —"Edeče V BM £gIRTBK, 20. MARCA, J IBVICEIZ JUEBSUIVUE. '«..fur«.,^ — Ljubček. ti si mnogo manjfc od tvojege braUl — Da, ker sem samo njegov polbrati Te sc pe spocaa! Nov ječer pelje kesnjenea v "lukni^1'. site. to ae stopnice!" Kaznjenec pe mimo reče: "Le ke» brea akr-bi bodite! T* Wm*\ sem le poznal ko aU ležali V zibali v gozdu v gozdu inž. Alberta KottnČa v Brezi eah je udarila 30 letnega peneet-nika Alberte Koletfee veja podlega drevesa po glavi Odpeljali »o ge V bolnišnico, kjer je umrl. Zdravniki so Ugotovili krvavitev možgan. Mol je zapuatO Ženo in tri nepreskrbljene otroke. Pretep na ženitovanju. V Pra protnem pri Kamniku ao ke sprli fantje pri nekem ženitovanju ln ae načeli pretepati. Pri tem je pograbil Florjan Doboviek iz »i-draža za nož in sunil Janeza Tro-bevika v levo roko, tsko, da so ga morali odpeljeti v bolniinioo. Auf Primož, ven prid! I Ponoči okoli polnoči -L- bila je avetla lepa-pioč —ee prilli v gtrsjnai. pred hiio pos. Primoža Bodljaja domaČi fsntje. Začeli so razgre-jsti in se končno kliceti Primoža ne korejžo. Mož je iel c svojim sinom ven in je hotel fante pomiriti, Kbmaj pa sta priila pred vrata, so jih začeli nočcvslci ob-metevati s kamenjem. Primož ee je ujezil, ie) je po puško, jo nehe-sal a ilbrami za aejee in lisice in je nztrelil dvakrat .. med fante. Obekret je zadel ian& Ivana Tro-bevike, in alecr enkrat v stegno in sbkret v hrbet Poškodbe niso težke; samo eno iibro ime Trobev-lak če vedno za spomin t stegnu. Bodljaj se je segoverjei, d$i je hotel fante le preftrSČiti in de je streljal pPI v smeri proti njim, vendar pa kleče in zdo nizko pri tleh. Ker se je aenat uveril, da mož fanta- res ni namenoma po-ikodoval in ai ni bil sveat nevar-uosti. je bil obsojen semo na pet dni sepore. ± '/.¿'^m» , Beda breepnaelnlk v Zagrebu. Kakor amo že ^poročali, je v Za grebn nad 10 tisoč brezposelnih, ki ne morejo dohiti dela in s tem sredstev se preživljanje. De je bede brezposelnih strelne, nam dokazuje nastop večjega števila brezposelnih delavcev pred ljud-ako kuhinjo v Tuikaneu. Izstradani delavci so udrli v kuhinjo, izpraznili vee lonce, .de so se teko s silo vzeto hrano nasitili. Pred-včersjinjim se je pa 8tjepau Skorc^26 letni jmezposelil' jbijl-goveikl pomočnik sunil s nožem dvekret v.praa, de ai konča bedno Življenje. Skorc je bil prepeljan v bolnico in uftajo,;4* ga uavzlic težkim ranam ocenijo pri Življe- Utopljen novorojenček- — V stoječi vodi Studenčnici v Sp. Hajdini so ^Uli utopljenega no Vorojenčka meikege »pola- Zdrav niki se Ugotovi, de jc bil otrok Živ rojen, normslno rszvjt in živ v vodo vržen. Dete je bilo zsvito aamo v malo aivo cunjo, izrezano iz hrbta ženske bluze. V Baje v smrt kakor pa v zakon. Med Čakovcem ln Malo Subotieo v Medžimurju je haiol nadziretelj proge na tračnicah Človeka, ki je imel odrezani eoyi ped kolenom Nfcarečneš je ie iato noč umrl. Poizvedbe ao dognale, de jc ponezre-čeneo 27 letni Stjepan Vlaiič, ki je v samomorilnem namenu skočil is vleke. Vleiiče ao aiiili njegovi starii, da poroči dekleta, katerega ni mersl. Neposredno preu poroko je odiel Vlaiič e doma z Izjavo, da se nikdar več ne vrne. Vlelič se je odpeljal s vlakom proti Čekoven, med potjo skočil iz vlaka s namenom, >dn- konča življenje in da mu ni treba pred oltar z nevesto, ki so mn jo vsilili iftglftf r.*i;, A I Umrli so v Ljubljani:^Dne 19. februarja: Vinke Dovjek, dele-vec, 24 let. Dne 20. februarja; Edvard Weiger^ knjigo trie o, 69 let. Dne 21. februarja: Josip Boritnar. hirslec, 61 let. Položaj v južni flrbtjt. - "Politika" javlja Iz ¿tipe i Po mnogih poročilih ni nikakega dvoma, da vrie kom i take orgenlaeeijc pospe icne priprave as pomladansko akcije v južni grblji. Z nsj večjo ns-glieo ea isterjavajo davki, ki ao jih respiaal! kom it ali. Deli se o-rožje, munieija In nova obleka. Meje napram južni Srbiji je za-prta. kakor za čeaa mobilmieijr Komi teke Četei ki ee ee tez zimo mudile ne nalem ozemlju, ne vrče več terorietično akcije, temveč hodijo mirno po vesek. napovedujoč povsod krvavo apomlsd. aodlčča v Oe lju- — Svoj Čeaemo poročali, da jie t eeljakl javni bolnici emrl na poftodbah S nožem poaestnik VI-sovftek ia Trbovelj, katerega je neanaaee ponoči nkpadel b sabo-del. Storilca so izsledili v osebi rudarja fvene Ambrože Is Trbovelj. Pred okrožnim sodiščem ee je aaoral radi sčojega sločins sa gevarati 4e je Ml veled svojegs zagovora «heoje* MA(Wte<-<-" • zoper varnost Hvtjenja U 8 mesecev težke ječr. (Püe Anton ^chv.) (Dalje.) Kakor Slovenei tako to Hi ustanavljali svoja društv* novih ao si postojanko Ns hrvaške zsjedniee, h kit«.n tudi pristopilo vež kot M Slovencev. Hitra rakt drS povzročila, da smo v paPT meli kar lest dobro orguÉ druitev. Zborovali aWo P4| no v nemških dvoransl» Poljski nsseloiki nsši ne so si kupili stsro barak« stenic, da si jo prenaredij« | kev. Posnažili so odzuotrij J naj, neksj so prenovili, a prigradiU mal etolp, ksn, obesili velik zvon. i'o vsej j bini eo beračili i* pomoč, ki jim tudi pomspali, kajti d smo bili ie bolj dobroaréai i rove v čut in slavo božjo, bi bilo drugače, ker vstk pridobil izkdinjc. Za ¿lo so opremili "küi jo" in is so dobili svojo »u sti gospoda, baje pra* «tn Slovence so pričeli gleda atrani, ker menda uño dov« Iskovali njih cerkve in daja lakte«. Opazili ame naenki nas radi tega ae mar«ii)7j •V nedeljo zmo é Jborord drnžtvu svete Bsrbar« t s dvorani blizu poljske ctrkv de zmo nastavili po koažss pili in se pogovarjali o doj pretečenega tedna ter o napredku naiih društev. 1 je, da moramo že nsrstes, sodek je bil prazen, «rt stopil v dvorano dobro asa ni mož. "Halo Franc, odkod ps smo mu zskliesli. Izgledal, kam prestražen in se čohsl | lenih. "Pojdi v našo sredo!' ga uljudno povabili Moi j« jel vabilo in se posiuiil pon ga kozarca pive. Tudi stek dobrega čeipljevca je povo Pripovedovati nam j« pi zvojih težavah: "Jaz sem vale cerkve, ubog delsvee, mam cel kup mladičev. ] sem moral otrokom neksj s ker ie trije hodijo v mest« pa nisem mogel plačati zadn lekto. K veliki noči sem « vedel, de sem ns veliki pet del meso. Ni mi dsl odveie zapretil, da me bo Že nsufci njevstl cerkvene postave, popoldne (bils je bela neJ ko se je končsl nauk c litan je ukazal knez štirim moies ti v cerkvi, drugi so odüi sta prjnesia trivoglst hlod položila doli na sredi cerkvi m» je ukazal, da moram t klekniti kn klečati dre uri. ven kot sem sem seveda p nil, knez ps j« pred odhod naročil cerkovniku, da is dveh urah mene izpustiti in< zapreti. Odili so, jss p» fwm tam ter premiiljevsl o člov Življenju. Pretekli sta dve i cerkovnika ni bilo, ds tí i iil. Moči so mi le pohajale, 1 zssllisl veselo slovensko p bli«ni. Tskrst mi je psdlo VO, ds je človek vendarle « zakaj torej jaz klečim tu i kladi in se mučim, ko »r dn selijo življenja.,'Pa »«i b . . mene io njih knem si rekel, tjs rrem. kjer so ia požtcni ljudje. Vstal sen iel k vam." (Dalje prihod Ako imate I poskusiti brezplačni DmIU m kekrfcwWi kila, M*»—r«Uk« ali m» Jk- ' f i Sita M f \ eraerOa-■j« tia^arik« Poči jemo inatonj, d* iemo to. K4~t»H liaa SJW. ■mSM. 1-aaj aMa aa W. S. IS C J^ Aárnm» u. V, r- easau »-MS §mmm MaSHa U aa Sito •ava «»ml rmm ,rf- BT tStJrtUSSm . .'SmM......