Andrej Cimerman, predsednik občinskega sindikalnega sveta
Za prakso in vsebino
»Poglavitna motivacija sprejema nove funkdje«, mi je dejal Andrej Cimerman, novi predsednik šišen-skega občinskega sindikalnega sveta: »da bi tisto, kar smo se dogovorili in zapisali, začeli vendarle v praks! uveljavljati. Če pogledam sindlkalna organi-zacije po delovnih organizacijah naše občine. sindi-kat tiste vloge, za katero se zavzemamo, nima. Tako smo torej v vsakdanjem življenju nedosledni in iz vsega tega pravzaprav izvirajo ludi naše današnje težave.«
Bivši predsednik našega občinskega Zbora zdru-ženega dela je bil s sindkatom pravzaprav povezan že vseskozi, saj je bila to prva poklicna družbeno-
politična organizaaja v gospoaarstvu, ^ammivo pri tem, da Andrej Cinnerman nove funkcijs ni sprejel profesionalno, poklicno.Zd se, daje.tovendarle ne-koliko nenavaden primer, zato, zakaj tako?
»Da: zadržai sem svoje delovno mesto v orodjami Iskre. Zdajle me družba potrebuje in potegnjen z de-lovnega mesta bi pač opravil svoj mandat predsed-nika. Toda kaj potem? Ni se sramotno vrniti nazaj v delovno organizacijo in jaz bom takotud storii, saj pravzaprav niti odše! ne bom. Vendar pa so številni odlični kadri imeli po preteku svojih funkaj težave, pogosto je njihovo delovno mesto v prejšnjem okolju zavzel kdo drug in so se tako znašli nekje vmes, S svojim znanjem, pridobljenimi izkušnjami enostavno niso mogli več delovati v svoji delovni organizaciji, slabšega dela upravičeno niso sprejeli, saj bi to izzyenelo kot nekakšna kazen. Namreč, kdor ima količkaj ambicij, želi vendar napredovati in ne naza-dwati.«
Z mesta predsednika občinskega sindkalnega sveta se prav v sindkalni svet kažejo vendarle dru-gačne dimenzlje. širše, globlje, splošnejše, več je možnosti primerjanja, zaznavanja premikov.
»Vsekakor je tu prisotno spoznanje, da se mora že zavoljo svojega resnično masovnega članstva vklapljati kot politična organizacija v vsa dogajanja, ki potekajo v delovni organizaciji. Nič bi ne smelobiti tu sprenevedanja. Zanimati bi ga morala denimo akumulacija, da bo usmerjena tja, kjer bo dajala naj-boljše dosežke. Nikakor bi ne smeli sindikalisti pod-leči trenutnim koristim. posebej v podjetjih, ki jim gre dobro. Mižati na neracionalno trošenje, zaostajanje tehnologije, stagnacijo.«
Ali pa vztrajati na zastarelih programih, ki pome-nijo zgolj nekakšno filozofijo preživetja in obstanka. Prav zavoljo tega marsikje ni pogledov naprej, zdrave ambicioznosti, pri tem pa je obilo tarnanja, kako smo socialno ogroženi in dohodki zaposlenih padajo:
»Iz vsega tega izvira marsikaj. Tudi inflactja. Mnogo govorimo o povezovanju v čvrste reproveri-ge, od bazne industrije pa tja do končnega izdelka, resnici na Ijubo pa, če stvar damo pod drobnogled, smo prav tu še v veliki meri v distih kupoprodajnih odnosih. Veliko dohodka se ustvarja z zidanjem cen in tu so poglavitni generatorji naše inflacije.«
Toda kje je rešitev? Kako naj prav sindkat rešuje tako obšime naloge, ki so pogosto nekoliko odda-Ijene od članstva?
»Rešitev je zanesljivo samo v delu. Tud v poglob-Ijenem sindikalnem delu, kjer morajo vodstva osnovnih organizacij določiti prioriteto nalog, ki bodo dale vsebinske premike. Ni mogoče cpravljati vsega hkrati enako zagnano, saj to drobi sile in moči in tud dosežki niso taki, kakor bi jih želeli. <
In katere naj bi bile prvenstvene, vsebinske na-loge našega sindikata. Kaj je tisto, kar naj bi sindka-listi trdno zgrabili za vrat in stiskali, dokler bi se re-snično nekaj ne spremenilo?
»Kljub vsemu menim, da je najvažnejša naloga sindikata zagotavljati dobre pogoje dela in pridobi-vanja dohodka na način, da bi ne bil ogrožen socialni položaj tistega, ki dela. In drugo, samokritično ven-darle ugotoviti tudi, da je v številnih delovnih organi-zacijah še mnogo notranjih rezerv za izrabo delov-nega časa in dvig produktivnosti.«
Andrej Cimerman sam izhaja iz delovne organi-zacije, kjer imajo zeto težak proizvodni program. Ta zahteva obilo volje, dela. Toda izkušnja Andreja Ci-mermana uči, da je z doslednim uveljavljanjem sa-moupravnih in delovnih naporov mogoče uresničiti tudi tisto. kar je bilo videti neizvedljivo. Prav zato je pričakovati, da bo Andrej lažje razumel druge. Vedel bo, kdaj je potrebno pomagati in kda) odločno zahte-
Bogomir Šefic Foto: Mar|an Ciglič