Priloga ,,Našemu Listu" št. 41. V Kamniku, 14. oktobra 1905. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Ogiasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Obsojeeicem zai»adi domžaBskifa izgi*eešov naziiaiijamo, da je ministrstvo ukazalo okrajnemu glavarstvu kaumiškeiini, naj z izvršitvijo kazni po-čaka. Dotičniki naj se torej ne strašijo odlokov, s katcrimi jih je okr. glavarstvo pretečene dni pozvalo, da morajo tekom 8 dni kazen nastopiti. Brez dvoma bode kanmiško okr. glavarstvo te svoje odloke pre-klicalo; naj torej vsak prizadeti z nastopom kazni počaka do zadnjega dneva, ki mu je po glavarstve-nem odloku dovoljen. Iz Vodic. (Dopis.) Dovršeno je eno delo ljubezni do bližnjega več na slovenski zemlji. Ob kamniški eesti stoji v Vodicah na zelo primerncm mestu zimaj vasi nov Ga-silni dom. In 8. t. m. se je blagoslovil ta dom ter izročil svojemu namenu. Gledali smo v jutm tega dne na vse strani in se povpraševali: ,,Ali že prihajajo oni, ki jih pričakujemo, oni, ki so bratjc naši?" In videli smo, da priliajajo, da so Iže tu, da so že mej nami, —- bratje mej brati ... In po- zdravljali smo se in si stiskali roke. Prihiteli so na našo slavnost bratje-gasilci iz Gamelj, Tacna in Mengša, popoldne še iz Cerkelj, Kamnika in Komenda. Priliiteli so tudi drugi gostje. Vsem kličemo: Hvala Vam, ker ste prišli in storili, da smo se iraeli lepo. \ Po slavnostni sv. maši je ob asistenci gg. Koželja in Širaja blagoslovil č. g. svetnik S. Žužek Gasilni dom ter z mladeniško živahnostjo navduševal in vnemal zbrane gasilce k vestnemu izpolnjevanju svetih. dolžnosti svojih v pricl bližnjemn. Nato je zahvalil domači načelnik vse one, ki so imeli odprte roke in odprto srce za trpecega brata in so torej pripomogli, da se je sezidal Gasilni dom v Vo- j dicah. ,,Ljubezen do bližnjega je rodila ta dom," je dejal, ,,ta ljubezen ga naj tudi redi, in tej ljubezni ga izrocam." j Na splošno željo je prevzela častni posel kumice gospodična Rada Sršen, županova hčerka iz Skaručne. Storilo se je ljudem milo pri srcu, videti tako mlado gospodično samozavestno korakati na celu zbranih gasilcev in govorili so: ,,Lejte no! ^Še tako nežno bitje, pa že umeje nalogo gasilcev. Bog jo blagoslovil" J Pri popoldanskem koncertu jo neumorno svirala Mengeška godba na vrtu za naše dmštvo vnete rodbine Grajzarjeve. Pele so v občo zadovoljnost domače pevke s sodelovanjem g. glasbenika učitelja E. Adamica iz Kam-nika ter mladinskega pisatelja g. naducitelja A. Rapeta iz | Smlednika. Veliko pozornost je vzbudil g. trgovec Fajdiga s prodajo koca iz ,,ogrske kozje volne". Slavnost so po-j častili s svojo navzočnostjo tudi gg.; priljubljeni naš župan in dr. Zor iz Skaručno, načelnik požarne brambe iz Tinj na Koroškera, adjunkt Novak iz Kranja, gospodicna kumica brizgije, mestna učiteljica Marija Kratner iz Kamnika, gospodična učiteljica Legat s Štajerskega i. dr. j Z ustanovitvijo gasilnega društva se je storil v Vo-I dicah velik korak srčne izobrazbe naprej. Kmalu si bodo 1 Kovačev Martin. ^^^h Rpsnična povest. Spisal M. V. ^^t^ (Kon- c.) m Bilo je druzega dne, ko je bil znani nam prepir v I županovi hiši. B Špela je razkopavala trde grude v bregu. B Doli na cesti pa se je prikazala čudna oseba Kova-Wčevega Martina. In prav praznično je bil oblečen in zlata I svetinja mu je krasila junaške prsi. ft ,;Špela," zaklical je gor v breg, ,,Špela, pridi dol!" ¦ «Kaj pa je posebnega?" in Špela je odložila motiko I ter prišla doli. I ,,Špela, jaz te vzamem!" je spravil s težavo Kovačev Martin iz giia. 1,,Kam me vzameš?" in Špela se je nasmejala. ,,Kam te vzamem, kara drugam kot v božji, sveti zakon," in Martin je brisal pot, ki mu je lezel po čelu. ,,Pa me vzeniil" in stvtir je bila sldenjena. V nedeljo pa so gospod župnik klicali s prižnice imeni dveli znancev in prav grdo so gledali tja pod kor, kjer jc sramežljivo gledal naš Martin in nemirno ogledoval svojo zlato svetinjo. Potem pa so naredili pridigo o tem neumnem svetu. ¦ Martin in Hpela pa sta vendar stopila v božji, svetiB zakon ... I I Tiste sulie grude so pa vsejedno dobivale hude udarce, le ta razloček je bil, da je namesto ene motike razbijala še druga po njivi Gorjanceve Špele. Toda novi delavee ni bil tako stanoviten kakor prejšnji. Kedar je le mogel, je vrgel proč tisto pusto orodje in odšel... Špela pa je vila žalosti roke: „0 ti moj Bog, kam sem gledala, ko sem vzela tega pohajača!" Tedaj pa se je oglasil Martin v senci kakega dre-vesa: ,,Saj sem te jaz vzel, ne ti mene!" Prav tako je živel sedaj Martin kot nekdaj. Stavilje še vedno in tudi ..grenkega" je hoclil pokušat. V nedeljo pa, ko sta šla z ženo k maši, se je ble-sketala njegova svetinja in šurnela Špclina obleka. Ljudje ' so se pa muzali . . . Tako sta prav lepo živela, Martin in Špela. vsi fantje ,,Žabarji" (Vodičanje) in ,,Mavhaiji" (Podkotenci), ..Drobničarji" (Bukovljani) in ,,Kučmarji" (Skaručna) po-dajali v bratski slogi roke in raesto ..pipca" gojili ljubezen do bližnjega v svojem srcu. Tako je prav! Dal Bog, da bi se kmalu vsi spoznali in pod zastavo sv. Florijana s pogumom in vnemo šli v boj proti ,,rdecemu petelinu". P Na pročelju Gasilnega cloma je krasna slika sv. Flo-rijana ter kranjski in gasilski grb, delo g. akad. slikarja Makso Koželja iz Kamnika. Zidarski mojster Martin Traven, kakor tudi tesarski mojster Anton Kranjoc, oba iz Buko-vice, sta se vestno potrudila, da se je stavba v švicarskem slogu kar najboljše izvršila. Zlasti jc prvi večkrat dejal: ,,Co tudi nobenega vinarja ne zaslužim, da bo le naš dom eden prvih v našem okraju." In res se ni ustrašil pri okra-ševalnem deln ne truda ne izgube časa. Taki ljudje se sami priporočajo. — Kovač Luka Šter je napol zastonj izvršil kovaška dela. Z vožnjo sta sc po-ebno trudila: podnačelnik Erce in Matevžev oče; a kadar nismo mogli nikjci' več voznika dobiti, smo šli nad č. gosp. svetnika, ki je dragc volje dovolil, da je Lovrenc zapregel in pognal po nujnom našem opravku. Z večjimi doneski so društvu pomagali: C. gosp. svetnik S. Zužck, gdč. učiteljica Maiija Kratncr, castita Lužarjeva mama, posestnik g. Jerala in g. Sršen. Vsern lepa hvala! 5. Kamiiiško ,,Grodbeno društvo" — pred razpustom. V nedeljo 8. t. m. bi se imel vršiti obeni zbor tega društva. Ali od splošno znane mlačnosti kamniške za društvene občne zbore ni bilo pričakovati, da bi se občnega zbora Bila jo zopot obletnica zmage pri Aspernu. Okoli vogla pri pošti se je pokazal prekrasni nos Martina. In na pošti so strmečemu Martinu povedali, da so prišle številke 25, 12 in 7. Martin je gledal na prečudne načine. Potem pa jo je mahnil v nebeškem veselju v gostilno, ter si pri-voščil kozarec za kozarcem. Mesee je že prav lepo svetil, ko je kolovratil Martin po široki cesti proti domu. Delal je dolge in kratke ko-rake in ovinkov ni bilo ne konca ne kraja. Tako je pri-lezel do tja gori, kjer se cesta nenadoma zavije, na oni strani pa jc bil prepad. Zaneslo ga je — in Martinu je odbila zadnja ura. Le mesee ga je gledal, ko se je trkljal v dolino. Drugo jutro pa so ga našli ubitega v dolini. — Spela je prejokala nekaj dni, potem pa je bilo zopet vse po sta-rem. In zopet je obclelovala sama tista suha rebra, Martin pa počiva v hladni zemlji, kakor tisoče in tisoče njegovih drugov, ki so natepli Napoljona . . . ,,Godbenega drušiva" udeležilo kaj več mešeanov. In res? prišlo je tako pičlo število članov, da na zborovanje ni bilo misliti. Pokazalo se je torej, da društvo, ki uživa med kamniškimi meščani tako malo zanimanja, — ni neobhodno potrebno. — Ni naš namen, razpravljati na dolgo in široko o raznih vzrokih, zakaj drustvo ne napreduje, a zamolčati vendar ne moremo, da so baš nastopi godcev v zadniem času vzbudili v meščanstvu precej nevolje. Ce bi se to imelo ponavljati še naprej, in bi bilo odboru nemogoče ozdraviti te razmere, tedaj je v resnici bolje, dadruštvo preneha, ker za kako reorganizacijo ni nobenega za-nimanja, kaj šo veselja. To se je pokazalo v nfdeljo. Na obenem zboru bi lahko vsak elan izrazil svoje mnenje, podal svoje nasvete in konečni uspeh bi bil, da bi se spre-jeli umestni predlogi, na podlagi katerih naj bi začelo ..Godbeno društvo" povsem novo delovanje. A, kakor re-eeno, pri nas jo apatija tista kronična bolezen, ki brani večini meščanov obračati kaj več pozornosti društvenemu življenju; o tem smo se že prepričali pri raznih občnih zborili bodisi Čitalnice, Ciril - Metodove podružnice ali dr. Če pa se slučajno po gostilnah zasuče pogovor na to ali na drugo društvo, tedaj pa ni zabavljanja ne konca ne kraja. Tako se rafumeva pri nas delovanje v dmštvih. In kako pravi nemški rek: ,,Tadeln kann ein jeder Bauer, aber besser machen ist ihm sauer." Kainniške občinske volitve. ,,Slovenec" poroča, da je upravno sodišce razveljavilo Schaffgotscheve odredbe v zadevi kamniških občinskih volitev. Razpisana bo torej v kratkem nova volitev v II. razredu. Lep spominek na narodne slavuosti v Gornjem gradn je slika, katero je napravil g. Weiss, fotograf iz Gorice. Slika je jako čisto in lepo izvršena. V ospredju so razvrščena kamniška društva in udeleženci slavnosti in se prav razločno poznajo posamezne osebe. Slika je razpo-stavljena v izložbenem oknu trgovine s papirjem v Kam-niku in stane samo 2 kroni. Fotograf je postavil zaradi tega tako nizko ceno, ker upa, da jih bode raspečal večje število. Naroča se lahko do 15. oktobra t. 1. v trgovini s papirjem. Listnica urednigtva. G. dopisniku iz Domžal: Vaš dopis nam I kaže premalo jasno sliko; prosimo, da o zastavi porocate natančneje. I Stanje hranilnih vlog: nad 1,200.000 K MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU Rezervni zaklad: nad 96.000 EC sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisnje nevzdignjenc obresti vsaceg-a pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlag-atcljern. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zakJada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da Tlagajo v to hranilnico tudi sodiŠL-a denar maloletnih otrok in VarOA'aiieeV. Deiiarne vloge sprejemajo se tudi po poiti in potom e. kr. požtne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5 °/0 obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega po.' lota z obrestrai vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.