20. štev,_V Kranju, dne 20. maja 1905._VI. leto. GORENJEC ===== Političen in gospodarska list. z Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravnifltvo se nahaja v nisi sL 105 nasproti župn| leta 1 K. Za druge države stane K fi-6U Posamezne Številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, narocbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrslo 10 vin., 6e se tiska enkrat, za večkrat primeren popust " naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Karavanški predor-prebit. Preteklo sredo je padla zadnja stena, ki je ločila Koroško od Kranjske v karavanškem predoiu. Večletni trud je dobil zasluženo plačilo, moderna znanost je premagala tudi tež-koče v tem predoru, ki so se zdele skoro nepremagljive. Kar so geologi prorokovali in Česar so se inžcnerji bali in še več, vse to je oviralo delo v tem okoli 9 kilometrov dolgem predoru. Pritisk od vseh strani je bil tak, da najmočnejši hlodi niso mogli vzdrževati teže, strupeni plini so provzročili mnogo nesreč, človeških žrtev je zahtevalo delo in kdo se še ne spominja nesrečne jeseni lanskega leta, ko so privlekli 14 mrličev, oziroma umirajočih delavcev iz predora?! Štirinajst palic z zaporednimi številkami na jeseniškem novem pokopališču edino še priča o žalostnem dogodku, sicer je menda \se pozabljeno! Gene koze so divjale po Hrušici, tifus so zanesli tuji dtlavci v doslej tako mirno vas — in bogzna, kaj je še vse donesel predor. Zadnja stena je padla, bliža se konec delu, nobene posebne ovire predoru ni pričakovati več! Nova pot seje odprla na Koroško.Naša krasna gorenjska zemlja je zopet bolj odprta svetu in kar sc je poprej prevozilo v dnevu, videlo se bo lahko v nekaterih urah. Mešana čustva nas navdajajo ob tem svečanem trenotku. Ali bo naš narod imel PODLISTEK. Uveli cvet. Kakor bela senca se je prikradla, tiho. neopaženo in je zamahnila s svojo kruto roko in pal je cvet . . . Za vrati je umiral. Ležal je mirno in nekoč je umrl, ko ni bilo nikogar v sobi in je bil zunaj blaten in deževen dan . . . Skozi celo njegovo življenje se je vlekla dolga, brezkončna trnjeva pot. Sanjal je o prihodnosti, o udobnem življenju; lepo v ravni črti je sanjal — šolo bi dovršil in bi poslal imeniten gospod. Vozil bi se v lepi gosposki kočiji z dvema paroma konj. Vzel bi očeta in družino k sebi in prijetno življenje bi bilo, brez skrbi, a polno ljubezni in tihega veselja . . . * * * Tiho je bilo v sobi. Le zdajpazdaj se je čul bolesten vzdih Franceta. Njegovo smrtno- koristi od železnice, katero je tako nestrpno pričakoval, ki mu pa že za časa gradbo same ni donesla onega vsaj začasnega blagostanja, ki ga vodi po naravi vsako večje podjetje s seboj. Nebroj tujcev se je naselilo na Hrušici, nastala je cela židovska kolonija, ti bogate in se rede, našemu kmetu se je pa vzela zemlja in se mu zato dalo prav majhno zadoščenje, ki bo zadoščalo k večjemu za par let. Potem pa s trebuhom za kruhom. Zemlja ga ne bo mogla rediti več, morda mu bo pomagala industrija in pa trgovina, ki sc bo gotovo močno povzdignila na Gorenjskem in sesednjem Koroškem. Umirajoči slovenski Korotan se nam čez noč približa prav do naših oči. Mi ga bomo videli, mi bomo zrli, kako hitro umira narod, če nima zaslombe ne v avoji duševni in ma-terijalni moči, zrli bomo, kako napreduje nemštvo v kraju, kjer država in dežela z vsemi silami delata na to, da izpodrineta, oziroma potujčita domači živelj, in hitreje s tem pripravi pot Prusu. Naš Gorenjec ima čvrsto, krepko dlan in pa bistro glavo. On je zmožen, da zajezi nemško povodenj, ki se vliva iz severa na Koroško in na Gorenjsko. Le nečesa mu manjka — in to je narodni ponos! Gorenjski veljaki, zlasti pa še jeseniški rojaki in še vi, kar vas je ostalo onstran karavanškega predora čvrste slovenske korenine, sedaj na delo! Ne peščica zemlje naj ne pade več v bledo obličje so obdajali dolgi, temni lasje, B njegove oči so bile obrnjene v brata, ki je sedel ob njegovem vzglavju. «Mirko!» Oprl se je šiloma na obe roki in se je sklonil v postelji. «Ali so prišli oče?» Mirko se je naslonil na njegovo roko, ki je bila mrzla in potna; videl je dvoje svetlih, velikih vprašujočih oči — kakor dvoje nožev so mu segali pogledi globoko v misli, v srce. »Zakaj niso prišli oče?» 'France, le bodi miren — vse bo bolje. Prišli bodo oče in ti boš spet vstal.» France je pogledal, ali pogled je bi poln trpljenja in usmiljenja. Mirko je skril obraz v odejo in jokal; hudo mu je bilo. Videl je brata bolnega — v tuji hiši in tuji ljudje so mu stregh. Težko mu je bilo povedali, da je bil oče tu, a še pogledati ga ni hotel — njegov lastni oče je pustil, da je umiral v tuji hiši, pri tujih ljudeh . . . roke Nemcu! Zadnja stena karavanskega predora, ki je padla te dni, naj nam budi spomin, da onostran Karavank so naši bratje, da je tudi tamkaj plodovita slovenska zemlja, da je konce prodiranja Nemcev proti jugu na Kranjsko, da sedaj pride čas našega prodiranja proti sevevu. V tem znamenju: Na zdar Korotanu! Vseučiliško vprašanje v državnem zboru. V sobotni seji poslanske zbornice je bilo absolvirano prvo branje vladne predloge zastran italijanske pravne fakultete v Roveretu. Do-tična predloga se je odkaznla proračunskemu odseku. Debata je bila zanimiva. Oglasili so se zastopniki različnih strank in pojasnili ne samo svoje stališče glede pravne fakultete, nego vobče glede vseučiliškega problema v naši državni polovici, kateri problem postaja čedalje nujnejše potreben korenite rešitve. Italijanski poslanci so šli brez upa zmage v boj za Trst. V vseh mogočih varijacijah so ponavljali svojo zahtevo, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu, in sicer brez ozira na primorske Slovane, dasi bi se z italijansko visoko šolo moči na Primorskem popolnoma izpremenilo na škodo Slovanov. Mrak je nastal v sobi in pusta, grobna tišina je bila; culo se je le težko, hripavo dihanje bolnika. «Mirko! Nisi li slišal očeta? ... šli so mimo okna in me poklicali.* «Sanjalo se ti je!» «Nič se mi ni sanjalo. Natanko sem jih videl — šli so mimo okna in so me poklicali.* «Lc miren bodi, to so bile le sanje,* ga je tolažil Mirko. France je zatisnil oči in čudne misli so mu rojile po glavi; vstajale so in se nenadoma zopet pogrezale. Videl je razne podobe po stenah, po tleh, po stropu ... V daljavi je opazil gosposko kočijo z dvema paroma konj in zmirom bolj se mu je bližala; že se je prijel z obema rokama — toda voznik je zamahnil z bičem, kočija je sunila, švignila jc dalje in on je padel, udaril se je s čelom ob kamen in je obležal . . . Odprl je oči in Mirko mu je brisal z lobcem potno čelo. Oglasili so so pa s svojimi zahtevami tudi zastopniki drugih narodov. Oglasili so se Slovenci, Cehi, Malorusi in Hrvati. Schonererjcva stranka je porabila to priliko za izjavo, da je sploh proti ustanovitvi vsake nenemške univerzo v Cislilvanski, socialni demokratje pa so nastopili kot ovaduhi, dolžeč kar od kraja vse narodnosti iredentističnili nagnenj. Obenem se je socialistični govornik zavzel za narodno avtonomijo. Izmed Slovencev sta govorila Plantan in Ploj. Slednji se je omejil na kratko izjavo, medlem ko je posl. Plantan v velikem govoru pojasnil slovensko stališče. To stališče je, na kratko rečeno: da priznavajo Slovenci vsakemu narodu pravico do visoke šole, nasprotujejo pa zahtevi, da bi se italijanska fakulteta ustanovila na Primorskem, in zahtevajo, da se že ustanovi slovenska univerza v Ljubljani. Poslanec Plantan je imel srečen dan. Ministri in poslanci so ga poslušali z velikim zanimanjem, dasi je govoril skoro celo uro, in minister Hartel je tudi izjavil, da se bo s Plantanovimi izvajanji obširno bavil v proračunskem odseku. Naivni minister Hartel je že pri sobotni razpravi v splošnem oziru preciziral vladno stališče. Dejal je, da vlada ni nenaklonjena ustanovitvi novih vseučilišč; mučijo pa ga vsakovrstne skrbi, ki prav tako izgledajo, kakor da jih je vlada iztaknilu z namenom, da bi ji ne bilo treba ugoditi zahtevani dotičnih narodov. Zlasti dvoje predpogojev je omenil minister Hartel. To sta: sredstva in * polnovredne akademične učne moči«. Odkritosrčno je priznal, da se je vlada postavila na stališče, katero je sedanji ministrski predsednik baron Gautsch formuliral že leta 18'JG in ki ju bilo luko dobro zamišljeno, da Čehi še danes nimajo upanja, da kmalu dosežejo drugo češko vseučilišče. No, poslanec Plantan je v svojem govoru, dasi je govoril pred ministrom, ovrgel že vnaprej te pomisleke. Opozoril je, da bi sc Slovenci zadovoljili, če se jim sedaj ustanovitev vseučilišča zagotovi, seveda potom zakona. Za «Zakaj ste me spodili, oče? Zakaj ste me ostavili samega v neznani hiši, med neznanimi ljudmi?« Tekel je za kočijo, a voznik je zamahnil z bičem in kočija je izginila v daljavi — vse je izginilo . . . Padel jc in se je udaril s čelom ob kamen in je obležal na tleh — podlegel je beli smrti . . . * * * Tako se je dopolnilo mlado življenje, polno nad in upov, mnogoobetajoče — pa tudi polno bridkosti in polno solza, razlitih brez koristi, kakor dežnica . . . Vzbrstela je mladika. Zapihal pa je sever, ledena slana — smrt je šla preko poljan in uvel je lepi cvet v žarni mladosti... Kakor bela senca se je prikradla, liho, neopaženo in zamahnila je s svojo kruto roko in pal je cvet . . . Pomladanski IzprehodI po Italiji. Odlomki iz popotnega dnevnika. Piše Franjo K—c. I. Padova, Sanjarska moja duša je vslrepetala v dihu prve pomladi. Ponosno kakor zasnub-•jena kraljičina prihaja vesna dežel. Ca- začetek bi zadostovala pravna fakulteta. Minister Hartel jc priznal, da so vsled požrtvovalnosti dežele kranjske in mestne občine ljubljanske na razpolaganje znatna sredstva. Ta sredstva zadostujejo za ustanovitev pravne fakultete in tudi glede učnih moči «polno-vrednih učnih inoči» bi vlada ne prišla v zadrego, če bi imela dobro voljo ugoditi slovenskim zahtevam. Slovensko vseu či liško vprašanje je postalo zopet aktualno, bolj kakor je kdaj bilo. Na slovenskih članih proračunskega odseka je, da položaj dobro izkoristijo. Minister je obljubil, da bo na Plantanova izvajanja odgovoril in če se slovenski zastopniki z ostalimi slovanskimi poslanci zavzemo za stvar, je morda le mogoče, ustvariti med italijansko pravno fakulteto v Hoveretu in med slovensko pravno fakulteto v Ljubljani tisti Junktim, ki bi bil edino jamstvo, da naša zahteva ne izgine vsaj za deset let z dnevnega reda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam in slovenskim rodoljubom. Pred dvajset leti so praznovali Slovenci tisočletnico smrti sv. Metoda ter ustanovili kot vidno znamenje temu veličastnemu spominu «Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. Ministrstvo za notranje zadeve je izza 7. aprila 1885. leta s št. f> 179 odobrilo druž-bina pravila, ki jih je izdelala v to pooblaščena petorica naših mož. V tej dolgi dobi 20 let so nabrali naši rojaki marsikak tisočak za našo družbo in marsikaj koristnega se je napravilo ž njim. Danes, ko gledamo nazaj na to 20 letno težavno delovanje, navdaja družbino vodstvo naslednja prošnja in želja, ki je sporoča tem načinom vsem svojim podružnicam, vsem ča-slitim rodoljubkinjam, vsem cenjenim domoljubom. robna pomlad! Lepšega pomena veličastnosti, zmagoslavja in glorijole ga ni v besedi kralj, kot v slovu: vigred! Prisrčna dobrodošla, iskreno pozdravljena in vroče ljubljena ozna-njevalka radosti, sreče, življenja! Polagoma ali zmagonosno, odevena v dragoceno krilo cvetja in zelenja, si priplula iz nebes in poljubila hrepenečo zemljo! In z nepremagljivo silo mi je srce zahrepenelo po solncu in cvetju, po rajskoniilih livadah, kjer svatuje večna pomlad, po deželi, kjer so nemirne pesniške duše srkale toliko sladkosti in utehe!... Prijetno je, ako solnčnega pomladanskega večera priromaš v Trst in iz nabre-žinske soteske se diviš, kako se solnce z ognjenimi poljubi zataplja v morje, kako žari in gori njega rdeča krogla kot bi jo pravkar vzel iz sikajočega plavža ... Še prijetneje je, ako se na večer malce pokrepčaš v hotelu « Balkan«, kjer ti mine par prijetnih uric v krogu tržaških Slovencev. Naši tržaški bratje, jadranski čuvarji, so kaj bistroumni politiki, v svesti so si svoje velike misije, ki jo vršijo — to izpričevalo jim moramo dati — z neprimerno delavnostjo. Tržaški Slovenci so kaj imenitni ljudje: precej se ločijo od drugih Slovencev! Lastna sta jim vročekrvnost in entuzijazem najbližjega mejaša Italijana, v občevanju in kretanju so dostojni in gibčni Ker »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« gotovo ni ustanovljena le za nekaj malo let. marveč, kakor se kaže za precej ne-dogledno dobo - saj sc bijejo narodnostni boji danes hujše nego prej — ker se stavi na njeno vodstvo vedno več zahtev, opozarja podpisano njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve že v bližnji prihodnosti. S šolskim letom 1905/0. se otvori novo šolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v kojem je nastanjeni ondotni otroški vrtec. Ob istem času hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec. Potrebno je, da se v Mariboru ustanovi družbina ljudska šola. Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika. V Gradcu bi bil potreben vsaj otroški vrtec. V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem bi radi z letom 1907. svojo lastno slovensko tro-razredno, ki naj se sčasom, ko postane deželna ljudska šola zopet slovenska, preustroji v kmetijsko šolo. Očividno je torej, da se bodo v najbližnji prihodnjosti podvojili troški naše družbe. Res je, da imenuje družba štiri šolska poslopja svojo posest, res je pa tudi, da ima družba še nepokritega dolga v znesku .'54.000 K, ki tekom tega leta naraste najbrže na 40.000 K. Ako pa hoče vodstvo zagotoviti družbi obstanek in, ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam, potrebno je vsekako, da pokrije prej ta nepokriti primanjkljaj. Radi tega se poživlja podpisano vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh častitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov s prošnjo, da vsakdo izmed njih pripomore po svoje do tega, da sc zboljša družbino financijelno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obolus, odplačal bi se lahko precejšnji del družbinega dolga, če ne morebiti kot bi se bili učili pri Francozih, v političnem nastopanju pa presodni in hladnokrvni do mozga kakor Anglež, v ljubezni za narod pa en plamen, goreč in čist, liki, da so se vzgle-dovali na največjih mojstrih rodoljubja — Cehih. Pa so tudi praktični, dobra vedoč, da s samim idealizmom se ne pride daleč. To nam spričuje njih «Narodni dom». Krasno so znali združiti koristno s slabim. To ni samo kak reprezentacijski dom tržaškega slovenstva in slovanstva; tu je hotel, restavracija, kavarna, čitalnica, telovadnica, gledališče, tiskarna, knjigoveznica, uredništvo in upravništvo, hranilnica in posojilnica, odvetniške pisarne, stanovanja tržaških voditeljev — vse kar pod eno streho. Tržaški Slovenci imajo pa tudi dobro narodno izšolano maso. Bil sem lani v Trstu, ko so imeli Slovenci baš neko manifestacijo za svoje ljudske šole. Priredili so veličasten obhod po mestu, nakrat nekemu pade na um, da bi bilo dobro iti demonstrirat pred laški magistrat. Da se je to zgodilo, pomen cele manifestacije bi bil — pokopan. Na trgu pred tržaškim «Narodnim domom» je bilo zbranih na tisoče tržaških Slovanov. Ze je omahovala množica, velik del udeležencev se je že pomikal smerom k magistratu — kar prične izpred d veri « Narodnega doma» govorili neki Iržaški odvetnik — Slovenec. Krasen, 1. priloga ..Gorenjcu" št. 20 iz 1.1905. celo — kur je iskreno želeti — ves dolg. Kjer pa ni mogoča prireditev veselice iz kateregakoli vzroka, tam naj bi podružnična načelništva skušala pridobiti slehernega iz njihovega okraja vsaj kot družbinega podpornika, od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrho. A ko se odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je »Družba sv. Cirila in Metoda« sveta stvar, ki vedo cenili njen. obstoj, potem je vodstvo preverjeno, da bode i v prihodnje lahko in veliko lože ustrezalo potrebam in željam slovenskega naroda. Ako bode vse slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, bode »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« ob svoji dvajsetletnici hrezdvomno zrla vjasnejo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid. Tedenski politični pregled. Iz državnega zbora. Poleg razprave o laškem vseučilišču, pri kateri se je oglasil tudi slovenski poslanec in o kateri govorimo v drugem članku, se je sprejel izpremenjen krosnjarski zakon. Sprejel se je tudi zakon o vojaških pripregah, na kar se je zasedanje odgodilo. Deželni zbori. Sklicani so deželni zbori, in sicer nižjeavstrijski predarlski in istrski na dan 17. maja, češki na dan 18. maja bukovinski pa na dan 25. maja. V češkem deželnem zboru so nemške stranki? razen Vsenemcev opustile ohslrukcijo. V železniškem odseku je dne 10. t. m. poslanec Kaftan poročal o pridlogi, s kateio vlada zahteva novih kreditov za planinske železnice. Vsled te afere je, kakor znano, odstopil železniški minister dr. \V i t tek. In pododsekje bil sklenil ostro grajo. Sedaj je odsek z večino odklonil Kaftanove predloge ter sprejel predlog Svlveslrov, ki izvaja le obžalovanje, ker vlada ni o pravem času naznanila parlamentu, da je znatno prekoračila odobreni proračun in da potrebuje nove milijone. Knez Lobkovic, najvišji maršal češki, je minulo nedeljo praznoval 70 letnico svojega rojstva. Tem povodom je bilo prirejenih več svečanosti, med temi je jubilarju zvečer v nedeljo zapelo 500 pevcev čeških pevskih, društev podoknico. Dogodki t Macedoniji. Pri Straži v sko-peljskem vilajetu je bila bitka med turškim vojaštvom in večjo srbsko četo. Srbi so izgubili sedem mož, Turki pa enega častnika in osem vojakov. Turški vojni minister je ukazal mobilizirati štiri albanske rezervne bataljone iz Berata, Malakaša, Tirane in Drače, da odrinejo proti vstašem v Arabijo, kjer je buknila vstaja. Rezervisti so se pa uprli in nočejo priti k orožju. Sploh so v gornji Albaniji postale razmere take, da je Šeinzi-paša brzojavno pro-il za vojaško pomoč. Dopisi. Iz Mavčič. (Črno na belem.) 'Pod tem uvodnim člankom razvrščuje »Lažiljub« od 4. maja nas kmetske liberalce v dve vrsti ter meče pesek v oči zapeljanemu ljudstvu in želi istega si ohraniti v klerikalni slepoti. To voditelji ki likalne stranke dobro vedo, da edino kmet, ki je neveden in po politikujoči duhovščini zaslepljen, jim je glavna opora, brez katerega bi bila stranka popolnoma brez vsakega vpliva. Zalorej navaja Člankar tam s patosam: Središče vse naše politike mora bili kmet. Seveda kmet zaslepljen in pa«jc-pokorno udan našim blagoslovljenim polili-karjem, katerih edino hrepenenje je po ma-monu in posvetni vladi. Če bi to ne bila resnica, potem bi pustili politiko na stran, katero jih Kristus ni učil, ter se držali svojega poklica, na kar bi veliko sovraštva, jeze in zla izginilo med ljudmi. Trn v peti je našim klerikalnim politikarjem vsaki človek, ki ima le količkaj prostega naziranja in lastnega prepričanja in se po njem ravna. Za to imamo dokazov na izobilje, kar tudi potrjuje omenjeni članek. S številkami dokazuje član- kar tam, koliko se peča ljudi na Kranjskem s poljedelstvom, koliko z rokodelstvom, koliko z obrtnijo in koliko je uradnikov, kateri zadnji komandirajo s par graščaki vse na Kranjskem. Kako hinavsko ščuje nevedno ljudstvo s tem proti vsakemu olikancu, se vidi iz tega, da konečno navaja: Ljudstvo, ki delaš in si s svojimi žulji služiš borni kruh, vstani, združi se! Peščica ljudi, ki ti je tuja, ne sme biti tvoj gospodar. Zvršuje naj svoje dolžnosti, ker je plačana zato, politika je pa tvoja reč. Kdor dela, kdor plača in daje svoje otroke v obrambo domovine, naj ima prvo besedo. Resnično dejstvo pa je, da ne komandirajo na Kranjskem ne uradniki, ne graščaki ne mestni in ne kmetski liberalci, ampak ravno nasprotno, tista vrsta ljudi, ki skoro nič ne dela, dobro živi od nevednosti kmeta, je za storjeno delo dvakrat plačana, ki nič davka ne plačuje, katerim po svojem poklicu ne pristaja vmešavati se v politiko in k domovini iz svojih stanovskih dolžnosti ne sme dajati nikake obrambe; da ravno ta peščica ljudi komandira vse na Kranjskem in vleče zaslepljenega kmeta za nos. ter hoče potisniti voz časa v srednji vek nazaj. Pomisli, dragi sokmclovalec, ali so res povzročili uradniki, graščaki, mestni ali kmetski liberalci, da so se duhovnikom, ki itak dobro izhajajo, zvišale plače in da se za nas kmetske trpine nič ne i/posluje, kdo je tega kriv ? Iz Tržiča. (Sclul lerje va slavnost.) Ker se jo Schillerjcvu slavnost obhajala povsod, kjer se nah , kranjski čitalniški pevski zbor je zapel pod spretnim vodstvom gospoda učitelja Vilibalda Rusa dve ganljivi žalostinki pred hišo in na grobu; poleg tega smo zapazili veliko množico gomodov in dam iz Kranja, ki so prihiteli poslovit se od priljubljenega mladeniča. Med drugimi venci so nosili pred krsto tudi vence pisarniškega osobja in narodne čitalnice kranjske. Tudi škofjeloško občinstvo se je udeležilo pogreba mnogoštevilno. Blagi duši pokojnikovi večni mir in pokoj! — Veselico priredi »Narodna čitalnica« v Škofji Loki v nedeljo 21. majnika 1905 v svojih prostorih. Vspored: 1. Brat Sokol, veseloigra v enem dejanju, spisal F. M. 2. Prosta zabava in ples. Začetek ob osmi uri zvečer. Svira godba na lok. Vstopnina: za člane od osebe 80 vin., z družino 1 K 50 v., za nečlane od osebe 1 K 20 vin., z družino 2 kroni. K obilni udeležbi vabi najuljudneje « odbor. Novice iz Poljanske doline. — Ustavljena prodaja cerkve. Kakor smo že poročali, da so izgubili pri podružnici na Volči maše in da se cerkev proda, moramo danes naznaniti, daje prodaja ustavljena, ker sp se jim zopet vrnile maše. Zanimanje za prodajo je bilo obče in, kakor je bilo sklepati, bi ne šla pod ceno. Posebno neke bolj premožne Marijine hčere bi bile dražile do skrajnosti. Ta zdaj odpade. Da se jim maše vrnejo, se razlaga na ta način. Plesalo se je res na Volči, a plesalci niso bili domačini. O ubogo ljudstvo, kako te imajo za norca! Tolaži se z besedami: »Blagor ubogim na duhu, kn- njih bo nebeško kraljestvo!* Po teh besedah in kar se s teboj uganja, ga boš gotovo deležno. — Ker smo pa že pri plesu, povejmo svetu, da seje pod sv. Volbenkom prejšnjo nedeljo tudi plesalo, ko je bil »mili semenj*. Vse prigovarjanje in rolenje ni nič pomagalo. Zlodja, drži te mlade, žive ljudi, če jih moreš? Seve, tu malo drugače zgleda stvar. Plesalo se je res, a samo v klerikalnih gostilnah. To je seveda izjema. Tudi ne izgube maš in to iz prav navadnega vzroka. Pri sv. Volhenku je nekaka božja pot in so take praznike prav mastna darovanja ali »ofri*. Ti pa imajo tako moč, da izbrišejo vse grehe in pomirijo celo škofa, ki je največji sovražnik plesu, Če sam tudi po prižnicah pri birmovanju po cele ure pleše nek poseben, svoj ples, ki ga drugi ne znamo. Volbenčani so brez skrbi. Sv. Volbenk je že večji svetnik ko sv. Jurij na Volči. — Zgoraj sem nekaj omeni 1 Marijine hčerke. Te nedolžne otročiče s sve-tinjico dopisnik »Gorenjca* silno čisla. Tudi danes se jih mora nekoliko spominjati. O hčerke božje in neveste Kristusove! Šment, preveč bo! Zadnji čas je več hčera zgubilo pravico, nositi svelinjico. Mlada bitji, ki še niso popolnoma po/.abila na svet, so se vdala nekoliko rajanju. Plesale so in zaplesale to veliko čast, še večje dobrote, ki so jih deležni, zbrani okrog Marijine zastave. Kakor povsod, tako se pa menda tudi tukaj pristransko postopa. Pripoveduje se in med njimi javna tajnost je, da se nekatere izbriše in zopet vpiše. Drugih se zopet ne izbriše, četudi plešejo, zbok kakega doprinešenef; \ dela svojemu voditelju kapelanu. — Šmarnice mu je naredila. Tako se govori med njimi samimi. Na pustno nedeljo ali na pusten torek je ena najbolj vnetih se toliko spozabila, da je «za repo« malo zaplesala. Od tedaj so so pletle razprave, kako in kaj je narediti. Prišel je mesec majnik in krščanske hiše in duhovni gospodje, posebno mladi, imajo napravljene 'šmarnice. No in tudi ta si misli: zdaj je ugoden čas in prilika, da se zopet prikupim. Hajd h gospodu Janezu in se mu ponudi, da mu letos ona napravi šmarnice. In take, kakršnih nobena ne zna. Res, četudi z zavistjo, priznajo druge vobče, da delo hvali mojstra. To je pomagalo ; vsaka nadaljna preiskava je bila ustavljena. Da se pa ne bo katere dolžilo po krivem, bodi povedano, da je dekle veliko trpelo in prestalo največje € Viharje*. — «Gorenjca» nič ne bero ljudje, je bilo brati pred nekaj dnevi v »Slovencu*. Ta pa ne bo držala. »Slovencev* dopisnik ga mora že brati, ker drugače bi mu ne mogel odgovarjati. Kako mu odgovarja, je pa druga stvar, v katero se dopisnik vsakdanjih novic ne vtika. Pa tudi po raznih župniščih ga morajo kaj natanko brati, ker drugače bi ne vedeli toliko govoriti o slabih listih, kakor zadnjič na Trati. — Ta tedenhodipodolini revizor »Gospodarske zveze*. Revidirat ne bo imel dosti ali pa prav malo. Prej pa zna podpisali kako smrtno obsodbo, tako konsuma na Dobrdvi. Rusko-japonska vojna. Na mandžurskem bojišču. Pozicije ruskih čet, ki stoje nasproti japonskemu prodiranju iz Kajnana, Lantua in Fakumana, se razprostirajo nad SO milj na dolgo ter režejo železnico 86 milj severno od Kajuana. Rusi delajo močne ulrdbe ler imajo močno, naravno pozicijo nad višinami Tjelina. Dva ali trije forti z jarki so dogntovljeni. V zadnjem času je dospelo 20.000 mož svežih ruskih čet. Japonci so popravili železnico do Lipinkaja, 35 do 40 milj od Kajnana. Izguba japonskih vojnih ladij. Nedavno je došlo poročilo, da se je potopila največja japonska ladja, oklopnica «Mikaza». Ta vest ni sicer od japonske strani še ofici-jelno potrjena, ako je pa resnična, ostanejo Japonski samo Se tri oklopnice, dočim ima sedaj Rusija v iztočnih vodah S ok I upnic in tri obrežne oklopnice. Tekom sedanje vojne je Japonska že izgubila dve oklopnici, tri križarke, tri obrambene ladje ter veliko število torpedovk. Tudi je japonsko brodovje vsled dolgotrajne uporabe že mnogo izgubilo na svoji veljavi. Četrto rusko brodovje. Po poročilih kronštatskih listov je načelnik baltiškega brodovja, admiral Birilov*, poveljnik vseh ladij, ki spadajo k četrtemu brodovju, ukazal, da naj imajo na vsak način svoje ladje pripravljene, da 14. rožnika t. I. odplujejo na Daljni Vztok. — Kakor se poroča iz Petro-grada, bo imenovan admiral Skridlov poveljnikom vojne luke Kronštadt in drugih baltiških pristanišč, admiral Birilov pa odide na Daljni Vztok. ' Roždeštvenski obolel. Admiral sam poroča ruskemu pomorskemu uradu: k»jnika hode v četrtek, dne ¡8. I. in. oh (i. uri popoldne iz hiša žalosti na tukajšnje pokopališke. Pradragega pokojnika priporočamo v Mag spomin. V Škofji Loki, 7. mnjnika 1904. Žalujoči ostali. Zahvala. Za nnogobiojne dokaze arčnega sočutja med boleznijo in oh smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, stripa in svaka, gospoda Adolfa Ape kakor tudi za darovane prekrasne vence in cvetice ter zu mnogoštevilno spremstvo predragega nam pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo naj-nrfnejo in najiskrenejo zahvalo, posebej se pa še sajtopljeje zahvaljujemo si. pevskemu zboru »Narodne čitalnice* v Kranju za ganljive zalostinke in si. telovadnemu društvu »Gorenjski Sokol« v Kranju ter •Narodni ČiUlnici* v Škofji Loki za častno spremstvo nepozabn ga nam pokojnika, 78—1 V Skofji Loki, 19. majnika 1906. ŽalnjoH ostali. Kmetovalci! ■BIH U praške, pujske, krav«, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki jc postavno kot znamka zavarovana, se ilolii pristni dr. pl, Trnkorzvjev kranjski reiiilni prašek za prašiče. Natlioljši zdravi dodatek h krmi, ki se n »j uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izhornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po pošti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoczv, Ljubljana. Hazpečevalri dobe popust. ' (»8—8 Veliko izbor otroških vozičkov od 9 do 50 kron, BelskO kislo VOdO, zaboj s 50 steklenicami 8 K; Rogaško kislO VOdO, zaboj s 25 1 in pol-litrskimi stekl. z zab. in stekl. 7 K; najboljše strune za citre, gosli In kitare, kakor tudi razno špecerijsko in galanterijsko blago po najnižjih cenah priporoča Magda Rant, Kranj Savsko predmestje št. 14. Ker nameravani gostilno opustiti, imam pa še precejšno zalogo vina, točim od sedaj naprej vino čez ulico po sledečih cenah: Dolenjsko, belo, liter 24 kr. Dolenjsko, rdeče, liter 32 kr. Istrijansko, črno, liter 36 kr. Slavnega lekarnarja in fizika dr. G, Schmidta ušesno olje hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri črnem orlu» v Celovcu, Novi trg. 38—6 posamezne $Wl\\t .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A.Kališ, trafika, Jurčičev trg :i; ŠkOfJl Loki g. M. Žlgon, trafika.glavni trg; Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bemik, posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrnšici g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grob«tek, trgovec; Kamniku g. Marija A ž man, trafika. He, prijatelj! tr-w Kje kupuješ to barvo? Kakor razvidim, Je Jako dobra, krije ter snši in se tudi veliko lahko ž njo pobarval Glej, glej I Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri I. VVohlgemuthu jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni. Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko. Hočete li dolgo živeti In se veseliti zadovoljivega zdravja? Da doaežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav In za prebavijenje vedno sposoben. Vsak, kdor si je izpridil želodcu s težko prebavljivimi, prevročimi iti premrzlimi jedini in pijačami, ali si ga je z istimi morda prehladil, naj se prisluži Germanove okrepealne eseneije katera se uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovanju, glavoiolu, omotici, kiču,telesnem zaprtju,napenjanju in zati žili. Po limono zavžilem ko/ilu. posebno še po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk n bolečine, vzbuja »last do jedi, kar zdatno pripomorejk ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznhi izpridenib sokov iz telesu, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravil prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj no, če -e jo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in nujboljzbratiih rožnih sokov ter ima prijeten, grenko-aiomnličen vonj tako zelo, d,i jo zaiživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe. Germanove okrepealne eseneije, kot prav, ga domačega in ljudskemu zdravila, bi ne smelo manjkali v nobeiu hiši, ker odvrne čestokmt najresnejšo bo le en, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k povunju naj so zahteva vedno samo Ocrmanova okrepčalna esencija iz lekarne pri črnem orlu v Belovaru: zakaj po svetu kroži še nekaj temu sličnih zdravil, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zelenem z.v;tku popolen tvrdkiu napis: Lekarna Pri črnem orlu K. Germana v Belo ?aru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa poš.nu naročila, ('ena steklenici je 1*40 K. Po pošti se ne pošlje manj kakor dve steklenici. Pri predplači naj se blagovoli iloposlati še 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, prospektih ter navodila pri uporabi so zastonj. tietinanovo okrepčevalno esencijopriporočam boleha vini kar najbolj, ker sem preverjen v izbornein učinku kater,^" sem zapazil že mnogokrat deloma sam na sebi, deloma pri mnogih žnpljanih, katerim eem to eseneijo nasvetoval. 1IV—12 E d m u n d M e d e o 11 i, župnik v Trojstvu (Hrvaško). Obveščam Vas, da sem prejel že od mnogih strani razna slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germanov« okrepčal a esencija Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenbeig. Prosim, pošljite mi nemudoma zopet o*em steklenic Germanove okrepealne eseneije, katero najtopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni nu želodcu. Zdravje se mi vidno boljša. Apolonija Haberl, Semriach, p. Peggau (štajersko). Najbolje za zobe. Dobiva se vlekami g, K, šavnika v Kranju. 104-50 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vse ■troje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Susalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 121—32 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa 'leniki se dopo-ljejo na zahtevanje zastonj. Želodčne bolezni, navadne slabosti, vzdigovanje, pomanjkanje apetita, zaprtost, zgaga, krč in nervoznost provzročajo, ako se jih zanemarja, premnogokrat neizmerne težave. Zdravniška priznanja in »50.000 zahvalnih pisem priporočajo v enakih slučajih Fellerjeve rabarbara krogljice z znamko Elza-krogljice . 1 zavoj. 6 škatljic stane le 4 K ter se naroča pri E. pl. Fellerju, Steblo«) Klzin trg št. Mi, Hrvaško. Islotaiu se dobi tudi 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic 64—7 u ceno 6 kron, Fellerjeva rastlinska — zdravstvena tekočina t znamko: Pariz 1900 „Grand Prix" Najvišje odlikovanje. q Singerjevi šivalni stroji. , Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original Singer šivalni stroji sn neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domaČe šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. Singer Oo. šivalni stroji, deln. draiba IdubUana, ■▼. Petra oeeta it. 4. 7-11 Izšla je knjiga o ,Osebni dohodnini' obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorec za napovedi, hišne izkaze i. t. d. Uredil in sestavil Valentin 2un, 0. kr. davčni nadzornik. Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivana Pr. Lampretu, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 1*10, s poštnino vred K l^JO. ******************************** I/.Mlil JO „S)obra Kuharica" spisala M i nka V Ali reva v založništvu Lavosl. Schwontner-ja v LJubljani. Dobiva se samo veiana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Uhseza na 57*» straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 tirrn koloriranih tahel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega slrokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, (ina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njeno cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10 30 ******************************** Jzjava. Jaz podpisani Miha Groše, posestnik v Vogljah, preklicem vse razžaljive besede, katere se rabil zoper Frana in Miha Globočnika iz Vogel] ter obžalujem, da sem ju žalil in se je zadeva mirnim potom rešila. 78-i Hiba Groše, Voglje. Vsem prijateljem, od katerih se vsled nenadnega odfjoda nisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom presrčni „$ T&ogom" 76-i Josip Tičer. Poštne hranilnice račun št. 867.609. Tiskarna in založništvo Poštne hranilnice račun št, 867.569. K ?r. £atnprct v* Kranju Uredništvo in npraVniJtVo »Gorenjca" Uredništvo in npraVnlštVo „JestniHe Straže" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice. Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d. Razglednice v več barvah. JzVršuje Vsakovrstna tiskarska v* Vsatym obsegu po KoliHor možno najnižjih cenah. Zaloga: M" Šolske tiskovine. Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem". ,Osebna dohodnina' Uredil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik. liîna in nüiisna izVrsïteV. - KUra in točna postrežba. - ]ta željo se pošlje tudi proračun troštjoV. Loterijska srečka due 13. maja t. 1 Trst: 22 2f> 27 1f> 42 ^ Poskusite! Vzorek drago vol) no! Vjfdrova žitna kava Postna 5 kg. pošiljka II4 K 50 h frankoll domači prijatelj" »sam odjemalcom zastonj poilljnnl rnosBČn k. Vydrova tovarna žitne kave Praga-VIII. Naj- % boljša Najcenejša kolesa ■bf in Šivalni stroji se dobe pri EovrencuRebolju v Kranju i;r> -3 Kolesa •W —8 stara in nova in vse, kar zraven spada, so vedno dobivajo pri Pavlu Bizjaku, Kranj it. 118. Jžiiii čvrst in posten kot postavljalec za kegljišče Petra Mavrja v Kranju. Opravljal bi tudi lahko druga lažja dela v hiši. Oglasiti se je pri g. F. Mayrju v Kranja. 3 do 4 vajeni drvarji se sprejme v delo razcepitev 400 do 500 sežnjev bukovih drv. Najraje se pa še odda vse delo enemu podjetniku. Plačilo po dogovoru. Naslov pove upravnlšt vo < Gorenjca . 60—8 P še dobro ohranjena, se takoj proda. Povpraša naj se v npravništvii «Gorenjca«. »¡1 —3 Jan. Šumija ml. v Kranju se da v najem za tri leta. Natančneje se izve na domu. 73—2 Krepkega, poštenega hlapca se išče. Nastop takoj. Več se izve v upravnišlvu »Gorenjca , 72—3 **************** WVWWWWWW* Proda se še skoro novo H IScl Št £3 damsko kolo po nizki ceni. Kje? pove upravnišlvu Gorenjca* v Kranju (Kokriško predmesljc) z vrtom so proda iz proste roke. Kupnina se j lahko plača tudi v obrokih. 11 Pojasnila daje lliulolf Kokalj v Kranju. SI 8 Jtiestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hranilnica sama. t 1' Stanje vlog K 3.729 860-59. Stanje hipotečnih posojil K 2,038.17931. LJubljana, dne 8. maja 1005. G!» Ü Josip Mayr lekarnar. T •H Trgovina z mešanim blagom Hi Peter Majdič ,Merkur', Kranj. Zaloga Tomaževe žlindre in nepremočljivih voznih plaht *X3 e ta. raverse, železniške šine, vedno sveži Roman- in Portland-cement, cevi iz kamenščine za vodovode, J dimnike, stranišča i. t. d., kakor tudi g vse drugo za stavbe potrebno p blago priporoča po n a j n i ž J i h cenah Er ' I JIaznanilo preselitve. P, n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej v moji novi hiši na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo. Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinslvu 18 dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da mi isto tudi nadalje ohranili blagovoli. 26 TapetniK in preprogar Drag. Puc LJubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 13<>-3G E Sittitp urar v Kranju priporoča svojo izhorno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, tflrl. (5-50. 114-4(5 MEMORE Ot JUHV HOH3 CONCOlJ Zobo- tehnični iltCljl Oton 5eydl pri g\ dr. E.GloHočniku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji sc izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu speoijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča n bo prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse --v Ljubljani. - J0S. WE1BL J. Sprcitzerjcv naslednik LJUBLJANA, ^loriičTilcov-e ulice St. Stavbeno - umetno m konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Špecij ali teta: 103-60 valjični EMtori (Rollbalken). 160-27 Iz Ljubljane v Novi York z dobro prosto hrano. Odhaja so iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurne vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. * Zastopnik: Fit. SEUNKt, Ljubljan (lj Dunajska cesta Bi (zraven šrange). Zahtevajte pri nakupu Varstvena znanka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*. Ono je njOV* zajamčeno čisto "Tag in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119 46 ime „Sohicht" in varstveno znamko „jelen". Ustje (ČesKo) Dobiva se povsod! JURIJ SCHICHT največja toVarna sVoje Vrste na evropskem Kontinenta. Ustje (ČesKo) Vodna * za 15 konjskih moči se proda iz proste M fl Mf 9lf *1 roke na Primskovem (četrt ure od Kranja) lici DI n VCl °h Kokri- Zraven sPada temeUni zid za f 11,11 vodno napravo in mala hiša s 4 sobami ter velikim vrtom. Kupnina se lahko plačuje v obrokih ter ostane lahko polovico iste vknjižene na posestvu. rc i Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani pa Franc Golob, trgovec z železnino. Cjttbljana (goltaj) I^AJStG* na Marije Terezije cesti Bogata zaloga po-hitiva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava la vile. Špecljallletn: Gostilniški stoli. 97 fin Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile In za Movi&ča 52 gld. Modroci iz žična-tega omrežja, afri-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Špccijali'.:te v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. "S3" M | uljudno naznanja, da je svojo odvetniško pisarno preselil iz Ljubljane v Kranj kjer prične uradovati v ponedeljek, 22. maja 1905. m Ustnimi in tisek Iv. Pl, UmpreU v Kranju. izdaja knnsorcij «(Jnrenjea- Odgovorni urednik Andrej He ver.