20. štev,_V Kranju, dne 20. maja 1905._VI. leto.
GORENJEC
===== Političen in gospodarska list. z
Izhaja vsako soboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt Uredništvo in upravnifltvo se nahaja v nisi sL 105 nasproti župn|
leta 1 K. Za druge države stane K fi-6U Posamezne Številke po 10 vin. — Na cerkve. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
narocbe brez istodobne vpošiljatve naročnine sc ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi
plačuje  za petit-vrslo 10 vin., 6e se tiska enkrat, za večkrat primeren popust "                   naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Karavanški predor-prebit.
Preteklo sredo je padla zadnja stena, ki je ločila Koroško od Kranjske v karavanškem predoiu. Večletni trud je dobil zasluženo plačilo, moderna znanost je premagala tudi tež-koče v tem predoru, ki so se zdele skoro nepremagljive. Kar so geologi prorokovali in Česar so se inžcnerji bali in še več, vse to je oviralo delo v tem okoli 9 kilometrov dolgem predoru. Pritisk od vseh strani je bil tak, da najmočnejši hlodi niso mogli vzdrževati teže, strupeni plini so provzročili mnogo nesreč, človeških žrtev je zahtevalo delo in kdo se še ne spominja nesrečne jeseni lanskega leta, ko so privlekli 14 mrličev, oziroma umirajočih delavcev iz predora?! Štirinajst palic z zaporednimi številkami na jeseniškem novem pokopališču edino še priča o žalostnem dogodku, sicer je menda \se pozabljeno! Gene koze so divjale po Hrušici, tifus so zanesli tuji dtlavci v doslej tako mirno vas — in bogzna, kaj je še vse donesel predor.
Zadnja stena je padla, bliža se konec delu, nobene posebne ovire predoru ni pričakovati več!
Nova pot seje odprla na Koroško.Naša krasna gorenjska zemlja je zopet bolj odprta svetu in kar sc je poprej prevozilo v dnevu, videlo se bo lahko v nekaterih urah.
Mešana čustva nas navdajajo ob tem svečanem trenotku.  Ali bo naš narod imel
PODLISTEK.
Uveli cvet.
Kakor bela senca se je prikradla, tiho. neopaženo in je zamahnila s svojo kruto roko in pal je cvet . . .
Za vrati je umiral. Ležal je mirno in nekoč je umrl, ko ni bilo nikogar v sobi in je bil zunaj blaten in deževen dan . . .
Skozi celo njegovo življenje se je vlekla dolga, brezkončna trnjeva pot. Sanjal je o prihodnosti, o udobnem življenju; lepo v ravni črti je sanjal — šolo bi dovršil in bi poslal imeniten gospod. Vozil bi se v lepi gosposki kočiji z dvema paroma konj. Vzel bi očeta in družino k sebi in prijetno življenje bi bilo, brez skrbi, a polno ljubezni in tihega veselja . . .
*   * *
Tiho je bilo v sobi. Le zdajpazdaj se je čul bolesten vzdih Franceta. Njegovo smrtno-
koristi od železnice, katero je tako nestrpno pričakoval, ki mu pa že za časa gradbo same ni donesla onega vsaj začasnega blagostanja, ki ga vodi po naravi vsako večje podjetje s seboj. Nebroj tujcev se je naselilo na Hrušici, nastala je cela židovska kolonija, ti bogate in se rede, našemu kmetu se je pa vzela zemlja in se mu zato dalo prav majhno zadoščenje, ki bo zadoščalo k večjemu za par let. Potem pa s trebuhom za kruhom. Zemlja ga ne bo mogla rediti več, morda mu bo pomagala industrija in pa trgovina, ki sc bo gotovo močno povzdignila na Gorenjskem in sesednjem Koroškem.
Umirajoči slovenski Korotan se nam čez noč približa prav do naših oči. Mi ga bomo videli, mi bomo zrli, kako hitro umira narod, če nima zaslombe ne v avoji duševni in ma-terijalni moči, zrli bomo, kako napreduje nemštvo v kraju, kjer država in dežela z vsemi silami delata na to, da izpodrineta, oziroma potujčita domači živelj, in hitreje s tem pripravi pot Prusu.
Naš Gorenjec ima čvrsto, krepko dlan in pa bistro glavo. On je zmožen, da zajezi nemško povodenj, ki se vliva iz severa na Koroško in na Gorenjsko. Le nečesa mu manjka — in to je narodni ponos! Gorenjski veljaki, zlasti pa še jeseniški rojaki in še vi, kar vas je ostalo onstran karavanškega predora čvrste slovenske korenine, sedaj na delo!  Ne peščica zemlje naj ne pade več v
bledo obličje so obdajali dolgi, temni lasje, B njegove oči so bile obrnjene v brata, ki je sedel ob njegovem vzglavju. «Mirko!»
Oprl se je šiloma na obe roki in se je sklonil v postelji.
«Ali so prišli oče?»
Mirko se je naslonil na njegovo roko, ki je bila mrzla in potna; videl je dvoje svetlih, velikih vprašujočih oči — kakor dvoje nožev so mu segali pogledi globoko v misli, v srce.
»Zakaj niso prišli oče?»
'France, le bodi miren — vse bo bolje. Prišli bodo oče in ti boš spet vstal.»
France je pogledal, ali pogled je bi poln trpljenja in usmiljenja.
Mirko je skril obraz v odejo in jokal; hudo mu je bilo. Videl je brata bolnega — v tuji hiši in tuji ljudje so mu stregh. Težko mu je bilo povedali, da je bil oče tu, a še pogledati ga ni hotel — njegov lastni oče je pustil, da je umiral v tuji hiši, pri tujih ljudeh . . .
roke Nemcu! Zadnja stena karavanskega predora, ki je padla te dni, naj nam budi spomin, da onostran Karavank so naši bratje, da je tudi tamkaj plodovita slovenska zemlja, da je konce prodiranja Nemcev proti jugu na Kranjsko, da sedaj pride čas našega prodiranja proti sevevu. V tem znamenju: Na zdar Korotanu!
Vseučiliško vprašanje v državnem zboru.
V sobotni seji poslanske zbornice je bilo absolvirano prvo branje vladne predloge zastran italijanske pravne fakultete v Roveretu. Do-tična predloga se je odkaznla proračunskemu odseku.
Debata je bila zanimiva. Oglasili so se zastopniki različnih strank in pojasnili ne samo svoje stališče glede pravne fakultete, nego vobče glede vseučiliškega problema v naši državni polovici, kateri problem postaja čedalje nujnejše potreben korenite rešitve.
Italijanski poslanci so šli brez upa zmage v boj za Trst. V vseh mogočih varijacijah so ponavljali svojo zahtevo, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu, in sicer brez ozira na primorske Slovane, dasi bi se z italijansko visoko šolo moči na Primorskem popolnoma izpremenilo na škodo Slovanov.
Mrak je nastal v sobi in pusta, grobna tišina je bila; culo se je le težko, hripavo dihanje bolnika.
«Mirko! Nisi li slišal očeta? ... šli so mimo okna in me poklicali.*
«Sanjalo se ti je!»
«Nič se mi ni sanjalo. Natanko sem jih videl — šli so mimo okna in so me poklicali.*
«Lc miren bodi, to so bile le sanje,* ga je tolažil Mirko.
France je zatisnil oči in čudne misli so mu rojile po glavi; vstajale so in se nenadoma zopet pogrezale. Videl je razne podobe po stenah, po tleh, po stropu ... V daljavi je opazil gosposko kočijo z dvema paroma konj in zmirom bolj se mu je bližala; že se je prijel z obema rokama — toda voznik je zamahnil z bičem, kočija je sunila, švignila jc dalje in on je padel, udaril se je s čelom ob kamen in je obležal . . .
Odprl je oči in Mirko mu je brisal z lobcem potno čelo.
Oglasili so so pa s svojimi zahtevami tudi zastopniki drugih narodov. Oglasili so se Slovenci, Cehi, Malorusi in Hrvati. Schonererjcva stranka je porabila to priliko za izjavo, da je sploh proti ustanovitvi vsake nenemške univerzo v Cislilvanski, socialni demokratje pa so nastopili kot ovaduhi, dolžeč kar od kraja vse narodnosti iredentističnili nagnenj. Obenem se je socialistični govornik zavzel za narodno avtonomijo.
Izmed Slovencev sta govorila Plantan in Ploj. Slednji se je omejil na kratko izjavo, medlem ko je posl. Plantan v velikem govoru pojasnil slovensko stališče. To stališče je, na kratko rečeno: da priznavajo Slovenci vsakemu narodu pravico do visoke šole, nasprotujejo pa zahtevi, da bi se italijanska fakulteta ustanovila na Primorskem, in zahtevajo, da se že ustanovi slovenska univerza v Ljubljani.
Poslanec Plantan je imel srečen dan. Ministri in poslanci so ga poslušali z velikim zanimanjem, dasi je govoril skoro celo uro, in minister Hartel je tudi izjavil, da se bo s Plantanovimi izvajanji obširno bavil v proračunskem odseku.
Naivni minister Hartel je že pri sobotni razpravi v splošnem oziru preciziral vladno stališče. Dejal je, da vlada ni nenaklonjena ustanovitvi novih vseučilišč; mučijo pa ga vsakovrstne skrbi, ki prav tako izgledajo, kakor da jih je vlada iztaknilu z namenom, da bi ji ne bilo treba ugoditi zahtevani dotičnih narodov.
Zlasti dvoje predpogojev je omenil minister Hartel. To sta: sredstva in * polnovredne akademične učne moči«. Odkritosrčno je priznal, da se je vlada postavila na stališče, katero je sedanji ministrski predsednik baron Gautsch formuliral že leta 18'JG in ki ju bilo luko dobro zamišljeno, da Čehi še danes nimajo upanja, da kmalu dosežejo drugo češko vseučilišče.
No, poslanec Plantan je v svojem govoru, dasi je govoril pred ministrom, ovrgel že vnaprej te pomisleke. Opozoril je, da bi sc Slovenci zadovoljili, če se jim sedaj ustanovitev vseučilišča zagotovi, seveda potom zakona. Za
«Zakaj ste me spodili, oče? Zakaj ste me ostavili samega v neznani hiši, med neznanimi ljudmi?«
Tekel je za kočijo, a voznik je zamahnil z bičem in kočija je izginila v daljavi — vse je izginilo . . . Padel jc in se je udaril s čelom ob kamen in je obležal na tleh — podlegel je beli smrti . . .
*  * *
Tako se je dopolnilo mlado življenje, polno nad in upov, mnogoobetajoče — pa tudi polno bridkosti in polno solza, razlitih brez koristi, kakor dežnica . . .
Vzbrstela je mladika. Zapihal pa je sever, ledena slana — smrt je šla preko poljan in uvel je lepi cvet v žarni mladosti...
Kakor bela senca se je prikradla, liho, neopaženo in zamahnila je s svojo kruto roko in pal je cvet . . .
Pomladanski IzprehodI po Italiji.
Odlomki iz popotnega dnevnika. Piše Franjo K—c. I.
Padova,
Sanjarska moja duša je vslrepetala v dihu prve pomladi. Ponosno kakor zasnub-•jena kraljičina prihaja vesna dežel. Ca-
začetek bi zadostovala pravna fakulteta. Minister Hartel jc priznal, da so vsled požrtvovalnosti dežele kranjske in mestne občine ljubljanske na razpolaganje znatna sredstva. Ta sredstva zadostujejo za ustanovitev pravne fakultete in tudi glede učnih moči «polno-vrednih učnih inoči» bi vlada ne prišla v zadrego, če bi imela dobro voljo ugoditi slovenskim zahtevam.
Slovensko vseu či liško vprašanje je postalo zopet aktualno, bolj kakor je kdaj bilo. Na slovenskih članih proračunskega odseka je, da položaj dobro izkoristijo. Minister je obljubil, da bo na Plantanova izvajanja odgovoril in če se slovenski zastopniki z ostalimi slovanskimi poslanci zavzemo za stvar, je morda le mogoče, ustvariti med italijansko pravno fakulteto v Hoveretu in med slovensko pravno fakulteto v Ljubljani tisti Junktim, ki bi bil edino jamstvo, da naša zahteva ne izgine vsaj za deset let z dnevnega reda.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
vsem svojim podružnicam in slovenskim rodoljubom.
Pred dvajset leti so praznovali Slovenci tisočletnico smrti sv. Metoda ter ustanovili kot vidno znamenje temu veličastnemu spominu «Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«.
Ministrstvo za notranje zadeve je izza 7. aprila 1885. leta s št. f> 179 odobrilo druž-bina pravila, ki jih je izdelala v to pooblaščena petorica naših mož.
V tej dolgi dobi 20 let so nabrali naši rojaki marsikak tisočak za našo družbo in marsikaj koristnega se je napravilo ž njim. Danes, ko gledamo nazaj na to 20 letno težavno delovanje, navdaja družbino vodstvo naslednja prošnja in želja, ki je sporoča tem načinom vsem svojim podružnicam, vsem ča-slitim rodoljubkinjam, vsem cenjenim domoljubom.
robna pomlad! Lepšega pomena veličastnosti, zmagoslavja in glorijole ga ni v besedi kralj, kot v slovu: vigred! Prisrčna dobrodošla, iskreno pozdravljena in vroče ljubljena ozna-njevalka radosti, sreče, življenja! Polagoma ali zmagonosno, odevena v dragoceno krilo cvetja in zelenja, si priplula iz nebes in poljubila hrepenečo zemljo! In z nepremagljivo silo mi je srce zahrepenelo po solncu in cvetju, po rajskoniilih livadah, kjer svatuje večna pomlad, po deželi, kjer so nemirne pesniške duše srkale toliko sladkosti in utehe!...
Prijetno je, ako solnčnega pomladanskega večera priromaš v Trst in iz nabre-žinske soteske se diviš, kako se solnce z ognjenimi poljubi zataplja v morje, kako žari in gori njega rdeča krogla kot bi jo pravkar vzel iz sikajočega plavža ... Še prijetneje je, ako se na večer malce pokrepčaš v hotelu « Balkan«, kjer ti mine par prijetnih uric v krogu tržaških Slovencev. Naši tržaški bratje, jadranski čuvarji, so kaj bistroumni politiki, v svesti so si svoje velike misije, ki jo vršijo — to izpričevalo jim moramo dati — z neprimerno delavnostjo. Tržaški Slovenci so kaj imenitni ljudje: precej se ločijo od drugih Slovencev! Lastna sta jim vročekrvnost in entuzijazem najbližjega mejaša Italijana, v občevanju in kretanju so dostojni in gibčni
Ker »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« gotovo ni ustanovljena le za nekaj malo let. marveč, kakor se kaže za precej ne-dogledno dobo - saj sc bijejo narodnostni boji danes hujše nego prej — ker se stavi na njeno vodstvo vedno več zahtev, opozarja podpisano njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve že v bližnji prihodnosti.
S šolskim letom 1905/0. se otvori novo šolsko poslopje na Savi pri Jesenicah, v kojem je nastanjeni ondotni otroški vrtec. Ob istem času hočejo tudi Jeseničani začeti svoj otroški vrtec.
Potrebno je, da se v Mariboru ustanovi družbina ljudska šola. Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika.
V Gradcu bi bil potreben vsaj otroški vrtec.
V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem bi radi z letom 1907. svojo lastno slovensko tro-razredno, ki naj se sčasom, ko postane deželna ljudska šola zopet slovenska, preustroji v kmetijsko šolo.
Očividno je torej, da se bodo v najbližnji prihodnjosti podvojili troški naše družbe. Res je, da imenuje družba štiri šolska poslopja svojo posest, res je pa tudi, da ima družba še nepokritega dolga v znesku .'54.000 K, ki tekom tega leta naraste najbrže na 40.000 K.
Ako pa hoče vodstvo zagotoviti družbi obstanek in, ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam, potrebno je vsekako, da pokrije prej ta nepokriti primanjkljaj.
Radi tega se poživlja podpisano vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh častitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov s prošnjo, da vsakdo izmed njih pripomore po svoje do tega, da sc zboljša družbino financijelno stanje. Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obolus, odplačal bi se lahko precejšnji del družbinega dolga, če ne morebiti
kot bi se bili učili pri Francozih, v političnem nastopanju pa presodni in hladnokrvni do mozga kakor Anglež, v ljubezni za narod pa en plamen, goreč in čist, liki, da so se vzgle-dovali na največjih mojstrih rodoljubja — Cehih. Pa so tudi praktični, dobra vedoč, da s samim idealizmom se ne pride daleč. To nam spričuje njih «Narodni dom». Krasno so znali združiti koristno s slabim. To ni samo kak reprezentacijski dom tržaškega slovenstva in slovanstva; tu je hotel, restavracija, kavarna, čitalnica, telovadnica, gledališče, tiskarna, knjigoveznica, uredništvo in upravništvo, hranilnica in posojilnica, odvetniške pisarne, stanovanja tržaških voditeljev — vse kar pod eno streho. Tržaški Slovenci imajo pa tudi dobro narodno izšolano maso. Bil sem lani v Trstu, ko so imeli Slovenci baš neko manifestacijo za svoje ljudske šole. Priredili so veličasten obhod po mestu, nakrat nekemu pade na um, da bi bilo dobro iti demonstrirat pred laški magistrat. Da se je to zgodilo, pomen cele manifestacije bi bil — pokopan. Na trgu pred tržaškim «Narodnim domom» je bilo zbranih na tisoče tržaških Slovanov. Ze je omahovala množica, velik del udeležencev se je že pomikal smerom k magistratu — kar prične izpred d veri « Narodnega doma» govorili neki Iržaški odvetnik — Slovenec. Krasen,
1. priloga ..Gorenjcu" št. 20 iz 1.1905.
celo — kur je iskreno želeti — ves dolg.
Kjer pa ni mogoča prireditev veselice iz kateregakoli vzroka, tam naj bi podružnična načelništva skušala pridobiti slehernega iz njihovega okraja vsaj kot družbinega podpornika, od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrho.
A ko se odzovejo tej prošnji vsi oni, katerim je »Družba sv. Cirila in Metoda« sveta stvar, ki vedo cenili njen. obstoj, potem je vodstvo preverjeno, da bode i v prihodnje lahko in veliko lože ustrezalo potrebam in željam slovenskega naroda. Ako bode vse slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, bode »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« ob svoji dvajsetletnici hrezdvomno zrla vjasnejo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid.
Tedenski politični pregled.
Iz državnega zbora. Poleg razprave o laškem vseučilišču, pri kateri se je oglasil tudi slovenski poslanec in o kateri govorimo v drugem članku, se je sprejel izpremenjen krosnjarski zakon. Sprejel se je tudi zakon o vojaških pripregah, na kar se je zasedanje odgodilo.
Deželni zbori. Sklicani so deželni zbori, in sicer nižjeavstrijski predarlski in istrski na dan 17. maja, češki na dan 18. maja bukovinski pa na dan 25. maja. V češkem deželnem zboru so nemške stranki? razen Vsenemcev opustile ohslrukcijo.
V železniškem odseku je dne 10. t. m. poslanec Kaftan poročal o pridlogi, s kateio vlada zahteva novih kreditov za planinske železnice. Vsled te afere je, kakor znano, odstopil železniški minister dr. \V i t tek. In pododsekje bil sklenil ostro grajo. Sedaj je odsek z večino odklonil Kaftanove predloge ter sprejel predlog Svlveslrov, ki izvaja le obžalovanje, ker vlada ni o pravem času naznanila parlamentu, da je znatno prekoračila odobreni proračun in da potrebuje nove milijone.
Knez Lobkovic, najvišji maršal češki, je minulo nedeljo praznoval 70 letnico svojega rojstva. Tem povodom je bilo prirejenih več svečanosti, med temi je jubilarju zvečer v nedeljo zapelo 500 pevcev čeških pevskih, društev podoknico.
Dogodki t Macedoniji. Pri Straži v sko-peljskem vilajetu je bila bitka med turškim vojaštvom in večjo srbsko četo. Srbi so izgubili sedem mož, Turki pa enega častnika in osem vojakov. Turški vojni minister je ukazal mobilizirati štiri albanske rezervne bataljone iz Berata, Malakaša, Tirane in Drače, da odrinejo proti vstašem v Arabijo, kjer je buknila vstaja. Rezervisti so se pa uprli in nočejo priti k orožju. Sploh so v gornji Albaniji postale razmere take, da je Šeinzi-paša brzojavno pro-il za vojaško pomoč.
Dopisi.
Iz Mavčič. (Črno na belem.) 'Pod tem uvodnim člankom razvrščuje »Lažiljub« od 4. maja nas kmetske liberalce v dve vrsti ter meče pesek v oči zapeljanemu ljudstvu in želi istega si ohraniti v klerikalni slepoti. To voditelji ki likalne stranke dobro vedo, da edino kmet, ki je neveden in po politikujoči duhovščini zaslepljen, jim je glavna opora, brez katerega bi bila stranka popolnoma brez vsakega vpliva. Zalorej navaja Člankar tam s patosam: Središče vse naše politike mora bili kmet. Seveda kmet zaslepljen in pa«jc-pokorno udan našim blagoslovljenim polili-karjem, katerih edino hrepenenje je po ma-monu in posvetni vladi. Če bi to ne bila resnica, potem bi pustili politiko na stran, katero jih Kristus ni učil, ter se držali svojega poklica, na kar bi veliko sovraštva, jeze in zla izginilo med ljudmi. Trn v peti je našim klerikalnim politikarjem vsaki človek, ki ima le količkaj prostega naziranja in lastnega prepričanja in se po njem ravna. Za to imamo dokazov na izobilje, kar tudi potrjuje omenjeni članek.   S številkami dokazuje član-
kar tam, koliko se peča ljudi na Kranjskem s poljedelstvom, koliko z rokodelstvom, koliko z obrtnijo in koliko je uradnikov, kateri zadnji komandirajo s par graščaki vse na Kranjskem. Kako hinavsko ščuje nevedno ljudstvo s tem proti vsakemu olikancu, se vidi iz tega, da konečno navaja: Ljudstvo, ki delaš in si s svojimi žulji služiš borni kruh, vstani, združi se! Peščica ljudi, ki ti je tuja, ne sme biti tvoj gospodar. Zvršuje naj svoje dolžnosti, ker je plačana zato, politika je pa tvoja reč. Kdor dela, kdor plača in daje svoje otroke v obrambo domovine, naj ima prvo besedo. Resnično dejstvo pa je, da ne komandirajo na Kranjskem ne uradniki, ne graščaki ne mestni in ne kmetski liberalci, ampak ravno nasprotno, tista vrsta ljudi, ki skoro nič ne dela, dobro živi od nevednosti kmeta, je za storjeno delo dvakrat plačana, ki nič davka ne plačuje, katerim po svojem poklicu ne pristaja vmešavati se v politiko in k domovini iz svojih stanovskih dolžnosti ne sme dajati nikake obrambe; da ravno ta peščica ljudi komandira vse na Kranjskem in vleče zaslepljenega kmeta za nos. ter hoče potisniti voz časa v srednji vek nazaj. Pomisli, dragi sokmclovalec, ali so res povzročili uradniki, graščaki, mestni ali kmetski liberalci, da so se duhovnikom, ki itak dobro izhajajo, zvišale plače in da se za nas kmetske trpine nič ne i/posluje, kdo je tega kriv ?
Iz Tržiča. (Sclul lerje va slavnost.) Ker se jo Schillerjcvu slavnost obhajala povsod, kjer se nah <ja le pešica Nemcev, seveda tudi tržiški Germančki niso hoteli zaostali. Priredili so tudi »Schillerfeier« v hotelu «Radetzky». Ker nastopijo povsodi »fein und nobel», so razposlali vabila tržiškim občanom. Mnogo nevednežev se je odzvalo tem vabilom, ne-vedeč, za kaj se pravzaprav gre. Da bi pa izgledala ta slavnost tem impozantnejša, so navedli kar tri društva prirediteljem, namreč: •Sudmark*, »Schulverein« in »Liederlafel*. V vseh teh treh društvih so člani ista peščica Nemcev, katera tvorijo ponajveč privandrani šribarčki, zato se ni čuditi, da ima lahko pri
pristavil: «ti seveda tega ne razumeš, premlad si še! Ali samo priden bodi, in prišel bo čas, ko boš vedel, kaj se to pravi; ali takrat mene, padovanskega doktorja, že ne bo več na svetu ...» In res je blagi mož legel v grob, še predno sem razumel njegove besede. Par let po smrti dobrega starčka sem prišel v njegovo hišico, ki so jo posedali že popolnoma tuji ljudje. Slučajno zabredem na podstrešje. In kaj zagledam? V kotu zlomljen okvir, v njem pa diplomo padovanskega doktorja. Sipa je bila potrta, pod njo le še ostanki slavne diplome, večinoma je bila že snedena od molov in podgan. Ubogi pado-vanski doktor! Na podstrešje so ti vrgli tvojo slavno diplomo, kako so onečastili tvoj spomin! Da veš za to. v grobu bi se obrnil!
Danes je v Padovi živahno vrvenje. Vrši se semenj, in poleg konjskih mešetarjev so prispele cele trume romarjev na počastje Sv. Antona. Pa tadi sicer brezdelni Padovan in Padovanka prikazujeta danes mrzlično gibčnost: Glej, kako brhko hiti po cerkvenem trgu padovanska matrona, kakor z ličilom zenačene so vse gube na ostarelem licu — izpremenila se je v svežo, cvetečo, razposajeno devojko!
Padovanci umejo prav mojstrski združiti idealno-pobožno z materijalnim in profanim i *
poln kipeče ljubezni do naroda tu zbranega, je bil njegov govor in uplival je z magnetično silo. Narod je bil poučen, da bi bila s takim činom pokopana vsa manifestacija, da bi moglo priti celo do krvoprulilja; mirno je ostala množica na mestu ter se po končani slavnosti razšla. — Tržaško slovanstvo khje, cvete in raste, v njem so Vai pogoji za srečno in mirno bodočnost!
Bila je čarobna spomladanska noč — na polnoč je šlo — ko sem se poslavljal od milih tržaških Slovencev, izmed katerih nekaterimi sem se tako brzo seznanil in stopal proti pomolu. Llovdov paiobrod «Vunus» se je polnil. Ze drugič v življenju se zibljem ž njim po sinji Adriji. Mirna, nebeškomila noč! Kakor nalašč za zaljubljence, za mlade novoporočence! Nekoliko takih srečnih dvojic je pač šetalo po krovu; jaz pa sam samcat! Malo zavidljivo sem jih gledal presrečne Zemljane; kmalu pa sem bil v svoji kabini in spal, dokler me niso v Benetkah prebudili sitni natakarji. Se bi bil spal, da me niso zbudili. Nekoliko slabe volje sem veslal po gondoli po kanalu grande, ki ga je zlatilo jutranje solnce, da so odsevale v njem starodavne palače, kol iz čistega zlata I Nisem bil danes prvič v Benetkah in morda ne zadnjič, ker sem jih že opisal, ne storim tega danes.
Za dobro uro po nedogledni padovanski ravnini sem bil s hlaponom v Padovi. Z nekim posebnim čarom me je vleklo to misto nase; sam ne vem zakaj! Morda zato, ker ima mnogo lepih cerkva in arheologičnih zanimivosti? Ne potujem nikdar samo izključno zaradi tega, da kaj vidim, nego da se razvedrim, ako pa nehote in mimogrede kaj vidim, ne odtegne se to mojemu spominu in peresu.
Spominjam se še na stare naše »padarje« po deželi okrog, ki so že danes skoro docela , izumrli. Skoro ti vsi so bili prornovirani na padovanski univerzi, ki je imela še pred dobrim pol stoletjem na^glasovitejšo medicinsko fakulteto na svetu I Kako živo se še spominjam dobrodušnega dr. M. v nekem gorenjskem trgu. V enem kolu sobe je imel nabasanega orla, v drugem medveda, na pisalni mizi mu je že cela desetletja ležala mrtvaška glava. Nad pisalno mizo pa je visela diploma padovanske univerze. Z zlalimi črkami je bilo zapisano: Nos reetor magni-iicus Paduensis nominamus ... In kadar je bil sivolasi mož posebno dobre volje, pokazal je na diplomo, potem pa se potrkal na prsi, rekoč: Nos doetor medicinae uni-versalis, universilatis Paduensis !...*) Važno je *) Jaz doktor vsega zdravilstva univerze Padovanske.
tukih veliko, besedo učitelj Miklič. Ta slavnost je posetil zadnji čas posebno »slavni* profesor Binder iz Ljubljane kol slavnostni govornik. Iz tega lahko razviditno, kako učeni so gospodje navedenih treh društev, da se niti eden ni smatral zmožnim govoriti slavnostni govor. Res <was fur feine und gcbil-dete Leute»! Nastopil je torej profesor Binder, ki je pa tako zanimivo govoril da so šli nekateri gospodje oddahnit se v spodnje prostore z besedami: «es war geradezu zum einschlafen». Namesto napovedane vojaške godbe je samo neki R. kazal na glasovirju svojo umetnost. Seveda tudi hajlanja in »afen* ni manjkalo, a vršilo so je vse to pri zaprtih vratih, ker jim je pač še bila v spominu lanska demonstracija, ko se je zažgala na sredi trga frank* furtarica in ko jim je pokazala, da Tržič ni za javne germanske nastope. Seveda se je na to skromno slavnost opozorilo orožništvo, ki pa ni imelo nikakega posla. S tem so pokazali Nemci, da se ne boje po Bismarkovih besedah samo Boga, ampak tudi gorenjskih pesti. Prostori niso bili polni, dasiravno so se zbrali pri tej slavnosti vsi tržiški germančki in negermančki, od najvišjega do kleparskega in kovaškega mojstra. Take ponižne zabavice za zaprtimi vrati jim pač ne moremo kratiti. Mi bodemo vsako izzivanje na javnih prostorih že znali zavrniti. Mahlzeit!
Z Gorenjskega. Ob Času sadne razstave v Radovljici se je na našem obnebju prikazala nova zvezda. Nevedni ljudje so se čudili njeni velikosti in svetlobi, pravi zvezdo-znanci pa so jo takoj pogruntali, da je to zvezda repatica, katera sveti le en čas, potem pa zatone za gore in se zgubi v morje večnosti in pozabljivosti. Prav so imeli! Zadnjikrat je ta zvezda zasvetila v tržaškem «Novem listu», zdaj pa je že izginila izpred oči brez sledu. Škode ni napravila prav nič. Ker ni imela zob, da bi grizla, je mahala z repom na vse strani: po učiteljstvu, po odboru sadne razstave, po kmetijski družbi, po ravnatelju Pircu, po vladi, pa nobeden ni čutil teh udarcev, ki so prihajali očividno le
Cerkveni shod pa — konjski semenj! In lepi so vam bili ti konji, da sem se zavzel, kako more obstajati v izstradani Italiji tako krasno konjsko pleme. Pa o tem pozneje! Ozke, vlažne ulice so bile nakopičene okoličanskega ljudstva: Kdor pride sedaj na cerkveno po-časlje, stopi tudi malo na sejmišče; kdor pa si pride izbirat iskrih vrancev in nakupovat loncev in drobnarij, se gotovo pomudi tudi malo v cerkvi. Kakor bi Padova doživela drugo preseljevanje narodov, tolika množica naroda vre v mesto; iz vseh sosednjih mest in trgov: iz Abana, iz Comisara, Pojana, Vi-gonze i. t. d. Stojim na stopnjicah padovanske katedrale in gledam nenavadni prizor. V cerkev se pomika pojoč, nedogledno dolg izprevod italske duhovščine, mnoga mitra se svetli ob koncu . . . Zašel sem med ženske. Kolikor razumem njih narečje, izklepetavajo vse novice iz širne okolice. Na stotine se zbira devojk na ne prevelikem trgu: nobena vaška lepotica izpod sedmega zvona ne zamudi današnjega dne; bilo da jo je ostavil ljubček, ali da je obolela na smrt, ali da nima niti dvajset centezimov v svojem žepu. Med njimi lični laški mladeniči zagorelih lic; za njimi brezzobe starice, ob njih otroci, ki so se morda komaj pred meseci rešili nadležnih povojev! Konec prih.
iz onemoglosti in surovosti. Kdor ne Ve, kaj mislim povedati, naj pogleda klerikalni «Novi list* iz Trsta, kjer je kilometer dolg popis jesenske sadne razstave v Radovljici. Kakšen je ta popis? Malo stvarnega, večinoma samo zmerjanje neljubih oseh. Pa kako zna dopisnik ta posel! Bralci naj se sami prepričajo iz naslednjega seznamka, katerega sem sestavil iz imenovanega lista. Ti izrazi n priimki so: neresen naroden faktor, spretni ro-varji, osebna časlihlepnost, žaljena sebičnost, izdajalski zlikovci, ubogi bahači, umazane intrige, silno hujskanje, hudobni elementi, nesramni ljudje, nesposoben odbor, notorična nezmožnost, infernalna besnost, pobalinsko kljusovanje, brutalen korak, nizkotno ravnanje, pritlikovci, srboriteži, imperlinentno prizadevanje, oslarije domišljavih bedakov, perfldije, podleži, judeži, prusaško slovenski list »Go-renjec» i. t. d. Prašali boste, kdo je te, menda na gnojišču zrastle cvetlice zbral v tako lep šopek? To je storil mož «z jekleno roko* in »nenavadno zilavostjo», kateri «nadkriljuje» vse druge in dela na skrivnem »brez kontrole* (tako sam sebe hvali v rečenem listu), to je g. Ivan Fajdiga, bivši krojaški mojster in Časnikar v pokoju, zdaj vinski vele-tržec v Radovljici, poročevalec «Slovencev» iz Radovljice i. t. d. Kaj naj mu odgovorimo na te fraze največje surovosti, ki se slišijo samo po beznicah? Nič. Škoda papirja in žajfe za umivanje rok. Tudi mu z veseljem vračamo ponujane cvetlice. Naj sam duha ta šopek, ker ima tako fin nos. Sadjar.
(Opomba uredništva: Dolgo časa smo imeli posebno usmiljenje s tem človekom, a tudi pri nas je enkrat mera polna. Prepričan naj bo, da človek, ki ima toliko centov masla na svoji umazani glavi, ne sme hoditi na solnce, zatorej ga zagotavljamo, da bomo poskrbeli, kakor hitro se bo pre-drznil kak vinski trgovec Ivan Fajdiga iz Radovljice, kazati se v javnosti, ali siliti v ospredje, da se mu prav pošteno posveti. Vprašali ga bomo med drugim, če pozna pesmico z naslovom: Vse se zve, kar stre ljudje! katero je prusaško-slovenski mazač naslovil neki 12- ali 13 letni Ihrer Wolgehorcn Fräulein Theresina W., Dienstmagd in Radmannsdorf. Fajdiga, torej pogum velja!)
Koncert čitalniškega pevskega zbora v Kranju
v soboto, dne 13. majnika 1905.
Čitalniški pevski zbor je priredil na korist svojemu fondu koncert, pri katerem so sodelovali iz prijaznosti: g. K. M ah kota (ba-* riton), g. J. Lapajne (klavir) in si.meščanska godba. Koncert se je vršil v dasi malo prenizki, vendar akustično dokaj dobri dvorani »Gorenjskega Sokola*.
Spored koncertu je bil raznovrsten, a tudi zanimiv, kar ni vedno posledica raznovrstnosti. Moški zbor je pel štiri pesmi. Tri a capella in enega s spremljevanjem orkestra.
A. Nedved: «Avstrija moja* je eden izmed starih zborov, ki so javnosti že do dobra znani; vendar pa učinkuje še vedno s svojim eminentno patrijotičnim tekstom in Nedvedu lastno naravo, neprisiljeno harmonijo in melodijo. Rekli bi lahko, da je to pristni «Nedved». Zbor se je pel, dasi nekoliko pre-
počasi, vendar hvalevredno točno in s primernim ognjem. Pri tem, kakor pri vseh drugih zborih, nam je ugajalo zlasti smislu primerno deklamoyanje ter upoštevanje dinamike. Navadno poznajo naša pevska društva le brutalni «fortissimo» ter se jim niti ne sanja o mnogo efektnejšem «pianissimu». Seveda: vse ob pravem času!
A. Förster: «Povejte ve, planine!* je izmed najnovejših zborov eden najtežjih, ki ima popolnoma moderni sestav; zato se ga manj izobražena in izvežbana pevska društva le nerada in nevesela lotijo. Vendar pa je v«ak pevski zbor, ako se mu posreči zadostili zahtevam tega zbora, lahko ponosen na to pesem. Priznati pa moramo, da je v resnici težko izvesti to nalogo. Tudi ob tej priliki so se tempi nekoliko zavlekli in prehodu »povejte ve* je nedostajalo tukaj tako potrebne čistote. Vobče pa nas je izvajanje s pridom utešilo in zboru lahko častitamo!
A. Hajdrih: »Hercegovska* je krasen, ognjevit zbor, katerega je, že pozabljenega, dvignil zopet g. Hubad s svojim zborom, za kar mu moramo biti hvaležni. Pel se je ta zbor izmed vseh najboljše ter se je moral na burno zahtevo občinstva ponavljati.
Tudi Griegov moški zbor s spremljevanjem orkestra «Nova zemlja» je precej znan. Zbor ni ravno težak, vendar pa Je efekten in vzpričo svojega baritonskega solo in orkestralnega spremljevanja priporočati vsem boljšim zborom. Petje nas je posebno zadovoljilo, dočim je bilo spremljevanje pre-hrupno, ker so različna trobila morala na-domestovati godala. Boljše bi bilo spremljevanje na klavirju samem.
Vobče torej so se zbori prav lepo oh-nesli, za kar pa je treba biti povsem hvaležnim svojemu pevovodju g. Rusu. Poznali smo ga dosedaj kot izvrstnega pevca, priklonimo se mu sedaj tudi kot veščemu in spretnemu pevovodju, ki ima hvalevreden muzikaličen okus, zadostno porcijo energije in — potrpljenja.
G. K. Mahkota je pel Löwejevo balado »Ura*, Wolfovo »Jutranjo roso» pod eno točko in pod drugo: Fr. Gerbič.: »Sklepala roke si bele* in Ipavec: «0c na poljane rosa pade*. Dodati pa je moral še Prohazkovo: »Kaj bi te vprašal* in Förstcrjevo «Grlica».
Kakor vidimo, ima g. Mahkota zelo raznovrsten in zanimiv repertorij. Ustrašil se ni celo VVolfa.
K. Löwe: «Ura» je lepa balada, ki dovoljuje pevcu razviti svoj glas do veljave. Ker faktura in tudi tehnika pesmi nista preveč težki, zato je pesem lahko umljiva ter je bilo občinstvo g. Mahkoti tudi izvanredno hvaležno za njo.
H. Wolf: «Jutranja rosa» je, dasi ena najlažjih Wolfovih pesmi, vendar vsled svojih deklamatoričnih težkoč, postamentov i. t. d. dokaj težka, a tudi hvaležna. Tempo pa je bil prehiter! Želeli bi, da bi g. Mahkota ob priliki podal še kaj Wolfovega, saj ga žalibog itak ne čujemo, vsaj na slovenskih odrih nikjer.
Dr. B. Ipavec: «Ce na poljane rose pade* je eden izmed novejših, a tudi najlepših bari-tonskih solo. Če bi bil tempo nekoliko hitrejši, nudil bi nam g. Mahkota dovršeno lepo pesem. Nežna in prijetna je tudi Gerbiceva: »Sklepala roke si bele*. Obe pesmi sta izzvali šumno pohvalo ir. g. baritonist je moral dodati zgoraj omenjeni ilve pesmi.
2. priloga „Gorenjcu" št. 20 iz 1. 1905.
G. Mahkota je simpatičen bariton, ki nam bo še marsikaj lepega zapel. Naj se le pridno uri ter se varuje forsiranja.
Spremljevanje na klavirju je osbrbel g. J, Lapajne ter je svojo vlcgo tudi primerno in ne usiljivo rešil. Klaviiju pa bi bilo treba dati modro polo ali pa ga izročiti kakemu Šlajmerju za klavirje.
SI. meščanska godba je svoj reper-torij zadovoljno in s samozavestnim poudarkom rešila. Vidi se, da pod skrbnim in spretnim vodstvom g kapelnika W. vedno bolj napreduje. Bodi ji naša posebna zahvala, posebno ker je, kakor smo culi, celo brezplačno sodelovala, kar ne bomo pozabili.
Koncert se je torej moralično izvrstno obnesel. Upamo, da jo g. blagajnik tudi zadovoljen. Čitalnici smo iz srca hvaležni na tem lepem koncertu ter se trdno uadejumd, da sledi lemu se mnogo drugih, a tudi tako izvrstnih, kakor je bil tal F. A.
Blejske novice.
-— Načrti za vodovod, katere je izdelal deželni nadinžoncr g. 1. Sbrizaj, so že iz-gotovljeni. Troikisoproračunjeni na 135.000K. Studenec je vzet na travniku blizu Rečice. Vodovod je namenjen za vasi Rečici, Grad, Zeleče, Zagorice in Mlino, torej za vso blejsko občino.
— Letoviški list bo izhajal tudi letos vsako sredo s 15. junijem pričenši. Kdor hoče imeti svoj inserat v tem listu, naj ga pravočasno pošlje ali odda v občinsko pisarno.
— Primankljaj za stavbo no ve cerkve na Bledu je določen na 72.049 kron, kateri znesek bi sedaj imela plačati občina. Prvotni primankljaj je bil proračanjen na 26.000 kron, dočim znaša sedaj celih 4G.049 kron več.
— Bralno društvo na Bledu priredi v kratkem društveni izlet k Bclopeškim jezerom.
— Žrtevkmetijskegadruštvana Bledu. Prostovoljna dražba se je višila v nedeljo popoldne na Mlinem pri posestniku Andreju Noču, ki je imel lilijalko klerikalnega kmetijskegn društva na Mlinem. Dasi je Noč imel, predno je otvoril to lilijalko, poleg posestva še denar, je po preteku štirih let prišel revež skoro na beraško palico.
— Dva nova policaja dobi blejska občina s 1. junijem 1.1.
— K la v niča je zadobila pravico javnosti. Ista stoji ob cesti iz Lesec proti Zagoricam v «Btmju». Zgradil jo je g. Andrej Tolazzi, zidarski mojster na Bledu. Klavnica sama je veljala okrog 6000 kron, ledenica, katero je zgradil g. Josip Sturm, zidarski mojster v Radovljici, pa 6000 kron.
— H o t e 1 S t e i d l. Te dni je izginil napis hotel Peternel in na njegovem mestu se blišči hotel Stcidl. Gospod Steidl je izdatno preuredit svojo gostilno z lično opravo in napravil vrhutega še moderno kavarno.
— Nova poslopja. Gospod župan Peternel zida nov hotel ob kolodvoru, g. nad-učitelj Fran Rus lepo vilo, dalje gradita gg. Goljas in Slibar tudi novi vili blizu šole. Vsa ta poslopja stavijo domači. Tako prav!
— Letošnja sezona obeta biti precej živahna. Oddanih je že 22 večjih stanovanj, na razpolago je poleg nekaj večjih še mnogo manjših stanovanj.
Loške novice.
— Prepir med fanti. Devetnajstletni posestnikov sin Janez Brce in njegov brat Urban Brce iz Dinžgoš št. 28 sta bila v nedeljo 14. I, m. v družbi mnogih fantov na neki veselici v Dražgosah, in sicer v gostilni Jakoba Šmita. Ko so fantje preko desete ure oslinili gostilno, je nastal med fanti prepir; kakih pet fantov je napadlo s koli Jerneja Brceta. Slednji je potegnil nož iz žepa in prizadel Francu Megušarju na prsih in v trebuha smrtnonovarne rane. Megnsarja so takoj drugi dan odpeljali v deželno bol-ivšnico v Ljubljani. Sunil je z nožem v trebuh tudi Gregorja Šmita ter ga teiko poškodoval. Jernej Brce je bil po orožnikih aretovan h izročen tukajšnjemu c. kr. okrajnemu sodišču v preiskovalni zapor. Jernej Brce je le v si-lobranu poškodoval svoje napadovalce.
— Vojaški dolžnosti se je odtegnil. Pod tem naslovom smo zadnjič priobčili notico, da je bil tukajšnjemu sodišču izročen 27 let ni Anton Gadež iz Hotavelj, vr-nivši se po desetletnem bivanju v Ameriki v svojo domovino. Danes še dostavljamo, da je svojo trditev, da je amerikanski državljan pred sodiščem tudi dokazal, nakar je bil izpuščen.
— U m r 1 je v sredo ob V. 6. uro zjutraj po dolgi bolezni -— jetiki gospod Adolf Ape, uradnik okrajne bolni tke blagajne v Kranju. Človeku se krči srce v trenotku, ko polagajo v prezgodnji giob tako mlado in nadebudno življenje. Rajnik je doživel jedva 22 let. Kakor njegovemu očetu in dvema sestrama, tudi njemu ni prizanesla neusmiljena morilka — jetika. Pokojnik je bil za časa svojega bivanja v Skorji Loki zvest in požrtvovalen* so-trudnik pri sleherni čitalnični prireditvi. Znan je bil kot izborcn komik na gledal ščnem odru. Kako iskreno pa je bil priljubljen v Kranju, je pričal njegov zares veličastni pogreb. Iz Kranja je prihitela deputacija «Sokola>, kranjski čitalniški pevski zbor je zapel pod spretnim vodstvom gospoda učitelja Vilibalda Rusa dve ganljivi žalostinki pred hišo in na grobu; poleg tega smo zapazili veliko množico gomodov in dam iz Kranja, ki so prihiteli poslovit se od priljubljenega mladeniča. Med drugimi venci so nosili pred krsto tudi vence pisarniškega osobja in narodne čitalnice kranjske. Tudi škofjeloško občinstvo se je udeležilo pogreba mnogoštevilno. Blagi duši pokojnikovi večni mir in pokoj!
— Veselico priredi »Narodna čitalnica« v Škofji Loki v nedeljo 21. majnika 1905 v svojih prostorih. Vspored: 1. Brat Sokol, veseloigra v enem dejanju, spisal F. M. 2. Prosta zabava in ples. Začetek ob osmi uri zvečer. Svira godba na lok. Vstopnina: za člane od osebe 80 vin., z družino 1 K 50 v., za nečlane od osebe 1 K 20 vin., z družino 2 kroni.   K obilni udeležbi vabi najuljudneje
« odbor.
Novice iz Poljanske doline.
— Ustavljena prodaja cerkve. Kakor smo že poročali, da so izgubili pri podružnici na Volči maše in da se cerkev proda, moramo danes naznaniti, daje prodaja ustavljena, ker sp se jim zopet vrnile maše. Zanimanje za prodajo je bilo obče in, kakor je bilo sklepati, bi ne šla pod ceno. Posebno neke bolj premožne Marijine hčere bi bile dražile
do skrajnosti. Ta zdaj odpade. Da se jim maše vrnejo, se razlaga na ta način. Plesalo se je res na Volči, a plesalci niso bili domačini. O ubogo ljudstvo, kako te imajo za norca! Tolaži se z besedami: »Blagor ubogim na duhu, kn- njih bo nebeško kraljestvo!* Po teh besedah in kar se s teboj uganja, ga boš gotovo deležno.
— Ker smo pa že pri plesu, povejmo svetu, da seje pod sv. Volbenkom prejšnjo nedeljo tudi plesalo, ko je bil »mili semenj*. Vse prigovarjanje in rolenje ni nič pomagalo. Zlodja, drži te mlade, žive ljudi, če jih moreš? Seve, tu malo drugače zgleda stvar. Plesalo se je res, a samo v klerikalnih gostilnah. To je seveda izjema. Tudi ne izgube maš in to iz prav navadnega vzroka. Pri sv. Volhenku je nekaka božja pot in so take praznike prav mastna darovanja ali »ofri*. Ti pa imajo tako moč, da izbrišejo vse grehe in pomirijo celo škofa, ki je največji sovražnik plesu, Če sam tudi po prižnicah pri birmovanju po cele ure pleše nek poseben, svoj ples, ki ga drugi ne znamo. Volbenčani so brez skrbi. Sv. Volbenk je že večji svetnik ko sv. Jurij na Volči.
— Zgoraj sem nekaj omeni 1 Marijine hčerke. Te nedolžne otročiče s sve-tinjico dopisnik »Gorenjca* silno čisla. Tudi danes se jih mora nekoliko spominjati. O hčerke božje in neveste Kristusove! Šment, preveč bo! Zadnji čas je več hčera zgubilo pravico, nositi svelinjico. Mlada bitji, ki še niso popolnoma po/.abila na svet, so se vdala nekoliko rajanju. Plesale so in zaplesale to veliko čast, še večje dobrote, ki so jih deležni, zbrani okrog Marijine zastave. Kakor povsod, tako se pa menda tudi tukaj pristransko postopa. Pripoveduje se in med njimi javna tajnost je, da se nekatere izbriše in zopet vpiše. Drugih se zopet ne izbriše, četudi plešejo, zbok kakega doprinešenef; \ dela svojemu voditelju kapelanu.
— Šmarnice mu je naredila. Tako se govori med njimi samimi. Na pustno nedeljo ali na pusten torek je ena najbolj vnetih se toliko spozabila, da je «za repo« malo zaplesala. Od tedaj so so pletle razprave, kako in kaj je narediti. Prišel je mesec majnik in krščanske hiše in duhovni gospodje, posebno mladi, imajo napravljene 'šmarnice. No in tudi ta si misli: zdaj je ugoden čas in prilika, da se zopet prikupim. Hajd h gospodu Janezu in se mu ponudi, da mu letos ona napravi šmarnice. In take, kakršnih nobena ne zna. Res, četudi z zavistjo, priznajo druge vobče, da delo hvali mojstra. To je pomagalo ; vsaka nadaljna preiskava je bila ustavljena. Da se pa ne bo katere dolžilo po krivem, bodi povedano, da je dekle veliko trpelo in prestalo največje € Viharje*.
— «Gorenjca» nič ne bero ljudje, je bilo brati pred nekaj dnevi v »Slovencu*. Ta pa ne bo držala. »Slovencev* dopisnik ga mora že brati, ker drugače bi mu ne mogel odgovarjati. Kako mu odgovarja, je pa druga stvar, v katero se dopisnik vsakdanjih novic ne vtika. Pa tudi po raznih župniščih ga morajo kaj natanko brati, ker drugače bi ne vedeli toliko govoriti o slabih listih, kakor zadnjič na Trati.
— Ta tedenhodipodolini revizor »Gospodarske zveze*. Revidirat ne bo imel dosti ali pa prav malo. Prej pa zna podpisali kako smrtno obsodbo, tako konsuma na Dobrdvi.
Rusko-japonska vojna.
Na mandžurskem bojišču. Pozicije ruskih čet, ki stoje nasproti japonskemu prodiranju iz Kajnana, Lantua in Fakumana, se razprostirajo nad SO milj na dolgo ter režejo železnico 86 milj severno od Kajuana. Rusi delajo močne ulrdbe ler imajo močno, naravno pozicijo nad višinami Tjelina. Dva ali trije forti z jarki so dogntovljeni. V zadnjem času je dospelo 20.000 mož svežih ruskih čet. Japonci so popravili železnico do Lipinkaja, 35 do 40 milj od Kajnana.
Izguba japonskih vojnih ladij. Nedavno je došlo poročilo, da se je potopila največja japonska ladja, oklopnica «Mikaza». Ta vest ni sicer od japonske strani še ofici-jelno potrjena, ako je pa resnična, ostanejo Japonski samo Se tri oklopnice, dočim ima sedaj Rusija v iztočnih vodah S ok I upnic in tri obrežne oklopnice. Tekom sedanje vojne je Japonska že izgubila dve oklopnici, tri križarke, tri obrambene ladje ter veliko število torpedovk. Tudi je japonsko brodovje vsled dolgotrajne uporabe že mnogo izgubilo na svoji veljavi.
Četrto rusko brodovje. Po poročilih kronštatskih listov je načelnik baltiškega brodovja, admiral Birilov*, poveljnik vseh ladij, ki spadajo k četrtemu brodovju, ukazal, da naj imajo na vsak način svoje ladje pripravljene, da 14. rožnika t. I. odplujejo na Daljni Vztok. — Kakor se poroča iz Petro-grada, bo imenovan admiral Skridlov poveljnikom vojne luke Kronštadt in drugih baltiških pristanišč, admiral Birilov pa odide na Daljni Vztok. '
Roždeštvenski obolel. Admiral sam poroča ruskemu pomorskemu uradu: <Na ladjah vse dobro, le jaz sem bolan, da se komaj držim po koncu.« — Oddal je poveljstvo admiralu Nebogatovu. — Torej tik pred odločilnimi dogodki je zbolel Roždeštvenski in dal iz rok poveljstvo baltiškega brodovja. Z veliko požrtvovalnostjo je podvzel Roždeštvenski ta drzni čin, da je vse poskusil, kako bi zopet vrnil svoji domovini ugrabljeno go-ipodstvo. Med vso vožnjo in za časa svojega bivanja na Madagaskarju je uril svoje mornarje, in zdaj ima na ladjah samo vrlo izurjeno moštvo. Srečno je dospel v vzhodno-azijsko morje, in zdaj ne zadostuje več njegova moč, da bi dokončal to, kar je začel. Za Rusijo pomeni odhod Roždestvenskega iz bojišča enega največjih udarcev v leto dni trajajočem besnem boju. — Iz Petrograda se pa brzojavlja, da vlada zanika z vso odločnostjo to vest, da bi bil admiral Roždeštvenski bolan in da bi bil na njegovo mesto imenovan admiral Birilov.
Jfovičar.
Osebne testi. Asistent državne železnice g. Ivan Kelec je premeščen iz Lesec-Bleda v Hieflau, v Lesce-Bled pa pride železniški asistent g. Lovro Svetina iz Trga na Koroškem. — Deželnovladni konceptni praktikanl g. Anton Mencinger je prestavljen od okrajnega glavarstva v Kamniku k onemu v Postojni.
Grobišče V Lajhu. Tekom desetih dni se je odkrilo 14 kostnjakov. Par grobov ni imelo priložkov, drugi zopet so bili izredno bogati. Kjer se stikati okrajna in občinska cesta, je ležal ženski mrlič, čegar glava je
bila svoj čas pokrita z zlatom pretkanim na-ličjem, pritrjenim na laseh s štirimi srebrnimi iglami. Tkanina sama je razpadla, pač pa so seveda ostale blesteče zlate niti in lepo izdelane igle. Pod koleni so se našle srebrne zaponke (od podvez?) in pri peti pozlačen podolgast okrasek, prvotno pritrjen na jermenih, ki so nekdaj držali opanke in se ovijali meč do kolena. Mrlič je bil ogrnjen v široko, kakor se je dognalo, volna t o obleko, od katere so se pa ohranili le popolno prepereli ostanki. Tudi drug ženski kostnjak v bližini je nosil zlato naličje in lepo srebrno lasnico. Zlasti bogat je bil grob vojščaka, ki je ležal globoko pod sipo v drobnem pesku. Dobro ohranjeni kostnjak je meril 1*75 m. Ob levi rami se je našel ostanek ščita, težka železna grba (Schildbuckel). Ob desni strani je ležal dvorezen, 87 cm dolg železen meč. Od nožnice so ostali le srebrni, lepo okrašeni okovi. Kovinasti okovi pri nožnicah niso pogosti, srebrni pa zelo redki in so se na kranjskem grobišču dobili prvič v tem slučaju. Ob mečih je bil nož z delom nožnice. Našlo se je pri istem kostnjaku več bronastih in srebrnih zaponk z ostanki usnja; posebno krasna je velika, popolnem ohranjena srebrna zaponka, ki je ležala na prsih. Več ostij ter puščic, nožič in lep glavnik so se nahajali pri nogah, kjer je ležala tudi velika sulica. Najzanimivejša in objednem najbogatejša je pa bila gomila, ki se je deloma že razkrila včeraj in danes popolnem preiskala. Vtem grobu so ležali kar trije mrliči drug poleg drugega, dva moška in ženska. Pri prvem moškem kostnjaku se je našel le glavnik, katerega je držal v roki, pri drugem pa zopet 89 cm dolg meč, noži in različni zanimivi okraski. Danes zjutraj se je odprl tretji, ženski mrlič. Tu so se našli dosedaj najlepši in najbogatejši okraski, mej drugim dolga vrsta najlepših (bržkone na usnju nanizanih) korald in dve krasni, srebrni, močno pozlačeni in popolnoma ohranjeni, z zanimivim ornamentom okrašeni zaponki. Vobče so bile pri mrtvecih roke položene ob životu; v nekaterih slučajih je pa ležala desna vpog-njena na levi roki. Obrnjeni so bili vsi mrliči brez izjeme z glavo proti vzhodu. Prihodnji teden bo g. dr. Šmid nadaljeval zanimivo in znanstveno ter zgodovinsko prevažno raz-iskavanje na grobišču v Lajhu. Najdbe so lastnina kranjske občine odnosno, kar se bo našlo pod okrajno cesto, lastnina cestnega odbora.
Odvetniško pisarno je otvoril v Kranju g. dr. Josip Kušar in prične uradovati v ponedeljek. Opozarjamo na današnji inserat na zadnji strani.
Poljanska posojilnica. Odgovor »Slovencu« glede posojilnice v Poljanah priobčimo prihodnjič brez «laži», stvarno in 'resnično.
Meščanska godba priredi danes zvečur na glavnem trgu promenadni koncert. Spored je sledeči: 1.) F. Križek: «Pro Patri a«, koračnica; 2.) W. VVlassak: «Kronanje kralja«, simfonija; 3.) Jos. Krejči: «Prvi poljub*, franc. polka; 4.) 1. pl. Zaje: «U boj*, iz opere Zrinjski; 5.) Iv. Strauss: »Vino, žena in petje«, valček; G.) J.Ulik: »Pozdrav iz Labske doline*, koračnica. — Jutri v nedeljo dne 21. t. m. ima godba pešizlet s povabljenimi društvi v Ko krico. Odhod točno ob uri popoldan iz Pun-grada, Ijer je zbirališče povabljenih društev. Povratek ob 0. uri zvečer. Odbor.
. „Deželna zveza za pospeševanje pro-I meta tujcev na Kranjskem". To društvo je
predložilo svoja pravila 15. t. m. deželni vladi v potrjenje. Namen tega društva je združenje društev, občin in drugih korpora-cij, pa tudi posameznikov, ki so pokazali svoje zanimanje za promet tujcev s tem, da so prijavili svoj pristop k društvu. Deželna zveza ima tudi namen, ohraniti in pospeševati koristi tujskega prometa. Opomba uredništva: Svoječasno nameravamo o tujskem prometu izpregovoriti kako besedo, kar smatramo za svojo dolžnost kot gospodarski list posebno pozornost posvetiti tej panogi narodnega gospodarstva.
Umrl je minulo soboto v Slražišču pri Kranju sedmošolec Franc Hacin. Lahka mu žemljica 1
Glavno trafiko v Kranju je dobil gosp. trgovec Rajmund Krisper.
Cirkus Oriental je dospel v Kianj. Družba obstoji iz 18 oseb in 10 izborno dre-siranih konj. Prva predstava se vrši danes v soboto, ob nedeljah sta dve predstavi.
XLI. redni občni zbor »Slovenske Matice" bode v sredo dno 7. rožnika 1905 ob šestih popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma*.
Iz Podbrezja se nam poroča: Ni dosti, da so priredili tržiški Nemci Schillerjevo slav-nost, ampak še k nam so morali priti kazat svoje junaštvo. Po stari svoji navadi so začeli hajlati in peti izzivajoče nemške pesmi. Ker niso nehali tuliti, se je našlo nekaj za-, vednežev, kateri so jih tako »preluflali* in končno postavili na zrak, da jih menda več ne bode k nam kazat svoje kulture. Pripomniti nam je še, da se le čudimo gosp. Mallvju, da more občevati z ljudmi, ki se hodijo kazat pijani kot muhe še v druge kraje in katerim ne zadostuje zato Tržič.
Štrajk v Kropi. Uradništvo želczno-obrtne zadruge je stopilo v štrajk. Pravi vzrok stavki še ni znan.
Vpokojena je gospodična Ana Praprot-nik, učiteljica na Primskovem.
Planinska podružnica. Jutri izlet čez Sv. Jošt oziroma Javornik-Sv. Mohor-Jamnik v Kropo (eventuelno tudi Kamno gorico). Sestanek: savski most. Odhod točno ob 7. uri zjutraj; skupni obed v Kropi, dobro pa, ako malenkost provijanta vsak s seboj vzame. Gostje dobro došh! Odbor.
Škofov kontrolor v Sori. V Sori, kjer se bližajo volitve za občino Medvode, službuje miroljubni župnik g. Berce, ki se noče mešati v volitve. Zato pa je škof poslal za nekakega kontrolorja zloglasnega kaplana Brajca iz Ilirske Bistrice v Soro z očitnim namenom, da agitira in vznemirja volilce. Po končanih volitvah ga najbrže škof pošlje kam drugam vohunit in zdražbo delat, ker Brajc je baje za tak posel kakor rojen. Vkljub svoji »politični misiji« pa je kaplanče strašno naivno, tako, da ga razumni možaki neusmiljeno vlečejo, ko se delajo politično nedolžne ter ga puste, da se razgreje v razlaganju o liberalizmu in kleri-kalizmu do najvišje ekstaze, potem pa dobi kontra-paro, da pozabi zapreti usta. Sicer pa se izgovarja, da ne agituje rad, s čimer je dovolj jasno povedano, kdo mu je naročil.
Shod slovanskih časnikarjev v Volo-skem-Opatiji. Shod slovanskih časnikarjev je otvoril predsednik osrednje zveze slovanskih časnikarjev, g. Holaček, urednik «Nar. Lystov»
v Pragi. Predsednikom shoda je bil izvoljen ljubljanski župan Hribar, ki je bil od zboro-valcev viharno pozdravljen. Podpredsednikom sta bila izvoljena Šandor Gjalski in Zdledo-hovski. Zupan Hribar je zborovalec pozdravil v slovenskem, hrvatskem, srbskem, češkem, poljskem in ruskem jeziku. C. kr. okrajni komisar g. Schmiedt-Zabierov je shod pozdravil v imenu vlade, župan volo-ko- opatijski pa v imenu občine. Na to so se vršili referati o organizaciji slovanskega časnikarstva. O oiga-nizaeiji slovenskega časnikarstva je poročal g. Govekar.
IV. pešizlet .-Gorenjskega Sokola« se vrši dne 1. junija (Vneboliod) čez Šenčur-Vodice na Šmarne goro. Odhod iz Kranja /julraj ob 0. uri. Koračne vaje za ta izlet v četrtek dne 25. t. m. ob 9. uri zvečer.
Izkaz posredovalnega o.Is ka slovenskega trgovskega društva «Merkur«. Išče se: pomočnik in potnik, oba špecerijske stroke za Ljlibljano; učenec za Jugerudorf, pomočnik špec. in želez, in pomočnik mešane zu deželo. — Službe išče: 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika špec. in želez., (5 pomočnikov špecerijske, 20 pomočnikov mešane, 2 kontorista, kontoristinji in bhgajuičarka.
• Sava-, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, je izvolilo na občnem zboru dne 12. t. m. predsednikom g. I ana Svetlina.
*   * *
Dinamitni atentat na karavanško železnico. Dne M. t. m. jc bil velikanski viadukt proti Dravi na Ilumbrc^u razstreljen. V to svrho se je pripeljal 10. t. m. zjutraj sekcijski načelnik železniškega ministrstva Wurmb in se je podal takoj z načelnikom celovškega gradbenega vodstva za novo železnico, Ang-lom, v Rožno dolino pod Humberg, kjer se je bil izvršil dinamitni napad. Dognalo se je, da je 19 metrov dolgi in 30 metrov visoki viadukt na treh stebrih poškodovan tako, da jih bodo morali podreti. Stavbeni komisar Suhanck ceni provzročeno škodo na 20.000 kron. Skladišče, kjer shranjuje tvrdl<a Dodcrcr dinamil, jc sicer varno zgrajeno, a ni bilo dovolj zastraženo. Dinamita je bilo shranjenega 1585 kilogramov, potem veliko število vžigalnikov in vžigalnih vrvic. Storilec je ukradel iz tega skladišča zaboj smodnika, ki tehta 50 kilogramov, dalje 225 vžigalic in 25 vžigalnih vrvic. Na poškodovanem viaduktu so našli 40 dinamitni!) patron, 62 vžigalic in 4 vžigalne vrvice. Slišalo sc je več pokov tako silno, da so jih culi eno uro daleč. Nekateri pravijo, da jih je bilo pet, drugi šest. V pol ure oddaljeni vasi so se tresle vsled poka celo okna. Domneva se, da so odpuščeni delavci iz maščevanja provzročili atentat. Kot sumljivega so zaprli 24 let starega italijanskega delavca Evgena Beltrama in ga izročili deželnemu sodišču v Celovec. Listi pišejo o tem atentatu, da je v zvezi z napadom na novi železniški most čez Sočo. Imenuje se popolno a odkrito kot provzročiteljici neko velevlast, a tudi neko konkurenčno železniško družbo. Veliko ogorčenje vlada proti italijanskim delavcem. Splošno se obsoja, da so nastavljeni na vodilnih mestih pri zgradbi nove železnice rezervni in ženijski častniki iz italijanske kraljevine, kar je pač mogoče le v Avstriji. Preiskave so dosedaj dognale, da je v skladišču, kjer je bil shra- ,
njen dinarnit, še 1185 kilogramov dinamita. Kraj atentata je za občinstvo zaprt.
Za moške, ki tepo svoje žene, so po zaslugi predsednika Roosvelta odprli v Kolumbiji dvorano, kjer bodo — pretepali za kužen take može. — Poleg te dvorane bi bilo pa umestno odpreti dvorano, kjer bi prebadali jezike onim ženam, ki čez mero — zbadajo svojo može. Potem bi bila justica v Kolumbiji ena nojvzornejsih v tem pogledu.
Najbolj zanesljivo razkuženje perila je kuhanje, po katerem je i/.ključeno vsa^o oku-ženje.
Samomor v krsti. V Ludicl na Če kem si je napravil mizarski pomočnik Pickeit mrtvaško krsto, preoblekel se v črno obleko ler se ležeč v krsti ustrelil.
Ženska klepetavost. Pa« je redek slučaj, da bi bilo treba ustavili vlak radi dveh klepetulj, ki se ustavita na tiru ler se zaglobitn v klepetanje tako, da ne slišila vlaka, ki prihaja proti njima. V Burgdolu v piovinciji Hanover se je to zgodilo. Dve ženski sta se ustavili na tiru, namesto da bi bili Sli naprej po prehodni cesti ter se tako zaverili v pogovor, da nista slišali, kako hiti proti njima brzovlak Hanover-Hamburg. Strojevodja je še v zadnjem trenutku ustavil vlak. Sedaj sla obe klepetulji v sodnijski preiskavi.
Bilanca znane vaclavske posojilnice
izkazuje še vedno primaukljaja 2,400.000 K. Kuratorij poziva upnike, naj se zadovoljijo s 25u/0 za svoje terjatve, ker sidr gie posojilnica v konkmz.
36 palcev dolge brke. »Radnicke novi ne», ki izhajajo v Johnslovvnu (Severna Amerika) javljajo, da se je minulega meseca tamkaj naselil Hrvat Ivan Dušan, ki ima 36 palcev dolge brke, tako da jih more dvakrat oviti preko glave.
Gospodarstvo.
Tedenski lejm v Kranja dne 15. L m.
Prignalo se je glav 163 goveje živine, 13 telet, 344 prašičev, 2 ovci, — koz, — buš 50 kg pšenice K 10'26, prosa K 9-50, rž K9-—, oves K 7'75, ajda K 850, krompir K 4-—.
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. V mesecu aprilu 1905 je 110 strank vložilo 36.820 K 36 vin., 76 strank je dvignilo 16.895 K 67 vin., 2 strankam se je izplačalo posojil 1.600 K — vin. Stanje hranilnih vlog 614.006 K — vin. Stanje posojil 552.298 K 38 vin. Denarni promet 101.441 K 92 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu aprilu 1905 je 250 strank vložilo 178.638 K 03 vin. 210 strank vzdignilo 88.563 K 75 vin. 30 strankam se je izplačalo posojil 56.960 K — vin., denarni promet 682.874 K 63 vin.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1905 je 143 strank vložilo 37.966 K 09 vin., 144 strank dvignilo 26.481 K 78 vin., 11 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 26.420 K — vin. Stanje hranilnih vlog 1,200.168 K 68 vin. Stanje hipotečnih posojil 912.287 K 33 vin. Denarni promet 166.317 K 25 vin.
Košnja
na Sodarjevem vrtu nasproti pokopališča se bo dne 29. maja 1.1. popoldne ob 2. uri oddala v najem.
77-1 K. Florian.
Listnica uredništva.
V Kamnik: Iskrena hvala ta poslano. — V M h ve j r-1-: Breiimnih dopisov ne moremo priobčili. - V Šk olj,) Loko: V.tA ilupii mnu posluh v Loko radi informacije.
—~ Oskrbnika
se I6če za Kadllnikovo kočo na Golici.
Več pove K. Vlšnar, posestnik in gostilničar, Jesenice (Gorenjsko). 33-1
i?
m
žalostnim in potrtim srcniu javljamo vtem •oroilnikom, prijateljem in znancem prehitite vest, da je naš iikreno ljubljeni sin, oziroma tirat, stric in svak, gospod
Adolf Ape
danes zjutraj ob četrt na 6. uro po dolgi in murni bolezni, previden a svelolajstvi za umirajoče, v 22. letu svoje staro-ti mirno v Gospodu zaspal.
Pogret, predragega nam p>k»jnika hode v četrtek, dne ¡8. I. in. oh (i. uri popoldne iz hiša žalosti na tukajšnje pokopališke.
Pradragega pokojnika priporočamo v Mag spomin.
V Škofji Loki, 7. mnjnika 1904.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za nnogobiojne dokaze arčnega sočutja med boleznijo in oh smrti našega nepozabnega sina, oziroma brata, stripa in svaka, gospoda
Adolfa Ape
kakor tudi za darovane prekrasne vence in cvetice ter zu mnogoštevilno spremstvo predragega nam pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo naj-nrfnejo in najiskrenejo zahvalo, posebej se pa še sajtopljeje zahvaljujemo si. pevskemu zboru »Narodne čitalnice* v Kranju za ganljive zalostinke in si. telovadnemu društvu »Gorenjski Sokol« v Kranju ter •Narodni ČiUlnici* v Škofji Loki za častno spremstvo nepozabn ga nam pokojnika, 78—1 V Skofji Loki, 19. majnika 1906.
ŽalnjoH ostali.
Kmetovalci!
■BIH
U praške, pujske, krav«, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d. Le pod tem imenom, ki jc postavno kot znamka zavarovana, se ilolii pristni dr. pl, Trnkorzvjev kranjski reiiilni prašek za prašiče. Natlioljši zdravi dodatek h krmi, ki se n »j uporablja kot dietetično redilno sredstvo. Dobil je na tisoče zahvalnih pisem o izhornih uspehih najvišje medalje na razstavah vLondonu, Parizu, Rimu in na Dunaju.
1 zavoj za 50 vin. pri vsakem trgovcu. Po
pošti 5 zavojev na naslov: Lekarna Trnkoczv, Ljubljana. Hazpečevalri dobe popust.
' (»8—8
Veliko izbor
otroških
vozičkov
od 9 do 50 kron,
BelskO kislo VOdO, zaboj s 50 steklenicami 8 K;
Rogaško kislO VOdO, zaboj s 25 1 in pol-litrskimi stekl. z zab. in stekl. 7 K;
najboljše strune za citre, gosli In kitare, kakor tudi razno špecerijsko in galanterijsko blago po najnižjih cenah priporoča
Magda Rant, Kranj
Savsko predmestje št. 14.
Ker nameravani gostilno opustiti, imam pa še precejšno zalogo vina, točim od sedaj naprej vino čez ulico po sledečih cenah:
Dolenjsko, belo, liter 24 kr. Dolenjsko, rdeče, liter 32 kr. Istrijansko, črno, liter 36 kr.
Slavnega lekarnarja in fizika dr. G, Schmidta
ušesno olje
hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti. — Steklenica z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri črnem orlu» v Celovcu, Novi trg. 38—6
posamezne $Wl\\t .Gorenjca'
prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A.Kališ, trafika, Jurčičev trg :i;
ŠkOfJl Loki g. M. Žlgon, trafika.glavni trg;
Selcih nad Škofjo Loko g. Jos. Bemik,
posestnik in mizar; Radovljici g. Oton Homann, glavna
trafika;
Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrnšici g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grob«tek,
trgovec;
Kamniku g. Marija A ž man, trafika.
He, prijatelj! tr-w Kje kupuješ to barvo? Kakor razvidim, Je Jako dobra, krije ter snši in se tudi veliko lahko ž njo pobarval
Glej, glej I Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri
I. VVohlgemuthu
jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schwerspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko izvršiš lepo, dobro ter poceni.
Le notri pojdi, ti žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko.
Hočete li dolgo živeti
In se veseliti zadovoljivega zdravja? Da doaežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav In za prebavijenje vedno sposoben.
Vsak, kdor si je izpridil želodcu s težko prebavljivimi, prevročimi iti premrzlimi jedini in pijačami, ali si ga je z istimi morda prehladil, naj se prisluži
Germanove okrepealne eseneije
katera se uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita, želodčnem oslabljenju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovanju, glavoiolu, omotici, kiču,telesnem zaprtju,napenjanju in zati žili. Po
limono zavžilem ko/ilu. posebno še po mastnih in težko prebavljivih jedilih, odstrani ta esencija pritisk n bolečine, vzbuja »last do jedi, kar zdatno pripomorejk ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznhi izpridenib sokov iz telesu, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravil prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj no, če -e jo rabi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz najfinejših in nujboljzbratiih rožnih sokov ter ima prijeten, grenko-aiomnličen vonj tako zelo, d,i jo zaiživajo s slastjo tudi gospe, otroci in celo prav razvajene osebe.
Germanove okrepealne eseneije, kot prav, ga domačega in ljudskemu zdravila, bi ne smelo manjkali v nobeiu hiši, ker odvrne čestokmt najresnejšo bo le en, kar je upoštevati zlasti tam, kjer ni zdravniške pomoči takoj pri roki. Pri k povunju naj so zahteva vedno samo Ocrmanova okrepčalna esencija iz lekarne pri črnem orlu v Belovaru: zakaj po svetu kroži še nekaj temu sličnih zdravil, od katerih pa se glede izvrstnosti ne more nobeno primerjati tej esenciji. Kot znak pristnosti mora imeti vsaka steklenica, ki se nahaja v zelenem z.v;tku popolen tvrdkiu napis: Lekarna Pri črnem orlu K. Germana v Belo ?aru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vsa poš.nu naročila, ('ena steklenici je 1*40 K. Po pošti se ne pošlje manj kakor dve steklenici. Pri predplači naj se blagovoli iloposlati še 20 vin. za zavitek. Naslovi naj bodo natančni in čitljivi. Naznanila pri povpraševanju, prospektih ter navodila pri uporabi so zastonj.
tietinanovo okrepčevalno esencijopriporočam boleha vini kar najbolj, ker sem preverjen v izbornein učinku kater,^" sem zapazil že mnogokrat deloma sam na sebi, deloma pri mnogih žnpljanih, katerim eem to eseneijo nasvetoval. 1IV—12
E d m u n d M e d e o 11 i, župnik v Trojstvu (Hrvaško).
Obveščam  Vas,   da sem   prejel že  od mnogih strani razna slična zdravila, toda tako niso učinkovala nobena kakor Germanov« okrepčal a esencija Andrej Žižek, Sv. Ana, Kriehenbeig.
Prosim, pošljite mi nemudoma zopet o*em steklenic Germanove okrepealne eseneije, katero najtopleje priporočam zlasti tistim, ki so bolni nu želodcu. Zdravje se mi vidno boljša. Apolonija Haberl, Semriach, p. Peggau (štajersko).
Najbolje za zobe.
Dobiva se vlekami g, K, šavnika v Kranju.
104-50
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot  posebnost  žage   in vse
■troje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Susalno-genera-torski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 121—32
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šivalne stroje in kolesa
'leniki se dopo-ljejo na zahtevanje zastonj.
Želodčne bolezni, navadne slabosti, vzdigovanje, pomanjkanje apetita, zaprtost, zgaga, krč in nervoznost provzročajo, ako se jih zanemarja, premnogokrat neizmerne težave. Zdravniška priznanja in »50.000 zahvalnih pisem priporočajo v enakih slučajih Fellerjeve rabarbara krogljice z znamko Elza-krogljice . 1 zavoj. 6 škatljic stane le 4 K ter se naroča pri E. pl. Fellerju, Steblo«) Klzin trg št. Mi, Hrvaško. Islotaiu se dobi tudi 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic 64—7      u ceno 6 kron, Fellerjeva rastlinska — zdravstvena tekočina t znamko:
Pariz 1900
„Grand Prix"
Najvišje odlikovanje.
q Singerjevi šivalni stroji.
,   Original Singer šivalni stroji so vzorni v konstrukciji in izvedbi. Original Singer šivalni stroji so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer šivalni stroji so najbolj razširjeni v tovarniških obratoviščih. Original Singer šivalni stroji sn neprekosljivi glede trpežnosti in zmožnosti. Original Singer šivalni stroji so posebno pripravni za moderno umetno
vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domaČe šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Oo. šivalni stroji, deln. draiba
IdubUana, ■▼. Petra oeeta it. 4. 7-11
Izšla je knjiga o
,Osebni dohodnini'
obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorec
za napovedi, hišne izkaze i. t. d. Uredil in sestavil Valentin 2un, 0. kr. davčni nadzornik.
Naročila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivana Pr. Lampretu, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 1*10, s poštnino vred K l^JO.
******************************** I/.Mlil JO
„S)obra Kuharica"
spisala M i nka V Ali reva
v založništvu Lavosl. Schwontner-ja v LJubljani.
Dobiva se samo veiana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Uhseza na 57*» straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 3 tirrn koloriranih tahel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega slrokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, (ina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njeno cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10 30
********************************
Jzjava.
Jaz podpisani Miha Groše, posestnik v Vogljah, preklicem vse razžaljive besede, katere se rabil zoper Frana in Miha Globočnika iz Vogel] ter obžalujem, da sem ju žalil in se je zadeva mirnim potom rešila.
78-i Hiba Groše, Voglje.
Vsem prijateljem, od katerih se vsled nenadnega odfjoda nisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom presrčni „$ T&ogom"
76-i Josip Tičer.
Poštne hranilnice račun št. 867.609.
Tiskarna in založništvo
Poštne hranilnice račun št, 867.569.
K ?r. £atnprct v* Kranju
Uredništvo in npraVniJtVo
»Gorenjca"
Uredništvo in npraVnlštVo
„JestniHe Straže"
Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice in posojilnice.
Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige i. t. d. i. t. d.
Razglednice v več barvah.
JzVršuje
Vsakovrstna tiskarska
v* Vsatym obsegu po KoliHor možno najnižjih cenah.
Zaloga:
M" Šolske tiskovine.
Ilustrirani „Vodnik po Gorenjskem".
,Osebna dohodnina'
Uredil Valentin 2un, c. kr. davčni nadzornik.
liîna in nüiisna izVrsïteV. - KUra in točna postrežba. - ]ta željo se pošlje tudi proračun troštjoV.
Loterijska srečka due 13. maja t. 1
Trst:    22     2f>     27      1f> 42
^ Poskusite!   Vzorek drago vol) no!
Vjfdrova žitna kava
Postna 5 kg. pošiljka II4 K 50 h frankoll
domači prijatelj"
»sam odjemalcom zastonj poilljnnl rnosBČn k.
Vydrova tovarna žitne kave Praga-VIII.
Naj- % boljša
Najcenejša
kolesa
■bf in Šivalni stroji
se dobe pri
EovrencuRebolju v Kranju
i;r> -3
Kolesa
•W —8
stara in nova in vse, kar zraven spada,
so vedno dobivajo pri Pavlu Bizjaku, Kranj it. 118.
Jžiiii čvrst in posten
kot postavljalec za kegljišče Petra Mavrja v Kranju. Opravljal bi tudi lahko druga lažja dela v hiši. Oglasiti se je pri g. F. Mayrju v Kranja.
3 do 4 vajeni
drvarji
se sprejme v delo razcepitev 400 do 500
sežnjev bukovih drv. Najraje se pa še odda
vse delo enemu podjetniku. Plačilo po dogovoru.
Naslov pove upravnlšt vo < Gorenjca . 60—8
P
še dobro ohranjena, se takoj proda. Povpraša naj se v npravništvii «Gorenjca«.   »¡1 —3
Jan. Šumija ml. v Kranju
se da v najem za tri leta.
Natančneje se izve na domu. 73—2
Krepkega, poštenega
hlapca
se išče. Nastop takoj.
Več se izve v upravnišlvu »Gorenjca , 72—3
**************** WVWWWWWW*
Proda se še skoro novo H IScl  Št £3
damsko kolo
po nizki ceni.
Kje? pove upravnišlvu Gorenjca*
v Kranju (Kokriško predmesljc) z vrtom so proda iz proste roke.  Kupnina se j lahko plača tudi v obrokih.
11 Pojasnila daje lliulolf Kokalj v Kranju.     SI 8
Jtiestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. t 1'
Stanje vlog K 3.729 860-59.   Stanje hipotečnih posojil K 2,038.17931.
LJubljana, dne 8. maja 1005.
G!» Ü
Josip Mayr
lekarnar.
T
•H     Trgovina z mešanim blagom Hi     Peter Majdič ,Merkur', Kranj. Zaloga Tomaževe žlindre in nepremočljivih voznih plaht
*X3
e
ta.
raverse,  železniške šine,
vedno sveži Roman- in
Portland-cement, cevi iz
kamenščine za vodovode, J
dimnike, stranišča i. t. d., kakor tudi g
vse drugo za stavbe potrebno p
blago priporoča po n a j n i ž J i h cenah Er
' I
JIaznanilo preselitve.
P, n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se nahaja od danes naprej
v moji novi hiši na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo.
Obenem se zahvaljujem p. n. slavnemu občinslvu 18 dosedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da mi isto tudi nadalje ohranili blagovoli.
26
TapetniK in preprogar
Drag. Puc
LJubljana, Dunajska cesta 18
Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 13<>-3G
E Sittitp
urar v Kranju
priporoča svojo izhorno zalogo ur, Zlatnine m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta.
Nikelnasta anker-remont. roskopf, železničarjem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 375, najfinejša znamka, tflrl. (5-50. 114-4(5
MEMORE Ot JUHV HOH3 CONCOlJ
Zobo- tehnični iltCljl
Oton 5eydl
pri g\ dr. E.GloHočniku v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnice in obturatorji sc izvršujejo po najnovejših metodah.
Plombe v zlatu, poroelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu speoijalist.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča n bo
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov
Avgust Drelse
--v Ljubljani. -
J0S. WE1BL
J. Sprcitzerjcv naslednik
LJUBLJANA,
^loriičTilcov-e ulice St.
Stavbeno - umetno m konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd.
Špecij ali teta: 103-60
valjični EMtori (Rollbalken).
160-27
Iz Ljubljane v
Novi York
z dobro prosto hrano.
Odhaja so iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu.
Izvrstna sigurne vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. *
Zastopnik:
Fit. SEUNKt, Ljubljan (lj Dunajska cesta Bi (zraven šrange).
Zahtevajte pri nakupu        Varstvena znanka.
Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*.
Ono je njOV* zajamčeno čisto "Tag in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119 46 ime „Sohicht" in varstveno znamko „jelen".
Ustje (ČesKo)
Dobiva se povsod!
JURIJ SCHICHT
največja toVarna sVoje Vrste na evropskem Kontinenta.
Ustje (ČesKo)
Vodna
* za 15 konjskih moči se proda iz proste
M fl Mf 9lf *1 roke na Primskovem (četrt ure od Kranja)
lici DI n VCl °h Kokri- Zraven sPada temeUni zid za
f 11,11 vodno napravo in mala hiša s 4 sobami
ter velikim vrtom. Kupnina se lahko plačuje v obrokih ter ostane lahko polovico
iste vknjižene na posestvu. rc i
Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani pa Franc Golob, trgovec z železnino.
Cjttbljana (goltaj)
I^AJStG* na Marije Terezije cesti
Bogata zaloga po-hitiva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava la vile. Špecljallletn: Gostilniški stoli.
97 fin
Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki ceni.
Čudovito poceni za hotele, vile In za Movi&ča 52 gld.
Modroci iz žična-tega omrežja, afri-danske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Špccijali'.:te v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
"S3"
M | uljudno naznanja, da je
svojo odvetniško pisarno preselil iz Ljubljane v Kranj
kjer prične uradovati
v ponedeljek, 22. maja 1905.
m
Ustnimi in tisek Iv. Pl, UmpreU v Kranju.
izdaja knnsorcij «(Jnrenjea-
Odgovorni urednik Andrej He ver.