Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 22 (667) - Trst - 6. novembra 1964 40 lir
Snedli. In abb. post. - Gruppo I
glasilo KPl za slovensko narodno manjšino

Po obračunu delovanja dosedanje občinske uprave v Nabrežini
Volivci, dajte svoj glas
Občinski listi, ki se zavzema za najširšo demokratično enotnost
Dosedanje uprava občine Devin-Nabrežina, v kateri so bili predstavniki komunistov, sedanje Skupne slovenske liste in bivSe Neodvisne; socialistične zveze, je uživala veliko zaupanje večine občanov.
Čeravno smo bili ideološko razdeljeni, smo delovali složno in lojalno ter konkretno dokazali, da je sožitje tudi v praksi in ne le v teoriji možno.
Občani izražajo željo, naj bi taka uprava, kot je bila dosedanja, vodila občino tudi po volitvah. Mi komunisti v celoti soglašamo s to željo. Prav zato smo predlagali u-stanovitev enotne občinske liste, ki naj bi bila osnovana na najširši osnovi.
t Slovenski demokratski zvezi v Nabrežini smo poslali pismo, v katerem predlagamo, naj bi še po volitvah sporazumeli glede skupne občinske uprave, toda predstavniki nabrežinske 'Slovenske demokrat-ske zveze nočejo sprejeti nobene obveznosti. Pravijo, da bodo videli kako bo po volitvah.
Te besede bi lahko marsikaj u-tegnile pomeniti in mi ne. bi hoteli misliti, da bi lahko pomenile tudi morebitno sodelovanje z demokristjani, tj. s tistimi, ki raznarodujejo slovenske kraje in ki menijo, da bodo «razbili rdeči obroč v gornji tržaški okolici».
Mi vemo, kakšne načrte imajo demokristjani, vemo, da se žele polastiti podeželjskih občinskih u-prav, začenši v Nabrežini, in nadaljevati raznarodovanje Slovencev. Da se jim delajo skomine po na-brežinski občini, so pokazali tudi s tem, da so preteklo nedeljo pripeljali v neki sesljanski hotel vsedržavnega tajnika njihove stranke in da je le-ta govoril raje v majhnem obrobnem naselju, nego v katerem izmed velikih italijanskih mest, kot bi se spodobilo.
S tem, da ni prišlo do skupnega nastopa domačinov na volitvah, je nedvomno bila oslabljena enotnost med Slovenci, tista enotnost, ki je Predpogoj uspešnega boja za pravice Slovencev na tako izpostavljenem področju naše dežele. Že do-sedaj, ko smo enotno nastopali je . ‘'a naša borba težka. To se je na otv-° tudi tedaj, ko so poslali da le ln° prefekturnega komisarja,
še enegaPObdeP^nÌk<dekret °
na in Vižovelj. (Tu želim podčrtati tudi dejstvo, da je bilo zadržanje nadrejenih oblasti v zadevi slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu povsem drugačno od zadržanja pri ustanavljanju italijanskih vrtcev in šol v čisto slovenskih vaseh.)
Pod dosedanjo očinsko upravo se je tudi gospodarsko-socialni položaj občine občutno izboljšal. Danes j-e devinsko-nabrežinska občina med gospodarsko najboljšimi občinami v deželi. Iz davčnih seznamov je bilo črtanih okoli 250 manj imovitih očanov, v glavnem upokojencev. Kljub temu pa ni občinska uprava povišala davkov o-stalim občanom na splošno, pač pa je poskrbela za pravičnejše obdavčenje. Pri tem se je raznala
po na čelu: kdor več poseduje, naj tudi večji davek plačuje. 'Obdavčeni so bili v prvi vrsti bogataši, ki si gradijo luksuzne vile ob obali. Devinski princ, ki do nedavnega ni bil niti vpisan v seznam dav-koplačevavcev, je sedaj obdavčen za en milijon lir, papirnica v Šti-vanu pa bo letos plačala triintrideset milijonov lir davka. Občinska uprava je vzorno skrbela za vse občinske ustanove in zlasti za šole ter otroške vrtce, tako slovenske kot italijanske. To javno priznavajo tudi predstavniki šolskih oblasti. Ena izmed poglavitnih skrbi, katere ni dosedanja uprava niti za hip opustila, je bila: zaposlitev ALBIN ŠKRK (Nadaljevanje na 4. strani)
Naj živi Oktobrska socialistična revolucija
7. NOVEMBER je zgodovinski dan, ki se ga spominjajo delavci in delovni ljudje vsega sveta. To je obletnica prve socialistične revolucije, ki je dala svetu prvo socialistično deželo in odprla novo epoho socializma.
Prvi sklep, ki ga je sovjetska vlada sprejela, takoj po revoluciji leta 1917, je bil sklep o miru.
Ta sklep ima trajen zgodovinski pomen in Sovjetska zveza se je vselej ravnala pa načelih, ki so v tem dokumentu postavljena.
Lahko rečemo, da ima ta dokument tudi danes svoj veliki pomen. Načelo o miroljubni koeksistenci, ki ga SZ zagovarja, je — lahko rečemo — osnovano na prvem sklepu o miru.
Prav zato, ker ima ta dokument trajno vrednost, smo v počastitev obletnice Oktobrske revolucije, namesto običajnega uvodnika sklenili ponatisniti nekatere odlomke iz dveh sestavkov o miru, ki jih je Lenin napisal leta 1917.
MIR NARODOM
«Sovjetska vlada mora takoj predlagati vsem vojskujočim se narodom (tj. njihovim vladam ter delavskim in kmečkim množicam hkrati), da sklenejo takoj plošen mir z demokratičnimi pogoji dn da nemudoma sklenejo tudi premirje.
Glavni pogoj demokratičnega miru je odpoved aneksijam (prisvojitvam) — pa ne v nepravilnem smislu, da je treba vsem državam vrniti izgubljeno ozemlje, temveč v edino pravilnem smislu, naj vsaka narodnost brez izjeme, tako v Evropi kakor v kolonijah, dobi svobodo in možnost, da sama odloči, ali bo ustanovila posebno državo ali stopila v sestav kake druge države.
Ko bo ‘Sovjetska vlada ponudila mirovne pogoje, jih mora tudi sama takoj začeti izpolnjevati, to se pravi, sovjetska vlada mo ra obja-
želim podčnatif naselja (in tU
devinsko-nabrežinski naselitvi v
tovali tudi begunci ™ ?asprC> raip	„ gi.,■.. .sami> ker bi
raje živeli v bližini mestni t potrjujejo tudi številne o vare S katere je naletela občinska uprava pri ustanavljanju slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu. Ta vrtec je sedaj ustanovljen, toda vedeti je D-eba, da je ustanovitev rezultat, e-notne borbe političnih skupin, ki ’so-sodelovale v dosedanji občinski u-Pravi, kakor tudi staršev iz Seslja-
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo1
SZ bo nadaljevala politiko miru in miroljubnega sožitja
Delegacija KPI se je vrnila iz Moskve - Vodstvo naše partije bo proučilo odgovore, ki jih je delegacij a prej eia v zvezi z zamenj avo Hruščova
V dneh od 30. oktobra do L novembra so bili na sedežu CK KP SZ v Moskvi razgovori med delegacijama KP Sovjetske zveze in KP Italije. V delegaciji KP SZ so bili : prvi sekretar CK Brežnjev, člana Presidiuma in sekretarja CK Podgorni in Suslov in sekretar CK Ponomariov; v delegaciji KPI pa so bili: član tajništva in vodstva Berlinguer in člana vodstva Buffa-lini in Sereni. Razgovori so potekali v odkritosrčnem prijateljskem ozračju. Delegaciji sta si izmenjali informacije in mnenja o aktivnosti obeh partij ter o problemih, ki stojita pred njima. Razpravljali sta tudi o vprašanjih mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, ter o njegovi enotnosti. Potrjena je bila tudi obveznost obeh Partij v boju za mir in miroljubno sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo ter za napredovanje stvari demokracije in socializma na vsem svetu.
Tako pravi skupno poročilo, ki
TELEVIZIJSKA VOLILNA TRIBUNA
V ponedeljek 9. novembra ob 21. uri bodo po televiziji govorili tovariši
poslanec G. C. PAJETTA senator E. PERNA in poslanec L. BARCA
je bilo objavljena istočasno v Moskvi in Rimu.
Kot znano je delegacija KPI odpotovala v Moskvo v zvezi s spremembami v sovjetskem partijskem in državnem vodstvu.
Ob povratku v Rim, je tovariš Berlinguer izjavil:
«Glavni predmet razgovorov s sovjetskimi tovariši so bila vprašanja mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja in nje-
gove enotnosti. Splošni vtis, ki smo ga odnesli iz teh razgovorov je, da ostajajo v veljavi smernice Togliat-tijevib zapiskov in stališč, ki so bila sprejeta na zadnjem sestanku CK KPI. V razgovorih smo seznanili sovjetske tovarišfe z odmevi in zaskrbljenostjo, ki jo je povzročila sprememba v vodstvu sovjetske partije in vlade z zamenjavo Hruščova. Z veliko odkritosrčnostjo smo poleg tega obrazložili sovjetskim tovarišem začudenje in pridržke, ki jih je povzročil način, kako so bile te spremembe izvedene in prikazane. Vodstvo KPI bo proučilo odgovore in elemente za presojo, ki so jih dali sovjetski tovariši.
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Vprašanja vojaških služnosti
Iz govora tovariša Jarca v deželnem svetu
Naš deželni svetovavec tovariš Jože Jarc je pretekli teden v deželnem svetu govoril o vprašanjih vojaških služnosti. Poudaril je, da so vojaške . služnost) občutno prizadele tudi Doberdob in druge kraje na Goriškem, zlasti Štandrež :n sovodenjsko občino, tj. področja, na katerih žive Slovenci; da zavirajo razvoj teh krajev in škodujejo razvoju industrije in kme-
tijstva. Podčrtal je, da bi morali spremeniti zakon o vojaških služnostih, povrniti vso škodo, ki jo trpe lastniki zemljišč in drugih nepremičnin zaradi teh služnost in da bi pravzaprav morali skrčiti področja, podrejena vojaškim služnostim. V svojem govoru se je skliceval tudi na zahteve, ki jih je pred nedavnim soglasno odobril goriški pokrajinski svet.
viti in raztrgati tajne pogodbe, ki ki jih je sklenil car...
Mirovni pogoji ne bodo naleteli na naklonjenost kapitalistov, sprejeli pa jih bodo z največjo simpatijo vsi narodi. Zbudili bodo siloviti ogenj navdušenja, ' ki bo naravnost svetovno zgodovinskega pomena, in val vsesplošnega ogorčenja nad zavlačevanjem roparske vojne, kaj-: ti delavska revolucija proti vojni povsod nezadržno narašča in ne fraze o miru (s katerimi varajo delavce in kmete vse imperialistične vlade), temveč samo prelom s kapitalisti in mirovna ponudba jo lahko poženeta naprej».
(Objavljeno v časopisu «Ra-bočij put» 9. in 10. oktobra 1917)
ODLOČBA O MIRU
«'Vprašanje miru je preče, boleče vprašanje. Mnogo se je govorilo in pisalo o njem. Delavska in kmečka vlada, ki jo je postavila revolucija 24-25. oktobra, predlaga vsem vojskujočim se narodom in njihovim vladam, naj takoj začno pogajanja o pravičnem in demokratičnem miru.
Pravičen ali demokratičen mir, po katerem hrepeni pretežna večina v vojni izčrpanih, izmučenih in izmozganih delavcev in delovnih razredov vseh vojskujočih se dežel — mir, ki so ga najodločneje in najvztrajneje zahtevali ruski delavci in kmetje po strmoglavljenju carske monarhije — tak mir je po mnenju vlade takojšen mir brez aneksij (tj. brez prisvojitve tujih ozemelj, brez nasilne priključitve tujih narodnosti) in brez kontri-bucij.
Pod aneksijo ali prisvojitvijo tujih ozemelj razume vlada — v skladu s pravno zavestjo, ki je v demokraciji na sploh, v delovnih razredih pa še posebej .— vsako priključitev majhne ali šibke narodnosti k veliki in močni državi, če ni ta narodnost izrecno, jasno in prostovoljno izrazila svojega privoljenja in želje, ne glede na 1o, kdaj se Je ta nasilna priključitev izvršila, in tudi ne glede na to, kako razvit ali zaostal je narod, ki ga je neka država nasilno priključila ali nasilno zadržala v svojih mejah. In končno, ne glede na to, ali živi ta narod v Evropi ali v daljnih prekooceanskih deželah.
Aneksija, tj. prisvojitev in nasilje je, če neka država nasilno zadržuje v svojih mejah kateri kol; narod, če mu navzlic svoji želji, ki jo je izrazil — ne glede na tò, ali je to željo izrazil v tisku, na ljudskih zborovanjih, s sklepi strank ali z upori in vstajami proti narodnemu zatiranju — ne da pravice, da bi s svobodnim glasovanjem po umiku prav vseh č<jt gospodujočega ali sploh močnejšega naroda, brez vsakega pritiska odločil o oblikah svojega državnega obstoja.
V nadaljevanju te vojne zaradi tega, da bi se odločilo, kako naj si močni in bogati narodi razdele med seboj šibke narodnosti, ki so si jih nasilno prikliučili, vidi vlada naj večje hudodelstvo, proti člo-veštsvu in svečano izjavlja, da je pripravljena takoj podpisati mir, ki bi končal to vojno z navedenimi, za vse narodnosti brez izjeme enako pravičnimi pogoji.
* * *
Delavska in kmečka vlada, ki jo je postavila revolucija 24.-25. oktobra in se opira na sovjete delavskih, vojaških in kmečkih odposlancev, mora takoj začeti mirovna pogajanja. Obrniti se mo-(Nadaljevanje na 4. strani)
2 • DELO -
6-11-1964
Program in kandidati devinsko - nabrežinske
VOLILNI PROGRAM
Demokratične liste repentabrske občine
Občinske liste
Občinska lista
na kateri nastopajo kandidati komunistične partije — KPI, socialistične stranke proletarske enotnosti — PSIUP, indipen-dentističnega gibanja in kandidati brez stranke, se obvezuje, da bo delovala v interesu vseh občanov in da se bo v bodočem petletnem mandatu zavzemala za:
—	utrjevanje enotnosti med vsemi demokratičnimi in antifašističnimi silami, mednarodno pomiritev in miroljubno koeksistenco;
—	spoštovanje načel republiške ustave, zaščito narodnih pravic Slovencev in izvajanje vseh določil londonskega sporazuma;
—	izvajanje deželnega statuta, ki med drugim določa, da je deželni svet poklican, da vrši kontrolo nad občinskimi upravami;
—	podkrepitev iniciativ za financiranje deželnega načrta za gospodarski razvoj dežele;
—	pospešitev izvedbe reforme zakonov o občinskih in pokrajinskih upravah, krajevnih financah, davkih in muni-cipalizaciji, ter za ustanovitev medobčinskih higienskih in profilaksnih konzorcijev.
Demokratična občinska lista se obvezuje, da bo občinske bilance obravnavala na skupščinah volivcev in da bo svečano proslavila dvajsetletnico osvobodilnega gibanja, ki je v naših krajih skovalo bratsko med Slovenci in Italijani.
1.	Škrk Albin, dosedanji župan
2.	Bidovec Aleksander
3.	Dorbes Oskar
4.	Criscenti Mario
5.	Furlan Dušan, bivši župan
6.	Gabrovec Emil
7.	Grgič Rudi
8.	Lauretta Alfredo
9.	Legiša-Mervic Zorka
10.	Markovič Alojz
11.	Marušič Josip
12.	Mervič Vladimir
13.	Oliva Adriano
14.	Peric Josip
15.	Radetič Avgust
16.	Radovič Danilo
17.	Rukin Ferdinand
18.	Škrk Alojz
19.	Tence Boris
20.	Visintin-Slavec Abdon
Objavljamo načrt volilnega programa Demokratične liste za občino Repentabor. Na listi, ki nastopa pod znakom pluga, žitnega klasa in žerjava, kandidirajo komunisti, socialisti in neodvisni.
V načrtu volilnega programa je rečeno:
Naša lista smatra, da izraža mišlenje vseh občanov. Z izjavo, da se bo dosledno borila za njihove interese in se za naslednjo petletko obvezuje, da bo uresničevala naslednji program:
1 ) s pomočjo in složno z ostalimi demokratičnimi silami se bo borila za mirno sožitje narodov ;
2)	borila se bo za doslednost izvajanja republiške ustave in še posebej glede pravic naše narodne manjšine in izvedbe londonskega sporazuma;
3)	podpirala bo vsako iniciativo v skladu s členom 50 deželnega statuta, ki predvideva financiranje desetletnega gospodarskega načrta ; zahtevala bo demokratizacijo pokrajinskih in občinskih zakonov;
4)	slovesno bo proslavila dvajsetletnico zmage nad nacifa-šizmom.
Občinska demokratična lista se bo zavzemala:
1 ) za popravilo vseh občinskih in poljskih cest ter kanalizacijo ; 2) za zgraditev občinskega šolskega poslopja;
Iz osnutka krajevnega volilnega programa.
Kandidati devinsko-nabreiinske Občinske liste zagotavljajo volivcem naslednje:
GOSPODARSTVO
Zavzemali se bomo za probleme kamnarstva, za povečanje dohodkov od kamnolomov, za čimvečjo zaposlitev domačinov, za obnovitev večerne šole za kamnoseške vajence in po možnosti tudi za vajence drugih strok (mizarje, mehanike ipd.).
TURIZEM
Zahtevali bomo razširitev turističnega področja na celotno ozemlje občine. Napravili bomo vse, kar je v naši moči, da bi naftovoda Trst-Bavarska ne zgradili ob naši obali. Naftovod bi namreč onemogočil obstoj in razvoj turizma pri nas.
KMETIJSTVO
Skrbeli bomo, da bo kmetijstvo deležno največje podpore. S Kmetijskim nadzorništvom bomo sodelovali pri organiziranju večernih tečajev v naših vaseh. Podpirali bomo razvoj vinogradništva in vsakoletno razstavo domačih vin.
LJUDSKA STANOVANJA
Ker stanovanjska kriza še dalje traja, bomo zahtevali zgraditev novih stanovanjskih hiš. Če bo potrebno bo morala občina najeti posojila za zgraditev novih stanovanjskih hiš.
OBČINSKE CESTE
Povečati je treba napore za ureditev vseh važnejših občinskih cest in njih asfaltiranje. To, kar je bilo do sedaj storjeno v tem pogledu ne zadostuje.
VODOVOD
Potrebno je razširiti vodovodno napeljavo in nuditi posebne ugodnosti tistim, ki si gradijo stanovanjske hiše.
ELEKTRIKA
Potrebno je razširiti električno omrežje in izboljšati javno razsvetljavo na državni cesti št. 14 v Sesljanu, v Devinu, štivanu, Nabrežini in v drugih krajih, kjer je ta nepovoljna.
RIBOLOV	J
Največjo nevarnost za ribolov predstavljajo zastrupljene vode I (papirnica v Štivanu in bodoči naftovod). Nova občinska uprava bo morala posvetiti temu vprašanju največjo skrb.
KANALIZACIJA
Potrebne so nove odtočne naprave v Sesljanu, prav tako bo treba razširiti obstoječe naprave v Devinu in Nabrežini.
MEDKRAJEVNA AVTOBUSNA SLUŽBA
Sedanja medkrajevna avtobusna služba ne zadošča potrebam. V tem pogledu so prikrajšane zlasti stranske vasi. Zato je potrebno to službo izpopolniti in jo po možnosti municipalizirati.
SLUŽBA ZA ODVAŽANJE SMETI
Ta služba je potrebna zlasti v krajih, ki spadajo pod turistično področje in v Nabrežini.
OBČINSKA POGREBNA SLUŽBA
Čimprej se mora ustanoviti občinska pogrebna služba.
POKOPALIŠČA
Potrebno je razširiti pokopališča v Nabrežini, Devinu in Šem-polaju.
iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
hwam uste iMitiie enomosii za otti zganili
Na Listi demokratične enotnost nastopajo kandidati komunistične partije - KPI - socialistične stranke - PSI, socialistične stranke proletarske enotnosti - PSIUP in neodvisni kandidati. Volivni znak liste je enak kot v Dolini in Repentabru, tj. žitni klas, plug in žerjav.
V	uvodu osnutka volilnega programa je poudarjeno, da se kandidati liste obvezujejo, da bodo
—	delovali skupno z drugimi demokratičnimi silami za enotnost antifašističnih sil, za mednarodno pomiritev in miroljubno sožitje;
—	zahtevali, naj vlada uresničuje ustavna načela in vsa določila londonskega sporazuma, ki se tičejo slovenske narodne manjšine ;
—	podpirali pobude za zamenjavo sedanjega pokrajinskega upravnega odbora z organi deželnega sveta, kakor določa deželni statut ;
—	zahtevali demokratično reformo zakonov o občinah in pokrajinah ter o krajevnih financah;
—	razpravljali o občinskih bilancah na skupščinah volivcev;
—	svečano proslavili dvajsetletnico odporniškega gibanja.
V	osnutku konkretnega krajevnega volilnega programa pa je rečeno :
Lista demokratične enotnosti se bo zavzela za
—	izgradnjo šolskega poslopja v Briščikih;
—	izpopolnitev šolskih knjižnic;
—	izgradnjo kulturnega doma in primernega športnega igrišča;
—	izboljšanje zdravstvenega skrbstva;
—	izgradnjo javnih kopališč, kjer se bo izkazalo, da so potrebna;
—	dokončo ureditev vprašanja otroških vrtcev;
—	dokončanje kanalizacije in ustanovitev službe cestnih pometačev;
—	organiziranje letne razstave kmečkih pridelkov;
—	pospeševanje kmetijske strokovne vzgoje, kmetijskih tečajev in predavanj v slovenščini ;
—	izgradnjo stanovanjskih hiš. kjer se bo izkazalo, da so potrebne;
—	dokončanje asfaltiranja vaških poti in drugih javnih del, ki so v teku;
__ potenciranje vodovoda, tako da bodo kmetovavci lahko uporabljali vodo tudi za zalivanje polj in vrtov;
__ za splošno olepšanje krajev, kar naj ima za cilj pospešitev razvoja turizma.
Zgoniški občani, dajte svoj glas Listi demokratične enotnosti
3)	za dokončanje športnega igrišča ;
4)	za podporo kmetom, domače industrije, ipd. ;
5)	za razširitev vodovodnega o-mrežja in občinske razvetlja-ve;
6)	za nadaljevanje z razstavami «živinoreje, terana in pršuta»;
7)	za pospešitev in razvoj turizma v naši občini;
8)	za zgraditev kulturnega doma za našo občino.
Repentabor:
Tov. Egidij Baiss odgovarja na naša vprašanja
Tovariš Egidij Baiss iz Repna je dal za naš list sledeče izjave:
VPRAŠANJE : Kako je bila sestavljena vaša lista?
ODGOVOR : Govorili smo s številnimi tovariši, prijatelji in tudi s političnimi nasprotniki. Želeli smo sestaviti eno samo nestrankarsko listo, ki bi bila izraz vseh občanov. Toda naš predlog ni bil sprejet. Prav tedaj še je govorilo o takoimenovanem «rdečem obroču»... in da komunistom ne bodo dovolili vrnitev v občinsko upravo. No, kljub vsemu je bila sestavljena naša, tj. enotna lista, na kateri kandidirajo sposobni in pošteni ljudje,
VPRAŠANJE:	Kakšna je bila
dosedanja občinska uprava?
ODGOVOR: Po mojem mnenju je bila dobra. Ce pomislimo, da je prav ta uprava rešila nekatera zelo važna vprašanja, da je načela številna druga vprašanja in da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, pa četudi je bil za župana navaden delavec, potem povemo vse.
VPRAŠANJE: Kaj namerava u-resničiti vaša lista?
ODGOVOR: Predvsem uresničiti program, ki smo ga sporazumno izdelali. Ta program je uresničljiv.
VPRAŠANJE: Ali obstaja možnost, da bo vaša lista upravljala občino?
ODGOVOR: Lahko rečem samo to, da kandidati, ki nastopajo na naši listi, imajo precejšnje izkušnje in da so sposobni. Med kandidati je zastopan kmet, vrtnar, kamnosek, delavec, uradnik. Na listi nastopajo pripadniki delavskih strank, so pa tudi kandidati, ki ne pripadajo nobeni stranki. In prav zato je bila ta lista zelo dobro sprejeta.
VPRAŠANJE: Kakšne so možnosti nasprotnikov?
ODGOVOR: Znano je, da naši nasprotniki računajo predvsem na glasove neslovenskih volivcev, ki bivajo na območju občine. Toda z okoli sedemdeset glasovi, ki jih prejemata listi demokristjanov in fašistov zares ne vem, kako bi naši nasprotniki uresničevali člena 3 in 6 republiške ustave in vsa določila, ki se tičejo pravic slovenske narodne manjšine.
Pripominjamo, da je tov. Baiss na vsa postavljena vprašanja odgovoril v svojem imenu in ni zato teh odgovorov smatrati kot mnenje vseh kandidatov Občinske demokratične liste. (Op. uredništva)-
I 6-11-1964
DELO • 3
(Nadaljevanje sestavka, ki ga povzemamo iz revije «Rinascita») V zvezi s tem lahko opozorimo, kako spričo ofenzive velikih ameriških avtomobilskih družb, ki jim je doslej uspelo osvojiti 'kar lep kos evropskega tržišča, družbam, kot so FIAT, Volkswagen in Renault, ki si že dolgo prizadevajo uresničiti povezavo ter koordinacijo investicij, proizvodnje in prodaje, ni uspelo uresničiti takih pogodb in se morajo danes bojevati (kot se dogaja v Italiji in Franciji) zoper upadanje (povpraševanja z zmanjševanjem delovnih ur.
Toda zdaj lahko bolj na splošno ugotovimo, da medtem, ko postaja ofenziva ameriškega kapitala 'Ji Proizvodnje na evropskem trži-scu čedalje odločnejša, gospodarstva evropskih držav nanjo niso zmožna odgovoriti z načrtom s katerim bi uvedla novo proizvajalno elmi ko, postavila nova industrij-ska podjetja in znižala proizvajalne stroške ; vse to pa je treba povezati s strukturalnimi omejitvami, o katerih smo govorili, in z gospodarskimi politikami, ki so se zdaj ^ ustavile pri reševanju kratkoročnih problemov in ki trpijo zaradi hudih predsodkov glede razmaha odločilnih investicij, s kate-rimi bi lahko spodbudile nove tehnične prijeme, odprle nove proiz vodne panoge in omogočile širšo podjetnost.
Naravno je, da je treba podobo,
prefkm mžP°kaŽe °b tem’ sprej'eti prej kot težnjo, ne pa kot že dovr-
dohn ejanje' te£a pa ta no-iv ne zajema v enaki meri vseh cuzav (Zahodna Nemčija, na pri-mer, pre^vjja prav zda- obdobie
katerem skušajo znatno zvečati investicije m uvajajo nove tehnič-ne prijeme); toda v splošnem lah-ko ugotovimo, da se je zdaj razloček pri gospodarski ravni med Evropo in Združenimi državami močno povečal in se utegne skristali-zirati v lag, ki ga bo težko napo1-mti. Glede tega kaže povedati, da Je sicer neurejenost v času razmaha in zastoja, ki se je pokazal znotraj SET, vendarle dopuščala zadostno nadomestilo v obliki menjave znotraj skupnega območja t čeprav s čedalje hujšim neravno-rosjem in z nakopičenjem znatnega aktivnega prebitka na strani Zahodne Nemčije), da pa so kljub temu gospodarske zveze Skupnega trga z ostalim, svetom, predvsem pa z Združenimi državami, pokazale naraščajoč deficit, ki bo tudi letos nanesel na več kot 3 milijarde dolarjev. Opazimo torej popolno poslabšanje gospodarskega po-ožaja Skupnosti, to pa prav v trenutku, ko postaja ameriški pritisk se močnejši zaradi obnovitve ponujanj za Kennedy round, ki naj m pripeljala do medsebojnega znižanja carin za 50 odstotkov.
Ekspanzija ameriškega gospodar-stva traja že tri leta, a po najno-'reJših podatkih nič ne kaže, da se >0 .kmalu ustavila:	industrijska
proizvodnja presega za 25 odstotkov najnižjo raven, kakršno je hiše OS,Cgla med recesijo leta 1961 : d ek s a 'ia so zabeležili porast in-
odnosu naSenfsPOVZDel na 1327..V ( 1957-59 = jnm mesecu juniju striii	' V železarski indu-
napred-ek v odnosuaktÌT°StÌ VelÌk
(17 odstotkov Več v3 ansko iet0
_______	ec v mesecu juli-
ju); v avtomobilski industriji napovedujejo rekordno proizvodnjo, ki naj bi letos dosegla 9 milijonov vozil. Investicije za tovarne in o-premo bodo znašale okrog 44 milijard dolarjev, kar je za 12 odstotkov več kot lani. Nove razmere v ameriškem gospodarstvu so plod čedalje večje pozornosti, ki so jo posvetili naložbam, namenjenim razvoju produktivnosti, s čimer so začeli po inflacijskem in naposled recesijskem obdobju, ki so ga čutili leta 1957-58, nato pa še leta 1961. Razvoj novih industrijskih podjetij, ki so povezana s programi za raziskovanje vesolja in z oboroževanjem, spreminja na nezanemarljiv način ameriški industrijski ustroj, to pa s širjenjem koristnih pobud, da bi dosegli visoko tehnološko raven in da bi dobili čim več naj višje kvalificira-(Nadaljevanje na 4. strani)
m ;



Se ena slika Narodnega doma pri Sv. Ivanu v Trstu. Pred leti je bil v tem domu sedež prosvetnega društva «Škamperle». V kratkem bi moral ponovno postati žarišče slovenskega prosvetnega delovanja
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Tega ni mogoče pozabiti
Skupno - pri izpolnjevanju svoje patriotske in internacionalistične dolžnosti
budne razprave pod naslovom «Svet y. katerem živimo», ki j0 je Za naš ta napisal .»varil EgldJ “a“s penjene bravce prosimo za razu-Htevanje.
UREDNIŠTVO
«Komunist», glasilo Zveze komunistov Jugoslavije, je objavil več odlomkov iz spominov na čase ko so se rdečearmejci in jugoslovanski partizani z ramo ob rami borili za skupni cilj tj, za zmago nad nacizmom in za svobodo. Iz sestavkov v omenjenem listu smo povzeli naslednje:
V spomin na skupni boj sovjetskih in naših borcev — in iz spoštovanja do herojev, ki so te dni izgubili življenja na pobočjih Avale — objavljamo dokumente in spomine živih udeležencev bitke za Beograd, ki pričajo o bratskem sodelovanju in ljubezni dveh ljudstev.
6. septembra leta 1944 so enote Rdeče armade dosegle romunsko-jugoslovansko mejo na Donavi pri Turnu-Severinu. V zvezi s tem je izdal vrhovni štab Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije sporočilo, v katerem je med drugim zapisano tole: «... Prišel je radostni dan, ki ga je vsa dežela pričakovala tri leta in pol — Rdeča armada je prispela na meje Jugoslavije».
Nepozaben je bil vtis navdušenja in vzhičenje prebivalstva ob srečanju s sovjetskimi borci. Pre-bivavci osvobojenih mest in vasi so podarjali sovjetskim vojakom cvetje in sadje, jih vabili v goste, s cvetiem so krasili tanke in avtomobile. Zidovi hiš so bili okrašeni Z rdečimi in jugoslovanskimi zastavami. povsod so bile parole na čast Rdeče Armade in Narodnoosvobodilne vojske.
OBDANI STE Z LJUBEZNIJO IN SPOŠTOVANJEM
Na straneh armijskih, korpusnih in divizijskih listov Rdeče armade se je obširno pisalo o bratskih srečanjih sovjetskih bojevnikov z jugoslovanskimi borci in domačim prebivavstvom. V navodilu ki ga je objavila politična uprava 3. u-krajinske fronte, beremo naslednje: «...Tovariši borci, podoficirji in oficirji! Prišli ste na ozemlje Jugoslavije, ki nam je blizu po duhu in krvi, prišli ste, da dohitite in potolčete do kraja ranjeno fašistično zver, ki se pod vašimi udarci umika v svoj brlog.
Borci Rdeče armade!
V Jugoslaviji visoko cenijo in spoštujejo vas kot predstavnike
velikega ruskega naroda, kot predstavnike Sovjetske zveze. Kot bor-ci-zmagovavci in osvoboditelji ste obdani z ljubeznijo in spostava njem vsega jugoslovanskega ljudstva.
... Nudite oporo in pomoč prebi-vavst- Jugoslavije, vojakom in oficirjem Narodno-osvobodilne vojske Jugoslavije, ker bo to prispevalo k našemu boju proti skupnemu sovražniku: nemškim fašističnim zavojevavcem!»
HEROJSKI BOJ
JUGOSLOVANSKIH
PARTIZANOV
Vedeli smo za težave, herojski boj pogumnih jugoslovanskih partizanov proti nemškemu fašizmu.
Zato smo se z velikim razburjenjem pripravljali na boje v Jugoslaviji, hoteč z udarcem naših ju-rišnih letal pomagati našim tovarišem.
Šestnajstega oktobra so se letalske gardne enote pod poveljstvom generala A. N. Vitruka premestile na letališča v Vojvodini — v Vršac in Belo cerkev —, kjer so še nekaj dni poprej gospodarili hitlerjevci. Radost osvoboditve, slavnostni sprejem naših pilotov, praznično okrašene ulice, šopki cvetja — tega ni mogoče pozabiti. In čeprav na letališče kot na vojaški objekt pristop nevojakom ni bil dovoljen, ni bilo mogoče ustaviti ogromnega izbruha ljubezni. Poljubljali so nas partizani in dekleta, starci in otroci.
Ko smo tiste dni gledali pogumne obraze jugoslovanskih parti-(Nadaljevanje na 4. strani)
jjALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIOi-RIEVJIl-KINC^
“	g
fčuiiu^ftd I UtaniUa
«VODA SPRAVE» — V četrtek 5. novembra je bila na sporedu Radia Trst «A» radijska drama «Voda sprave», ki jo je napisal znani slovenski pisatelj Alojz Rebula. To je bila krstna izvedba tega dela, ki je prejelo drugo nagrado na natečaju za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku, ki ga je letos razpisala Italijanska Ra-g diotelevizija.
9 V svojem radijskem delu avtor prikazuje Nemca Ru-denskega, ki se pelje na poročno potovanje v Slovenijo, da si ogleda partizansko bolnišnico v neki globeli. Med vojno je bil poročnik in kot zemljepisec bi moral odkriti omenjeno bolnišnico, pa je ni hotel. Sreča se z bivšim ranjencem Gorazdom, ki se je zdravil v omenjeni bolnišnici in postaneta prijatelja.
Ta preprosta zgodba, a razgibana in doživeta, obogate-ma z retrospektivnimi prizori iz druge svetovne vojne, nudi avtorju osnovo za plastične opise, za razmišljanja, za bogato poezijo, prežeto z globoko človečansko noto, ki izzveni v poveličanje življe-naj ter razumevanja in ljubezni med posamezniki in narodi.
Dramo «Voda sprave bo Radio Trst «A» ponovil v so-
<? boto 7. novembra ob 15.30.
KLUB slovenskih izobražencev na Dunaju je pred kratkim imel svoj občni zbor. Ta klub je postal organizacija, ki je posredovala in ki bo tudi v bodoče posredovala zveze med koroškimi Slovenci in med nemško govorečimi Avstrijci ter ostalim svetom. Klub se sedaj ne more več zadovoljiti, da bi deloval le za lastno o-grajo. Njegova naloga tudi ni, da bi gojil solzavo na-rodoljubje. Njegova naloga je danes bolj široka. Slovenski študent na visoki šoli je lahko sam zrel dovolj, da mora vedeti, kje je njegovo mesto in kaj je na Dunaju njegovo poslanstvo. On mora vedeti, da lahko vsak čas postane preizkusni kamen za vse koroške Slovence, zato naj dobi potreben čut, kaj je v narodni politiki važno in kaj ni važno. To so misli, ki jih je razvil na omenjenem občnem zboru predsednik kluba slovenskih študentov na Dunaju Miško Kulnik.
... "T-
PARTIZAN V GOZDU (risba)
ALFONZ GSPAN, znani ljubljanski kulturni delavec, je pretekli mesec slavil svoj šestdeseti rojstni dan. V mladosti je Gspan sodeloval s Srečkom Kosovelom v literarnem krogu «Lepa Vida». Deloval je v naprednem literarnem gibanju kot pesnik, kritik in urednik mladinskih listov. Po osvoboditvi mu je bilo zaupano delovno mesto vodje rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Kot temeljit poznavalec in neumoren raziskovalec obdobja razsvetljenstva v slovenskem slovstvu je poleg obdelave del Tomaža Linharta razširil zlasti prešemoslovje. V zadnjih letih se je posvetil tudi urejanju «Slovenskega biografskega leksikona».
S-VEODnOd-Eriad-lElVa-HlIVEl-VflSVlO-sr.
6.-11-1964
DELO • 4
Izjava tržaške federacije KPI
Pretekli teden so dijaki slovenskega znanstvenega in klasičnega liceja v Trstu stavkali v znak protesta, ker omenjeni šoli še nimaja ustreznega sedeža. Kot je znano Sta bili obe omenjeni šoli doslej nastanjeni v nekemu zasebnem poslopju v ul. Lazzaretto Vecchio. Novo poslopje, ki ga gradijo pri Sv. Ivanu, še ni dokončano, najemninska pogodba v starem poslopju pa je zapadla. Tako se je zgodilo, da sta obe šoli ostali brez strehe. Sredi šolskega leta. so dijake «potisnili» v prostore učiteljišča, kjer je že vrsto let «potisnjena» tudi trgov-ska akademija. Seveda se zaradi tega mora sedaj vršiti pouk v dveh izmenah, kar je združeno z velikimi nevšečnostmi.
Poslanka Marija Bernetič in senator Vittorio Vidali sta v zvezi s temi problemi naslovila ministru za javno vzgojo posebno vlogo, v kateri zahtevata nujne ukrepe. Deželni svetovavec Paolo Sema pa je podobno vlogo naslovil deželnemu odboru.
Tržaška federacija je v zvezi s problemi omenjenih slovenskih šol objavila naslednje poročilo:
«Stavka, ki so jo proglasili dijaki znanstvenega in klasičnega liceju s slovenskim učnim jezikom, katerih sedež še gradijo na Lo-njerski cesti, je prinesla na dan resnično nevzdržem in sramoten položaj.
Gradnjo novega sedeža za omenjena zavoda, ki sta nameščena v popolnoma neustreznih prostorih, je komunistična skupina zahtevala že v prvem izvoljenem pokrajinskem svetu. Sklep za zidavo nove stavbe je bil sprejet leta 1957, zadevni denarni znesek pa je bil vključen v gospodarski načrt za leto 1957-58. Tedanji pokrajinski svet, ki je bil razpuščen leta 1960, je sicer dobil ustrezno denarna sredstva, pristojni organi pa še niso odobrili predloženih načrtov, in zato se dela niso mogla začeti.
Končno je bil temeljni kamen nove stavbe položen v prvih dneh oktobra leta 1961. Od tedaj naprej, in sicer z vprašanjem, ki so ga komunistični svetovalci postavili 24. oktobra leta 1961, se je komunistična skupina stalno zanimala za zadevo ter sproti zahtevala, naj se gradnja zaključi. Na vprašanje, ki je bilo postavljeno 24. oktobra, je pristojni odbornik odgovoril svetovalcu Gombaču, da «se ie. podjetje obvezalo, da bo dokončalo šolo v 420 delovnih dnevih, da pokrajinska uprava ne namerava o-dobriti podaljšanj, razen v nepredvidenih primerih, kot je to običaj pri vseh javnih delih, in da ne obstaja več nobena zapreka glede gradnje»
Po tem odgovoru je pokrajinski odbor stalno dajal zagotovila glede tega vprašanja, in prav letos julija je predsednik pokrajine v svojem poročilu o proračunu dejal med drugim: «Z začetkom prihodnjega šolskega leta bodo trgovska akademija ter klasični in znanstveni licej s slovenskim učnim jezikom dobili nov in udoben sedež».
Naknadno, in sicer septembra meseca, je komunistična skupina ponovno posredovala ( eno vprašanje in priporočilo je v tem pogledu predložil na zadnjih sejah pokrajinskega sveta tudi svetovalec Gombač), ko sta se svetovalca Colli in Bortolotti srečala s pokrajinskimi
upravitelji. Zagotovljeno jima je bilo, da bo nova stavba delno dograjena do začetka šolskega leta, da bo lahko sprejela del dijakov, drugi del pa naj bi se vselil po božičnih počitnicah.
Zato preseneča izjava predsednika pokrajine delegaciji slovenskih dijakov, da se bosta lahko oba liceja vselila v novo stavbo po božičnih praznikih, trgovska akademija pa šele prihodnjega marca.
Celotno vprašanje razkriva obsodbe vredna dejanja ter dokazuje v kakšnem podrejenem stanju so krajevne ustanove s sedanjo zakonodajo.
Od leta 1957 do odobritev načrtov so potekla tri leta; od položitve temeljnega kamna do danes so minila nadaljna tri leta ; šola pa še ni dokončana. Zaradi takega stanja bi moral pokrajinski odbor najbolj odločno posredovati in protestirati, hkrati pa bi moral zahtevati, naj tudi pokrajinski svet izreče svojo obsodbo, ne pa dajati zagotovila, ki so se pokazala neosno-vana.»
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V	soboto, 7. novembra ob 2(1.30 premiera,
v nedeljo, 8. novembra ob 16. in ob 20. uri ponovitev v Prosvetni dvorani na Verdijevem Korzu, 13 v Gorici
V	torek, 10. novembra ob 20.30 in
v sredo-, 11. novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
ANG. BEOLCO - RUZANTE LA MOSCHETA
ali komedija o finem govorjenju
*
GLASBENA MATICA - TRST
Obvešča vs-e ljubitelje glasbe o koncertu študentov Glasbene Akademije iz Beograda, ki bo v petek 6. novembra od 21. uri v dvorani «Circolo della Cultura e delle Arti» v gledališču Verdi.
Doberdob :
Tragična smrt
&
mladega delavca
V nedeljo 1. novembra so v Doberdobu pokopali 22-ietnega Adriana Gergoleta, ki se je ubil z motorjem v Tržiču. Do nesreče je prišlo v petek zvečer, ko se je vračal z dela.
Pokojni Adrijan je bil član dober-dobske sekcije KPI, kateri je z vnemo pomagal pri organizacijskem delovanju.
Na njegovi zadnji poti so ga spremljali številni vaščani, njegovi sovrstniki iz bližnjih vasti, s Krasa in Furlanije.
Med številnimi venci je bil tudi venec doberdobske sekcije KPI.
Materi in očetu, sestram in bratom ter ostalim sorodnikom pokojnega Adrijana izrekajo dober-dobski tovariši najbloblje sožalje.
Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
Nadaljevanje
V	počastitev spomina
V	počastitev spomina Jožka Maver iz Boljunca, ki je umrl pred dvema mesecema, darujejo sorodniki 1.000 da «Delo».
Slovenska brošura o Toglattiju
(m. c.) Brošura o Togliattiju, Id je izšla pretekli teden kot posebna priloga «Dela», je naletela na veliko odobravanje bravcev.
Brošura, ki ima 36 strani, je okusno urejena. V njej so objavljeni življenjepisni podatki Togliattija, njegovi Jaltski zapiski v celoti in več odlomkov iz njegovih govorov in člankov. Med objavljenim gradivom srečamo tudi pismo, ki ga je Togliatti poslal «Delu» ob 40-letnici ustanovitve, odlomek iz govora, ki ga je imel 1. maja 1955 v Trstu in odlomek iz članka, ki ga je napisal po zadnjem obisku v Jugoslaviji.
Zvezek je opremljen s slikami iz življenja Togliattija, med katerimi je tudi zadnja njegova slika, ki je bila posneta na Jalti nekaj minut preden ga je zadela kap. Na dveh straneh so objavljene slike, ki so bile posnete med njegovim obiskom v Trstu leta 1955.
Brošura o Togliattiju je vredna, da pride v sleherno hišo naših tovarišev in prijateljev in da se ohrani kot dokument žive aktualnosti in prav zato jo je «Delo», s podporo osrednjega vodstva in deželnega komiteja KPI izdalo in še prodaja po nizki ceni.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOÓOOOOOOOOOOOOOOC
O «bazovskih problemih»
Po sestankih, v Bazovici, katerih so se udeležili tudi poslanka Marija Bernetič, senator Vidali, občinski svetovavev Grbec in pokrajinski svetovavec Gombač, so tudi nekateri predstavniki tržaške občinske uprave prišli v Bazovico in se seznanili s številnimi perečimi vprašanji.
O čem se je razpravljalo na omenjenih sestankih? O vprašanjih, ki so v Bazovici živo občuteni, tj.: o asfaltiranju vaških cest, o kanalizaciji, o ureditvi smetišč, o javni razsvetljavi, o ureditvi otroškega vrtca, o postavitvi javnih dvojezičnih napisov itd.
Svetovavca Gombač in Grbec sta na pristojnem mestu zahtevala, naj se ugodi zahtevam Bazovcev in izpolni dane obljube.
Občinski odbornik za javna dela Colautti je omenjenima svetovavce-ma tako-le odgovoril:
«Javna dela sledijo določenemu vrstnemu redu in so odvisna od
proračuna. Nisem pozabil na obljube, ki sem jih dal Bazovcem, toda morajo nekoliko potrpeti. Primanjkuje nam tudi delovna sila».
Približno enak odgovor je dal tudi ravnatelj za javna dela inž. Nasciverra.
Tržaška občinska odbornica, kateri so poverjeni problemi podeželja pa je odgovorila:
«V odboru smo proučili zahteve, ki so jih postavili Bazovci. Ker so te zahteve bile postavljene za zahtevami Prosečanov in Opencev, bodo prišle na vrsto potem, ko bodo rešeni problemi omenjenih krajev».
Svetovavec Gombač je potem, ko je prejel omenjene odgovore, še enkrat zahteval, naj se problemi Bazovice čimprej rešijo, upoštevajoč tudi dejstvo, da so v drugih krajih nekaj že naredili. Odbornica Bennijeva je to vzela na znanje in obljubila, da bo zahteve Bazovcev postavila na dnevni red.
Nabrežina
domače delovne sile. In res je sedaj brezposelnost v naši občini skoraj nepoznana. Tudi v štivan-ski papirnici, kjer so se pred leti dogajale diskriminacije, dela pomembno število domačinov. Prav tako je občinska uprava stalno skrbela za razvoj turizma, ki je, zlasti na obalnem področju občine eden izmed glavnih virov gospodarstva. Tudi ribolovu smo posvečali veliko pažnjo. Naša uprava se je prva izrekla proti nevarnosti, ki bi jo tako ribolovu kakor tudi turizmu prinesel naftovod, iz katerega bi se širila okužba morske vode. Zato se je izrekle proti gradnji naftovoda ob naši obali.
Tudi na področju kamnolomov smo skušali doseči čimveč koristi za vso občino'. Uspeh na tem področju pa je bil manjši, ker imamo vezane roke zaradi najeminskih pogodb.
Prav tako smo posvečali veliko pozornost kmetijstvu in zlasti vinogradništvu. Na tem področju je zlasti lep uspeh zabeležila vinska razstava, ki se je vršila že tri leta zaporedoma.
Z naštevanjem podobnih primerov bi lahko še nadaljeval, toda že primeri, katere navajam potrjujejo ugotovitev, ki sem jo uvodoma omenil. Obračun, ki ga podajamo je pozitiven. Tudi zato bi morala enotna demokratična uprava, sestavljena iz domačinov, tudi v bodoče upravljati našo občino. Samo taka uprava more ščititi go-spodarsko-socialne interese občanov in zajeziti val raznarodovanja Slovencev.
Volivce vabimo, naj dajo svoj glas Občinski listi. Le tako bodo prispevali k vzpostavitvi enotne demokratične občinske uprave. Na-brežinske voditelje SSL pa še enkrat vabimo, na pameten premislek in razgovor.
Oktobrska revolucija
ramo tako na vlade kakor na narode. Vlad ne smemo ignorirati; s tem bi namreč zavlekli možnost za sklenitev miru, ljudska vlada pa tega ne sme storiti. Nimamo pa nobene pravice, da se ne bi hkrati obrnili tudi na narode. Povsod so vlade in narodi v sporih med seboj in zato moramo narodom pomagati, da sami posežejo v vprašanja vojne in miru.
Ne zakrivamo si in si nikdar nismo zakrivali oči pred težavami. Vojne ni mogoče končati s tem, da se ji nekdo odpove, vojne ne more končati samo ena stran. Predlagamo premirje za tri mesece, ne odklanjamo pa tudi krajšega roka. da bi si vsaj za nekaj časa oddahnila izmučena armada.
Ko predlagamo takojšnjo sklenitev premirja, se obračamo na zavedne delavce tistih dežel, ki so mnogo storili za razvoj proletarskega gibanja. Obračamo se tako na delavce Anglije, kjer je bilo čartistično gibanje, kakar na delavce Francije, ki so ze večkrat z vstajami pokazali vso moc svoje razredne zavesti, in na delavce Nemčije, ki so vzdržali boj z zakonom o socialistih in ustvarili mogočne organizacije.
Vlada in buržoazija bosta napeli vse sile, da bi se združili in v krvi zadušili delavsko in kmečko revolucijo. Toda tri leta vojne so dovolj izučila množice. Sovjetsko gibanje se širi tudi v drugih deželah, v nemški mornarici je prišlo do upora, ki so ga zatrli junkerlji krvnika Viljema. Končno moramo vedeti, da ne živimo sredi A-frike, temveč v Evropi, kjer se kmalu vse razve.
Delavsko gibanje bo zmagalo in utrlo pot k miru in socializmu».
(Objavljeno v «Pravdi» dne
9.-10. novembra 1917).
SET
nih kadrov. Porajajo se novi orjaki, s katerimi bodo «skromne» evropske skupine le težko tekmovale: potencial, ki ga tako ustvarjajo, bo vso svojo ekspanzivno moč pokazal že v prihodnjih letih.
Toda tudi v Združenih državah začenjajo zdajšnji ekspanzijski procesi, ki so se doslej uresničevali v ozračju denarne trdnosti, kazati napetosti: pred kratkim so cene pokazale jasnejšo težnjo po naraščanju; v avtomobilski industriji rešujejo zdaj sporno vprašanje o-krog obnovitve delovne pogodbe, s katero naj bi se zvečale plače, in prav verjetno bodo narasle cene tudi za avtomobile; podobne zahte po zvišanju cen so postavile, tudi železarske skupine. Naposled je tudi plačilna bilanca, ki je zaznamovala občutno zboljšanje v prvem tromesečju, znova pokazala deficit 670 milijonov dolarjev v drugem letošnjem tromesečju.
(Konec prihodnjič)
Herojski boj
zanov, trde, toda nežne obraze trpinčenega ljudstva, oči polne za-upanja, smo se osebno prepričali o tem, da so to pogumni, nezlomljivi ljudje, polni heroizma in junaštva.
TISTO, KAR JE UTRJENO S KRVJO, JE ZVEZANO ZA VEDNO
Srečanje borcev dveh bratskih armad pri Zaječaru je lepo opisal ukrajinski pisatelj Aleksander Le-
vada:	.
«y nobeni deželi,» piše, «zunaj meja naše domovine nismo videli in bržkone tudi ne bomo videli nič, kar bi nam bilo tako blizu po duhu, po načinu življenja in običajih, kakor smo videli tu, v Jugoslaciji. že v prvem jugoslovanskem me-kakor smo videli tu, v Jugoslaviji, mi je dejal neki tamkajšnji partizan:
«Bratski narod — bratski jezik. Vi pravite «drug» in mi pravimo «drug»; vi pravite «svoboda», mi pa «sloboda», vi pravite «smrt fašizmu» in mi pravimo «smrt fa. šizmu».
«Ni dvoma, da so dobili Nemci o Jugoslavia vtis kot o najboli negostoliubni deželi na svetu... Z ramo ob rami smo se borili z jugoslovanskimi vojaki... V srditih spopadih smo jih videli ob sebi, skuoaj smo prelivali kri v boiu proti skuonemu sovražniku. Mi tega nikoli ne bomo pozabili, kakor ne bodo pozabili niti jugoslovanski narodi. Tisto, kar je utrjeno s krvijo, je zvezano za vedno».
"vnnoooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Slovenski otroški vrtec v Križu
Kot smo že poročali, je slovenski otroški vrtec v Križu v tako slaben stanju, da ne more nuditi jamstva za varnost otrok in vzgojiteljic. Zaradi tega so pred kratkim vrtec zaprli in otroci so morali ostati doma. To je povzročilo veliko nezadovoljstva v Križu.
Naša občinska svetovavc’ tov. Gombač in Jole Burlo sta povabila pristojnega občinskega odbornika. naj nemudoma ukrene vse kar je potrebno, da se odpravi ta nevšečnost. Predlagala sta, naj slovenski otroški vrtec začasno prese-Jiio v poslopje italijanskega vrtca. Ta predlog je bil sprejet.
Pripominjamo, da je to samo začasna rešitev in da se mora za slovenske otroke nujno preskrbeti ustrezne prostore. Kot znano je bil slovenski otroški vrtec nastanjen v starem šolskemu poslopju.
Tudi strokovna šola, ki se nahaja med Križem in Nabrežino, di morala biti v Križu in ne tako daleč stran od vasi.
DELO - GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO - DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ - ODGOVORNI UREDNIK : ANTON MIRKO KAPELJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12