Poštnina platana v gotovini. KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine v 12. Kos. V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1932. Letnik III. V S F B 156. Zakon o dopolnilnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovitvi med Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. 157. Pravilnik o dajanju nujne podpore siromašnemu prebivalstvu krajin, ki trpijo na nedostajanju hrane. Zakoni in kraljevske uredbe. 156. . Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije. predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle. Našega ministra za trgovino in industrijo in Našega ministra pravde po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta zakon o dopolnilnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 14. novembra 1928. s tremi prilogami pod A, B in C in s končnim zapisnikom, sklenjenim in podpisanim dne 30. marca 1931. v Pragi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško.* ki se glasi: § 1. Odobruje se in dobiva zakonsko moč dopolnilni sporazum k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 14. novembra 1928. s tremi prilogami pod A, B in C in z zaključnim zapisnikom, sklenjen in podpisan dne 30. marca 1931. v Pragi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, ki se glasi v izvirniku v srbsko-hrvatskem in češkem jeziku nastopno: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80, maja 1931., št, 120/XXXV/257. I N A : 158 Banova naredba o postopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze. 159. Objava o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. Dopolnilni sporazum med kraljevino Jugoslavijo in republiko češkoslovaško k pogodbi o trgovini in plovitvi z dne 14. novembra 1928. Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije in predsednik republike Češkoslovaške, navdana z željo, da razvijeta v čim večji meri medsebojne trgovinske zveze in gospodarsko sodelovanje med svojima državama, ki sta ji dala izraza s sklenitvijo pogodbe o trgovini in plovitvi z dne 14. novembra 1928..* sta odločila, da v ta namen dopolnita in izpremenita omenjeno pogodbo z dopolnilnim sporazumom in sta imenovala za to za svoja pooblaščenca: Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda Jurija Demetroviča, ministra za trgovino in industrijo, predsednik republike Češkoslovaške: gospoda dr. Edvarda B e n e š a , ministra za zunanje posle, ki sta dogovorila po izmeni svojih pooblastil, spoznanih / dobri in predpisni obliki, nastopno: Člen 1. Carine v republiki Češkoslovaški na jugoslovansko blago, naravne pridelke in izdelke, navedene v prilogi A tega dopolnilnega sporazuma, in carine v kraljevini Jugoslaviji na češkoslovaško blago, naravne pridelke in izdelke, navedene v prilogi B, ne smejo presegati postavk, označenih v omenjenih prilogah. Člen 2. Da se uredi uvoz in prevoz živine in živalskih izdelkov, sta sklenili stranki pogodnici o tem poseben spo razum, ki je sestavni del dopolnilnega sporazuma (priloga C). * »Uradni list« št, 60/17 iz leta 1929./1930, Clen 3. Odredbe prvega odstavka člena 30. pogodbe o trgovini in plovitvi z dne 14. novembra 1928. se nadomeščajo z nastopnimi: Ta pogodba se ratificira in ratifikacije se izmenjajo čimprej v Beogradu. Pogodba stopi v moč petnajsti dan po izmenjavi ratifikacij in ostane v veljavi šest mesecev od dne odpovedi. Člen 4. Ta dopolnilni sporazum se ratificira čimprej, ratifikacije pa se izmenjajo v Beogradu. V moč stopi na petnajsti dan po izmenjavi ratifikacij. Kar se tiče njegovega trajanja in odpovednega roka, veljajo odredbe pogodbe o trgovini in plovitvi. izpre-menjenfe s členom 3. tega dopolnilnega sporazuma. V potrdilo tega sta obojestranska pooblaščenca podpisala ta dopolnilni sporazum in pritisnila nanj svoj pečat. V Pragi, dne 30. marca 1931, Za kraljevino Jugoslavijo: Za renubliko Češkoslovaško: Juraj Demetrovič s. r. dr. Edvard Bcneš s. r. (AL P.) (M. P.) Priloga A. Iz 35 Iz 36 Iz 37 Iz 39 Carine pri uvozu na ozemlje republike češkoslovaške. Številka češkoslovaške carinske tarife Carinska postavka KZ Imenovanje blaga Grozdje, presno; vinski mošt: namizno grozdje v zavojih do vštetih 11-5 kg skupne teže, v času od dne 1. avgusta do dne 15. decembra Orehi in lešniki zreli: orehi: neoluščeni oluščeni . . . Sadje, posebej neimenovano, presno: Iz b) ostalo, nezavito ali samo v vrečah: iz 1. jabolka, hruške in kutine, nezavite (v razsutem stanju): kutine...................................................... iz 3. slive in ostalo sadje, neimenovano pod 1. in 2.; slive ..... ....... Bi... ....vi. Iz c) ostalo sadje v drugih zavojih: jabolka v sodih in zabojih v skupni teži nad 50 kg, od dne 15. julija do konca februarja..................................................... slive v zabojih in košarah v skupni teži do največ 20 kg, od dne 15-avgusta do dne 31. oktobra . , . , ( , . . , , , > . ■ . Slive posušene: a) v sodih, zabojih, vrečah ali podobnih zavojih v skupni teži nad 30 kg ali nezavite: 1. v sodih, zabojih, vrečah ali podbnih zavojih v skupni teži: aa) nad 30 do 50 kg , , ( , t i ■ • ■ ■ ■ ■ » ■ • ■ ■ bb) nad 50 kg a a a a .............................................i ■ ■ i 2. nezavite........................... a i ■ i ■ i a • > ■ ■ ■ b) drugače zavite .aaa ■ ■ a a a f ■ a ■ • • • ■ Sadje, posebej neomenjeno, pripravljeno (posušeno, zmečkano, zrezano, v pra bu ali drugače zdrobljeno; v slani vodi ali v kisu, v sodih; slivova čežana (pekmez) brez dodatka sladkorja: slivova čežana (pekmez) brez dodatka sladkorja • . . a « > a > Jabolka in hruške, oboje posušeno in neolupljeno, v celih kosih ali krhljih . ................................................................... od 100 kg 120 — 90 — 140 — prosto 8-— od brutto teže 25 — od brutto teže 15 — od brutto teže od 100 kg 48'— proeto prosto 48 — 100-— jjrotfo \ Carinska postavka Kč Imenovanje blaga Številka češkoslovaške carinske tarife Iz 46 59 Iz 62 63 64 65 66 67 I£ 70 Povrtnina, posebej presne: iz a) neimenovana, in ostale rastline za kuhinjsko uporabo, fina namizna povrtnina: zeleni fižol, tudi v stročju, od dne 1. julija do dne 31. avgusta zeleni grah, tudi v stročju, od dne 15 maja do dne 15. junija . paradižniki od dne 1. julija do dne 30. septembra.................... vodene melone (lubenice)............................................. Hmelj Rastline, posebej neimenovane, in njih deli: a) presne ................................................................ iz b) posušene ali drugače pripravljene (zmlete v prah ali druga*e zdrobljene ali pobarvane); ‘ posušene ali drugače pripravljene (zmlete v prah ali drugače zdrobljene ali pobarvane), razen lesne moke......................... od 100 kg 35-— 35-— 50-— prosto 700'— od brutto teže Voli Biki .. Krave Jalovina Teleta Pripomba k tar. št. 63. do 67. Ce je povprečna cena 1 kg žive teže živine tar. št 63. (voli), za koledarski mesec, izračunjena po cenah, ki jih je zaznamovala živinska in mesna blagajna v ^ragi (Dobytčf a masnfi pokladna v Praze), za 16 % nižia proti povprečni ceni za 1 kg žive teže iste živine, izračunjene za meseca marec in april 1930., in to po cenah, ki jih je zaznamovala ista blagajna v Pragi fosnova za primerjavol. veliafo zgoraj navedene pogodbene carine, zvišane pri tar. št 63. in 64,- (voli in biki za 44-^- Kč: pri tar. št 65 (krave) za 38-— Kč in pri tar. št. 66 in 67. (jalovina in teleta) za 37. Kč. Ta zvišanja prestanejo veljati, če je povprečna cena. izračunjena na isti način, glede na primerjalno osnovo nižja od 8 % te osnove. Svinje: b) težke nad 120 kg Pripomba: Ce je povprečna cena za 1 kg žive teže svinj za koledarski mesec, izra-čunjena po cenah, ki jih je zaznamovala živinska in mesna blagajna v Pragi (Dobytčf a masnh pokladna v Praze), manjša od 10-60 Kč, se zviša zgoraj navedena pogodbena carina, in to: 1. pri svinjah nad 120 do 130 kg za 40-— Kč na 100 kg žive teže: in 2. pri svinjah nad 130 kg za 20-— Kč na 100 kg žive teže. Ti carinski dodatki se ukinejo, čim doseže povprečna cena za 1 kg žive teže za koledarski mesec, izračunjena na isti način, najmanj 10-60 Kč. Ce je povprečna cena za 1 kg žive teže za koledarski mesec, izračunana na isti način, manjša od 9-80 Kč, se zviša zgoraj navedena pogodbena carina, in to: 1. pri svinjah, težkih nad 120 do 130 kg, za 60-— Kč na 100 kg žive teže; in 2. pri svinjah, težkih nad 130 kg, za 30-— Kč na 100 kg žive teže Ti carinski dodatki se znižajo na znesek,-naveden v pčedhodnem odstavku, čim doseže povprečna cena za 1 kg žive teže za koledarski mesec, izračunjena na isti način, najmanj 9*80 Kč. prosto 20-— od 100 kg žive teže 160-— 160' 140 130 130 80-- Številka češkoslovaške carinske tarife Imenovanje blaga Carinska postavka Kč Iz 71 Konji: Iz b) stari do 2 let^ za glavo mrzlokrvni, noriške pasme 550— 73 Perutnina vsake vrste (razen pernate divjačine): a) živa: od 100 kg 33-60 ostala i . b) zaklana, tudi očiščena, oskubljena ali brez okončin: 50— 131-25 125'— Iz 75 Ribe. raki iz sladkih voda, suhozemeljski polži, škampi, vse sveže; prosto a) morske ribe . , . t s , . , , ........ » • . iz b) ostalo: ribe iz sladkih voda . . > . < « . . . s . .»...>> . no— Iz 86 Mehurji in čreva, sveži, soljeni ali posušeni, zlatarski mehurji; vrvice iz črev 18-— Iz 106 Močne alkoholne pijače: iz b) likerji, ekstrakti za punč in druge močne alkoholne pijače z dodatkom sladkorja in drugih tvarin, francosko žganje: maraskino iz Primorske banovine v izvirnih steklenicah s potrdilom o izvoru iz d) ostale močne alkoholne pijače: slivovka in tropinovec, ki imata največ 45 prostorninskih odstotkov alkohola, s potrdilom za to pooblaščenega državnega laboratorija, v katerem je označen odstotek alkohola kakor tudi, da je slivovka dobljena z destilacijo sliv, za tropinovec pa, da je zares tropinovec: 1.500"— v sodih ••tiif.itvii*#...*119*. 1.640— v steklenicah .■■••■•■(.•■.•••.»ni. 1.000— Iz 109 Vino, sadno vino, vinski in sadni mošt, soki plodov, sadja in jabolk, nezgo-ščeno; medica: iz a) v sodčkih: vina iz banovin: Dunavske, Primorske, Dravske, Savske, Moravske, Drinske, Zetske in Vardarske, prihajajoča iz Jugoslavije, s potrdilom 210- o izvoru, izdanem po jugoslovanskem uradu, pooblaščenem v ta namen iz b) v steklenicah: vina iz banovin: Dunavske, Primorske, Dravske, Savske, Moravske, Drinske, Zetske in Vardarske, prihajajoča iz Jugoslavije, s potrdilom o izvoru, izdanem po jugoslovanskem uradu, pooblaščenem v ta namen 420— Iz 118 Klobase, mesne: salame, tako zvane petrlnjske 850— Iz 119 Siri: Iz a) fini, namizni: lz b) ostali: 294"— bohinjski, somborski ln kaškavalj . , , , , , , , , , , , » 210— ) Številka češkoslovaške carinske tarife Imenovanje blaga Carinska postaviva Kč iz 121 Ribe, posebej neimenovane, nasoljene, prekajene, posušene: iz a) nasoljene: ribe nasoljene, razen trske (polenovke) , . iz b) ostale: ribe posušene, razen trske (polenovke) . , . . ...... . od 100 kg prosto prosto Iz 131 Jedila v hermetično zaprtih škatlah, steklenicah in podobnih posodah (razen v tar. št. 114., 126. in 127. omenjenih): sardine v olju sardele, zavite v obročke, v olju s kapro sardelji fileti v olju ali v slani vodi, v zaprtih pločevinastih škatlah, v skupni teži nad 5 kg, s posebnim dovolilom tvornicam ribjih konserv za nadaljnje predelovanje pod nadzorstvom 360-— 360'— 180'— Iz 162 Orseille, persio; indigo; košenila; ekstrakt iz kostanjevega lesa; ekstrakt iz kvebrahovega lesa; estrakti za strojenje, posebej neimenovani: iz b) ekstrakt iz hrastovega ali kostanjevega lesa brez dodatkov . . , rujev ekstrakt Pripomba k tar. št. 298., 299. in 300. Oglasi, plakati in brošure, s katerimi se priporoča poset jugoslovanskih tu-ističnih krajev, kopališč ali se vobče propagira tujski promet v Jugoslaviji, se icarinjajo neglede na velikost oglasnega dela carine prosto po tar. št. 647. Češkoslovaška vlada si pridržuje pravico, da sme dajati omenjeno ugodnost tudi drugim s tarifno odločbo. prosto 8'— Iz 329 Goveje in konjsko usnje, strojeno na drug način, kakor se strojijo podplati, tudi pripravljeno, toda nelakirano: iz a) v naravni barvi ali črno pobarvano: svetlo usnje, črno pobarvano, uvoženo pri carinarnicah, določenih z vzajemnim sporazumom strank pogodnic 700'— Iz 428 Sirovo železo; železo in jeklo, staro, razlomljeno in v odpadkih za taljenje in spajanje: iz c) feromangan, ferosilicij (50% do 90% silicija), ferohrom, feroni-kelj, ferovolfram, feromolibden, ferovanadij, feroaluminij: ferosilicij (30% do 95% silicija) . . s , prosto Iz 546 Električni ogli: iz b) ostali: 1. v kosih po 3 kg in več 24 — Iz 600 Spojine kalcija, stroncija, barija in magnezija, posebej imenovane: m) kalcijev cianamid i > a t «■ c • tl — od hrutto teže Priloga B. Carine pri uvozu na ozemlje kraljevine Jugoslavije. Številka jugoslovanske carinske tarife Imenovanje blaga Carinska postavka v zlatih dinarjih Iz 9 Sočivje in povrtnina, posušena ali na drugačen način preprosto pripravljena, od 100 kg tudi zdrobljena ali nezmleta; v razsolu, slani vodi ali kisu, če je v sodih ali podobnih posodah v skupni teži najmanj 5 kg: iz 2. Zelje, kumare, paradižniki, paprika, razen stolčene in zmlete, in vsa ostala neimenovana povrtnina: kisle kumare . e » ; * g . » * . * » . 12-50 Iz 42 Sladkorna peka in cikorija, tudi zdrobljena in prešana: Cikorija, tudi zdrobljena in prešana: 2. Suha i I • 1 a 1 e > t c t > i ( i • i i > i 1 » > p 5-— 121 Pivo vseh vrst: 30-— 40-— Iz 143 Jedilne konserve, drugje neimenovane, tudi v hermetično zaprtih posodah: Iz 1. Rastlinske in sadne konserve drugje neimenovane, niti se na drugem mestu razumevajo: Konserve iz kumar, v skupni teži nad 5 kg . , « k • i a ► i a 40-— 277 Gladke bombaževe tkanine: 1. Katerih 1 m* tehta nad 120 g ter ima vsak cm5 v votku in snutku: a) 50 niti ali manj 120-— b) nad 50 do 80 niti ir. 140-—• 180-— 2. Katerih 1 mJ tehta nad 60 do 120 g ter ima vsak cms v votku in snutku: 180 — 180-— ' c) nad 80 niti 200-— 3. Katerih 1 ms tehta 60 g in manj in ima vsak cm’ v votku in snutku: 200 — tenčice .. ■ ■ ■ » 180-— 200-— A 240-— Iz 293 Preja iz jute, manile, newseelandskega lanu in ostalih rastlinskih vlaken iz tar. štev. 288., razen prej iz tar štev. 290., enonitna: iz 1. Št. 7 in manj, po angleški numeraciji: iz a) sirova: preja iz manile in sizala, za vezanje snopov • • ■ t > » • • 5— Iz 2. Nad št. 7: iz a) sirova: , preja iz manile in sizala, za vezanje snopov • • • ■ i i ■ ■ «•- • / Številka Jugoslovanske carinske tarife Imenovanje blaga Carinska postavka v zlatih dinarjih •' ■ t Iz 294 Preja iz jute, manile, newseelandskega lanu in ostalih rastlinskih vlaken iz tar. štev. 288., razen prej iz tar štev. 291., večnitna: iz 1. Št. 7 in manj, po angleški numeraciji: od 100 kg iz a) sirova: preja iz manile in sizala, za vezanje snopov 7-__ iz 2. Nad št. 7: iz a) sirova: preja iz manile in sizala, za vezanje snopov 8'-— Iz 29C Tkanine iz lanu, ramije, konoplje in ostalih rastlinskih vlaken iz tar. št. 288., razen izrečno imenovanih: 2. Tkanine, ki imajo nad 18 do 36 niti v votku in snutku na 1 cm’ . . 1 O 04 v-i 3. Tkanine, ki imajo nad 36 do 60 niti v votku in snutku na 1 cm’ . . I o 04 Tkanine iz lanu za izdelovanje žimnic (modrocev) 260-— 4. Tkanine, ki imajo nad 60 niti v votku in snutku na 1 cm* .... 350'— Tkanine iz lanu za izdelovanje žimnic (modrocev) 340'— 306 Preproge za na tla: 1. Tkane v obliki žameta 160-—- 2. Ostale 120-- 315 Preproge za na tla: t 1. Navadne . a 150-— 2. Fine: a) tkane v obliki žameta 6fX>'— b) tkane na ostali način ... k . 350-— Iz 316 Čebad (grobe odeje, koci), težja od 700 g na 1 m*: 1 Preproge iz odpadkov, težje od 700 g na 1 m* 120 — Naravno siva čebad, težja od 700 g na 1 m2, tudi s pobarvanimi obrobnimi (bordurnimi) progami . . 2C0'— 317 Volnene tkanine, razen posebej imenovanih, ki-so težke na 1 ni2 1. nad 700 g . 180-— 2. nad 500 do 700 g . . 230-— 8. nad 300 do 500 g«««.«««. 280-— 4. 300 g in manj 300-- Iz 339 Pozamentarija, pozamentarijski (pasarski) in gumbarski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine: is 2. Polsvileni: 800'— Iz 348 Izdelki iz napojenih in premazanih tkanin, razen sedlarskih in torbarskih izdelkov: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno in lino tvarino: iz b) ostale: Preproge iz tkanine h tar. št 346., tndl sestavljene s Šivanjem, tudi opremljene z obročki, jermeni, konopci, kopčami in podobnim 160-— Številka jugoslovanske carinske tarife Imenovanje blaga Carinska postavka v zlatih dinarjih Iz 365 Fesi: od kosa 2. Brez čopa . s • « * . prosto Iz 370 Usnje, strojeno, tudi dalje pripravljeno: 1. Podplati in usnje, strojeno tako, kakor se strojijo podplati: od 100 kg a) v hrbtnih kosih (kruponih) 130— b) ostalo . . . , « , • , . t , , , . , , , , • , > , 90— Iz 435 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Sirovi: iz a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: pipe za sodove . . . s . 2. Luženi, barvani, lakirani, polirani, pokoščeni (prevlečeni s firnežem): iz a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: 50— pipe za sodove • Pripomba k tar, št. 455., 472. in 473. • Objave, plakati in brošure, s katerimi se priporoča obisk češkoslovaških turističnih krajev, kopališč ali se vdbče propagira tujski promet v Češkoslovaški, se ocarinjajo neglede na velikost oglasnega dela po tar. št. 455. prosto carine. 90— Iz 494 Opeke za zid, streho in tlak: 1. Iz nepregorne tvarine: iz b) iz šamota, dinasa, bavksita, magnezita in podobne tvarine: opeke iz dinasa . . , • 4 . , , . , < , , 1-— 504 Izdelki, drugje neimenovani: 1. Iz porcelana in porcelanu podobnih snovi: a) beli ali enobarvni, brez reliefnih okraskov . » i s ? « • . b) večbarvni, šarani, z okrasnimi črtami ali obrobki v barvi, pozlačeni, posrebreni, bronsirani, prevlečeni z listrom, z reliefnimi 25-— okraski .•••••••••••• 2. Iz ostale keramične tvarine: 40"— a) beli ali enobarvni, brez reliefnih okraskov . . * s i » « . b) večbarvni, šarani. z okrasnimi črtami ali obrobki v barvi, pozlačeni, posrebreni, bronsirani, prevlečeni z listrom, z reliefnimi 20— okraski 35’— Iz 512 Steklo z žico in brazdasto steklo v tablah ali listih, steklena strešna opeka, plošče in kocke za tlakovanje: 2. Ostalo •liildiiiiilliiiililllE * lO— 521 Steklene posode: 1. Navadne: a) zelene ali rjave .• i >><■■ •■■■«> i i > 20— b) bele in polbele, prozorne i . c) bele, neprozorne, v masi pobarvane ali prevlečene z belim ne- 26-— prozornim ali v masi pobarvanim, steklom č) ki so dobile s pihanjem v kalupih reliefne okraske in brazdasto ali zrnato površino; s kristalno izobličenim zamaškom; z bru- 81*— 47--h 2. Brušene, polirane, matirane, s kislino ali drugače gravirane . , , 63--i 3. Slikane, pozlačene, posrebrene, iz ledenega in razpokanega stekla 90— 4, Iz rezanega kristalnega stekla i > 100— Številka jugoslovanske carinske tarife Imenovanje blaga Carinska postavka v zlatih dinarjih Iz 523 v; j < sr-J izdelki, drugje neimenovani: 1. Umetne cvetice,‘statuete, figure in figurice in drugi luksuzni in galanterijski izdelki iz 3. Ostali: b) slikani, pozlačeni, posrebreni, iz ledenega in razpokanega stekla iz c) iz drugače obdelanega stekla: Krogle in senčniki za svetiljke; senčniki in tulipani za električne žarnice; reflektorji za svetiljke in za električne žarnice; zaščitna stekla, različno izoblikovana, ki se postavljajo zaradi zaščite pred neposredno svetlobo ali zaradi mehanične zaščite čez ali pod svetlobni vir . . . od 100 kg 400— 90-— 60— Iz 560 Posode iz kovnega ali litega železa: 2. Iz litega železa: b) obdelane . . , , , . > t . . . . . . . • » . . . . 35'— Iz 562 Posode in izdelki iz pločevine, kar jih ni drugje imenovanih: iz 5. Prevlečeni popolnoma ali deloma z nikljem, bakrom ali aluminijem ali njih zlitinami, tudi v zvezi s fino tvarino: podstavki, prevlečeni z nikljem 130— Iz 585 Galanterijski izdelki, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino: iz 2. Ostali: lasnice, igle in zavojke za kodre, varnostne igle, risalni žebljički, naprstniki, hlačni gumbi, gumbi, ki se zapenjajo s pritiskom, kopče, zaponke za hlače in telovnike, zaponke za naramnice (obramnike) in podveze, patentni odpirači za pločevinaste škatle; zaponke iz žice in pločevine za vezanje spisov 160'— Iz 686 Glasbeni instrumenti: 6. Gosli, tamburice, citre in drugi podobni instrument? ^ 150— f 7. Pločevinasta godala, klarineti, flavte, fagoti, oboe in podobna pihala 150'— Carine pri izvozu z ozemlja Kral jevine Jugoslavije. Številka Jugoslovanske carinske tarife Iz 20 Imenovanje blaga Staro železo: Odpadki od bele pločevine Carinska postavka v zlatih dinarjih od 100 kg prosto Priloga C. Veterinami sporazum. Člen 1. Uvoz živali (kopitarjev, prežvekovalcev, svinj, perutnine), sirovin, živalskih izdelkov in sploh vseh izdel kov in predmetov, ki utegnejo biti nosilci kužnine živalskih kužnih bolezni, z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje druge, se sme omejiti na izrečno določene obmejne postaje in ga sme tu veterinarno kontrolirati država, v katero se vrši uvoz. Člen 2. Živali, označene v prvem členu, morajo biti opremljene, da se njih uvoz dopusti, s potrdilom o izvoru in o zdravju, ki ga je izdalo pristojno krajevno oblastvo in iz katerega se da ugotoviti njih istovetnost, njih točni izvor in njih namembni kraj. Razen tega mora državni ali po državi posebej za to pooblaščeni veterinar pregledati živali neposredno pred njih natovoritvijo v vagone ali ladje in potrditi na njih potrdilu o izvoru in zdravju, da jih je našel zdrave in nesumljive in da v izvorni občini kakor tudi v občini, skozi katero so živali eventualno šle, da bi prišle na kraj natovoritve, ni bilo ob času njih odpošiljatve kužnih bolezni, katerih prijava je obvezna in ki so prenosne na dotično vrsto živali, navedenih v potrdilu (izvzemši tuberkulozo). Če gre za živali, ki so sprejemljive: a) za govejo kugo ali govejo pljučno kugo; b) za sramno kugo pri konjih, svinjsko kugo (kužno vnetje pljuč in črev pri svinjah in svinjsko kužno bolezen), ovčje osepnice; c) parkljevko in slinavko, se mora potrditi, da teh kužnih bolezni ni bilo ne v izvorni občini ne v sosednjih občinah, in sicer: pod a) v poslednjih šestih mesecih (izvzemši pri svinjah, za katere se znižuje ta rok na 40 dni); pod b) v poslednjih 40 dneh. pod c) v najmanj BO poslednjih dneh. Ta potrdila veljajo za deset dni. Če poteče rok med transportom čez ozemlje izvorne zemlje, se sme podaljšati tem potrdilom veljavnost za enako dobo, potem ko je državni ali po državi posebej za to pooblaščeni veterinar živali pregledal. Uspeh pregleda in razlog za podaljšanje je treba zapisati na potrdilo. Če poteče rok med transportom črez ozemlje tretje države, velja potrdilo od prihoda pošiljke na mejo namembne države. Za kopitarje in goveda se izdajajo poedina, za ovee, koze, svinje in perutnino pa skupna potrdila Člen 3. Obstoj stekline pri psih in mačkah ne ovira izdaje potrdil za ostale domače živali. Istotako ne ovira obstoj garij pri ovcah in kozah izdaje potrdil o izvoru in zdravju za kopitarje ln obratno. Poedini pojavi vraničnega prisada, šustavca, rdečice pri svinjah, sramne kuge pri kopitarjih in govedih v izvornih občinah ne ovirajo izdaje potrdil, razen za živali iz okuženih dvorcev, toda ti primeri se morajo posebej omeniti. člen 4. Sirovine in Izdelki živalskega izvora morajo biti opremljenij da se njih uvoz dopusti, s potrdilom o iz- voru in zdravju, iz katerega se da ugotoviti njih istovetnost in ki mora obsezati izjavo državnega ali po državi posebej za to pooblaščenega veterinarja, da ti izdelki po svojem izvoru nimajo kužnih bolezni. Tega potrdila ni zahtevati, če se je uporabilo na te izdelke postopanje, ki se smatra s stališča veterinar-ne profilakse za zadostno. Brez potrdila o izvoru in zdravju se dovoljuje in se zaradi zdravstveno-veterinar-nih razlogov ne omejuje uvoz mlečnih proizvodov (sira, sirovega masla) kakor tudi jajec. Člen 5. Zaklana živina, presno, ohlajeno meso in zmrzlo meso, tolšče (slanina, salo, mast itd.) in vsi mesni izdelki, namenjeni za prehrano, morajo biti opremljeni, da se dopusti njih uvoz, s potrdilom, ki ga je izdal državni ali po državi za to pooblaščeni veterinar, da so bile živali, od katerih izvirajo, pred zakolom in po zakolu predpisno veterinarski pregledane in da se je našlo njih meso zdravo in sposobno za človeško prehrano. Člen G. Živino, ki ne ustreza zgoraj navedenim zahtevam, kakor tudi živino, 6 kateri ugotovi mejni veterinar, da ima kužno bolezen ali da je sumljiva take bolezni, naposled živino, ki je bila transportirana skupaj z bolno ali sumljivo živino ali je prišla z njo neposredno ali posredno v dotiko, je moči, če to gre, vrniti na obmejno postajo izvorne države. Mejni veterinar zapiše na potrdilo in potrdi s svojim podpisom vzrok vrnitve. ' Če tranzitna država vrnitve ne dopusti, je v takem primeru živino sprejeti in jo ob pošiljalčevih stroških na obmejni postaji ali v drugem kraju, ki ga določi pristojno oblastvo uvozne države, zaklati. Glede ukorišče-nja mesa in živalskih sirovin tako zaklane živine veljajo odredbe, ki veljajo za domače živali, ki se zakoljejo, ker so bolne ali ker so sumljive kužne bolezni. Vrnitev, zakol kakor tudi vsak veterinarno-policij-ski ukrep, storjen na meji glede živine, namenjene za uvoz, ugotovi mejni veterinar na zapisnik. Ta zapisnik se pošlje pristojnemu oblastvu uvozne države in ta obvesti o tem izvorno državo. Če se ugotovi kužna bolezen, označena v tem sporazumu, pri živini po vstopu na ozemlje uvozne države, sestavi državni ali po državi za to pooblaščeni veterinar o tem zapisnik; besedilo tega zapisnika se priobči takoj pristojnemu oblastvu izvorne države. V primerih, določenih v tem členu, se mora obvestiti delegat druge \ stranke pogodnice, če je tak uradnik skladno s členom 11. imenovan, o tem neposredno in brez odlašanja. Prav tako ukrene potrebne odredbe, po zahtevah veterinama policije, pristojno veterinarno oblastvo. slede sirovin in izdelkov živalskega izvora, ki jih sprejme, če njih vrnitev ni dopustna. Člen 7. Če se ugotovi na ozemlju ene stranke pogodnice goveja kuga, ima druga stranka pravico, za dobo, dokler traja kužna nevarnost, prepovedati ali omejiti uvoz in provoz prežvekovalcev, svinj, živalskih izdelkov in vobče vseh izdelkov in predmetov, ki bi utegnili biti nosilci kužnine. Člen 8. če se je zanesla z živinskim prometom, omenjenim v prvem členUj z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice živalska kužna bolezen, ki jo je treba obvezno naznaniti, ali če je taka bolezen razširjena na ozemlju ene stranke pogodnice v nevarni obliki, ima druga stranka pogodnica pravico, za dobo, dokler traja kužna nevarnost, omejiti ali prepovedati uvoz in provoz živali, na katere >e da bolezen prenesti in ki prihajajo z okuženega ali ogroženega ozemlja. Ob istih okolnostih se sme omejitev in prepoved uvoza razširiti tudi na izdelke živalskega izvora kakor tudi na predmete, ki bi utegnili biti nosilci kužnine. Te omejitve in prepovedi se smejo razširiti samo na ozemlja, iz katerih živina izvira, ali na ozemlja, okužena z živalskimi kužnimi boleznimi in na sosednja ozemlja. Za ozemlje se smatrajo srezi (okraji). Če se pojavi goveja pljučna kuga, sramna kuga pri konjih, parkljevka ali slinavka, se smejo razširiti omejitve in prepovedi na večje ozemlje. Uvoz se ne sme prepovedati zaradi vraničnega prisada, šustavca, hemoragične septikemije pri velikih kopitarjih in divjih živalih, stekline, garij, mehurčastega izpuščaja pri kopitarjih in govedih, rdečice, kokošje kuge, perutninske kolere kakor tudi ne zaradi tuberkuloze. Rok, ko traja kužna nevarnost za bolezni, označene v člepu 2., a), b) in c), izvzemši govejo kugo, govejo pljučno kugo in sramno kugo pri konjih, se omeji na rokove, določene v tem členu. Ta rok se šteje od dne, ko se uradno ugotovi, da je bolezen prenehala. Prepovedi in omejitve, omenjene v tem členu, se ne uporabljajo na pošiljke, poslane po železnici v zaprtih in plombiranih vagonih ali po ladjah v zaprtih in ločenih oddelkih črez zaprte predele; toda prepovedano je vsako dotovarjanje, raztovarjanje in zadrževanje v okuženih predelih. Člen 9. Vsaka stranka pogodnica se obvezuje, objavljati prvega in petnajstega dne vsakega meseca uradna poročila o stanju živalskih kužnih bolezni. Ta poročila se Pošljejo takoj po natisku osrednjemu veterinarskemu oblastvu druge stranke pogodnice in tudi obmejnim veterinarskim postajam, označenim v Členu 1. Poročilo mora navajati točno označbo okrožij, srezov, občin in krajev (selišč), v katerih so živalske kužne bolezni, ki se morajo obvezno naznaniti. Če se ugotovi na ozemlju ene stranke pogodnice goveja kuga, goveja pljučna kuga, sramna kusra pri ko-niih ali parkljevka ali slinavka v nevarni obliki in z visokim pomiranjem, je treba takoj in neposredno brzojavno obvestiti osrednje veterinarno oblastvo druge države o pojavu in razširjenosti kužne bolezni. Člen 10. Desinfekcija vagonov, ki so rabili za prevoz živine, kakor tudi desinfekcija ladij, nabrežij, klanic, pritiklin *td., izvršena po predpisih, veljavnih na ozemlju ene ®tranke pogodnice, se priznava za veljavno tudi po dru-8i stranki pogodnici. Klanice, nabrežja in premične kla-»ice za natovarjanje se morajo po vsaki uporabi očistili po potrebi pa tudi desinficirati. Člen 11. Stranki pogodnici priznavata druga drugi vzajemno Pravico, pošiljati po predhodni prijavi začasno ali stalno na ozemlje druge stranke pogodnice veterinarnega delegata zaradi pribavljanja podatkov o ureditvi živinskih semnjev, natovarjališč, klavnic, pitališč za živino, postaj za kontumaciranje, o zdravstvenem stanju domače živine kakor tudi o izvrševanju veterinarnih predpisov in tega sporazuma. Obe stranki pogodnici se obrezujete, da bosta dajali tem delegatom vsa obvestila in jim dajali potrebno podporo za izvrševanje njih naloge. 0 Člen 12. Če bi se pokazala ob uporabljanju in tolmačenju tega sporazuma kakšna težkoča in če bi to ena stranka pogodnica zahtevala, se skliče mešana komisija, katere mnenje se vzame ob odločitvi v poštev. Vsaka stranka pogodnica imenuje po dva člana, ki sestavljajo komisijo; ta pa sme, če se ne more zediniti, določiti še petega člana. Pri prvem sestanku, pri katerem naj se izvoli peti član, se ta izvoli izmed pripadnikov ene stranke pogodnice, določene z žrebom; pri prihodnjem sestanku se izvoli izmed pripadnikov druge stranke pogodnice in tako po vrsti, izmenoma. Končni zapisnik. Preden sta podpisala dopolnilni sporazum med ' kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško k pogodbi o trgovini in plovitvi, sklenjeni dne 15. novembra 1928., sta podala podpisana pooblaščenca naslednje iz-! jave, ki so sestavni del sporazuma samega: | Če spozna ena stranka pogodnica, da so nove takse i in davščine, ki jih uvede druga stranka, ali da je zvi-| sanje prevoznih pristojbin, ki ga je uvedla na takse, ki j sedaj obstoje, takega značaja, da kratijo vzajemno pri-i znane koristi, sme zahtevati, da se takoj začno poga-I janja, in sme, če se ta pogajanja ne dokončajo v dveh j mesecih, odpovedati to konvencijo s ten^ da prestane veljati po dveh mesecih. Tv prilogi A. (Carine pri uvozil na ozemlje republike češkoslovaške.) K tar. št. 37. c) Jabolka in slive iz tar. št. 37. c) se ne smatrajo m fino namizno sadje, če so obložene notranje stranice zavoja s papirjem ali s papirnatimi plastmi. K tar. št. 108. d) Potrdilo o svojstvu slivovke in tropinovca izdajajo enološke, poskusne in kontrolne postaje in drugi kemijski laboratoriji, ki jih odredi minister za poljedelstvo. Spisek teh postaj in laboratorijev vroči jugoslovanska vlada češkoslovaški vladi. K tar. št. 109. Pri uvozu v republiko Češkoslovaško morajo biti opremljene pošiljke jugoslovanskih vin s potrdilom o izvoru in certifikatom o analizi. Potrdila o izvoru izdajajo trgovinske zbornice na osnovi potrdil kmetskih oddelkov banovin, iz katerih je vino po svojem izvoru, certifikate o analizi pa enološke, poskusne in kontrolne postaje in drugi kemijski laboratoriji, ki jih za to odredi minister za poljedelstvo. Jugoslovanska vlada vroči spisek teh postaj in laboratorijev češkoslovaški vladi. Certifikati o analizi morajo navajati: specifično težo, množino alkohola po prostornini, množino vseh kislin, množino hlapljivih kislin, množino ekstrakta, množino sladkorja, množino ekstrakta brez sladkorja In množino pepela (rudninskih snovi V certifikatu je treba navesti, da se nanaša analiza na ono pošiljko vina, za katero je izdano dotično potrdilo. K tar. št. lih Kot tako zvane petrinjske salame se ocarinjajo vse salame, neglede na kraj proizvodnje ki so izdelane na način, kakor se izdelujejo petrinjske salame. Če bi priznala Češkoslovaška Rumuniji ali Madžarski zanaprej nižjo carina na salame, izdelane na način, kakor se izdelujejo tako zvane petrinjske salame, so deležne, znižane carine tudi tako zvane petrinjske salame. K tar. št. 119. Somborski sir je sir, ki sr izdeluje iz ovčjega mie-ka, je belo-rumenkaste barve :n spada v skupino mehkih sirov. Uvaža se v lesenih dežah v skupni teži nad 3 kg. K tar. št. 329. Za ocarinjanj * črnega svetlega usnis no noToHheni postavki se odrejajo carinarnice v Pragi, Brnu in Bratislavi. K prilogi B. (Carine pri uvozu na ozemlje kraljevine Jugoslavije.) K tar. št. 121. V kraljevini Jugoslaviji se ne sme dajati v promet niti točiti pivo z nazivi, v katerih se uporablja beseda Plzenj (Plzen, Pilsen) v katerikoli obliki ali v katerikoli sestavi, razen ono, ki je proizvedeno v mestu Plznju v Češkoslovaški. Pri uvozu v kraljevino Jugoslavijo morajo biti opremljene pošiljke piva z uradnimi potrdili o prvotni ekstraktni množini (certifikati). Obe stranki pogodnici se bosta naknadno sporazumeli o oblastvih, ki so upravičena, izdajati potrdila (certifikate). Obče opazke k V. delu. 1. Pri uporabi pogodbene tarife se ne pobira dodatek za luženje. Če so tkanine iz lanu za izdelovanje žimnic (modro-cev) iz tar. št. 296., točk 3. in 4., napol beljene ali beljene, plačujejo dodatek k carini 20 %; če so barvane ali izdelane v dveh barvah, plačujejo dodatek k carini 30 %; če so izdelane v več barvah, plačujejo dodatek k carini 50 %. Ti dodatki se pobirajo na pogodbene carine za sirovo blago, Pri uporabi pogodbene tarife se ne jemlje v poštev dodatek za mercerizirano prejo, ki ne presega 5 % skupne teže prejnega materiala. Ostali izdelki, ki imajo v sebi mercerizirano prejo, se ocarinjajo pri pogodbenem ocarinjanju: a) če imajo mercerizirane preje od o % do vštetih 50 »/«, od skupne teže prejnega materiala z dodatkom k carini 25 %; in b) če imajo mercerizirane preje n.id 50 %, od skupne teže prejnega materiala z dodatkom k carini 50 %. 2. Pri uporabi pogodbene tarife na desinirane ka- nine iz lanu za izdelovanje žimnic (modrocev) iz tar. št. 296., točk. 3. in 4., se ne pobira dodatek za desini-ranje iz točke 2. občih opazk k V. delu. Pripomba izza tar. št. 374. Obuvala z luknjicami, ki teko vzporedno z ronom kapice na obuvalu, ne plačujejo dodatka k carini, če se pri tem ne delajo nobene šare ali geometrične figure. Obuvala s Sarami, izvedenimi s preluknjanjem, plačujejo dodatek k carini 15 °/o K tar. št. 504. Dogovorjeno je, da se ob uporabi pogodbene tarife | pri blagu iz iste točke in črke te številke, če se uvaža v železniških vozovih samo v slami. senu. lesni volni in podobnem materialu, odbije za taro 8 °/o in da ima uvoznik pravico, ugotoviti čisto (netto) težo s tehtanjem. K tar. št. 521.. točki 4 Kot kristalno steklo se ocarinja samo tako zvano svinčeno steklo. K tar. št. 538. Žica. ki se ob izdelovanju razžari, pa dobi pri tem plast oksida, se ne smatra za obdelano v smislu občih opazk za navadne kovine. Žica, ki se povleče ob izdelavi skozi raztopino bakrovega sulfata in dobi pri tem slaboten bakren blesk, se ne smatra za prevlečeno z bakrom v smislu občih opazk za navadne kovine. Ta pojasnila veljajo tudi za izdelke iz žice. K tar. št. 556., točki 1. Stožčaste luknjice za vijake in predrte luknje pri okovih iz tar. št. 556., točke 1., se ne smatrajo za obdelovanje. K tar. št. 560. Za obdelane posode iz litega železa se ne smatrajo one, s katerih se odpravijo šivi, ki so ostali pri litju, s tem, da se odbijejo ali odrežejo, to tudi, če se ta mesta zaradi zaravnavanja naknadno na smirkovem kolutu opilijo ali obrusijo. K tar. št. 584. Liti izdelki iz jekla, katerim se je na grobo snela površina zato, da se preizkusi, ali je izvršen Iiv brez napake, se ne smatrajo za obdelane. Z grobim snemanjem površine se razume pri oblih površinah grobo struganje na stružnici, pri ravnih površinah pa grobo snemanje skorje, nastale pri litju, valjanju in kovanju (okuji-ne), z dletom (nožem) skobelnega stroja. Ta obdelava se spozna po tesno druge ob drugi ležečih vzporednih ozkih razah, ki se pozneje pri nadaljnji obdelavi odpravijo, K prilogi C. Veterinami sporazum med kralievino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. 1. Odredbe veterinarnega sporazuma se uporabljajo samo na blago, ki izvira od ene ali druge stranke pogodnice. Sprejemanje živine, živalskih izdelkov in predmetov, ki utegnejo biti nosilci kužnih bolezni in ki so po izvoru iz drugih držav in gredo črez ozemlje ene stranke pogodnice, da bi prišli na ozemlje druge zaradi uvoza ali tranzita, ne spada v okvir odredb tega sporazuma. 2. Živina, izdelki in predmeti, našteti v členu 1. veterinarnega sporazuma, se smejo uvažati brez predhod- J ne dovolitve. Zdravstveni ukrepi, ki jih vsaka stranka pogodnica kot potrebne ukrene glede žive živine, s katero se razume tudi perutnina, ki je opremljena s potrdilom o zdravju in se spozna za zdravo pri prehodu črez mejo se morajo na njenem lastnem ozemlju omejiti na neobhodni minimum. Dispozicije, ki se odrede ali se bodo odredile zaradi Ugotovitve smrkavosti in tuberkuloze in eventualno drugih kužnih bolezni, s tem niso izključene. Toda živina, namenjena za tranzit, se ne sme podvreči nobenemu takemu diagnostičnemu postopanju. 3. Živa živina kakor tudi perutnina, uvožena z ozemlja ene stranke pogodnice in spoznana, da je zdrava in da ustreza pogojem, določenim s 'em dogovorom, in če je namenjena za zakol, se sme pošiljati na ozemlju druge stranke pogodnice samo na živinske semnje in v javne klavnice, ki so zvezane z direktno železniško pro go in določene za klavno živino. Tam se uporablja nanje i postopanje, ki velja za te živinske semnje in klavnice I Med pristojnimi oblastvi strank pogodnic se bode i izmenili spiski teli klavnic in tržišč. 4. Odredbe tega sporazuma se uporabljajo, če je to potrebno, na živino in presno ter ohlajeno meso, ki izvira iz ozemlja ene stranke pogodnice, za tranzit črez ozemlje ene ali druge države z namembo v tretjo državo ob pogoju, da obstoji gotovost, da bodo države, črez katere se mora eventualno tranzit vršiti, ta tranzit dopustile in da bo namembna država te pošiljke vsekakor sprejela. Provoz pripravljenega ali konserviranega mesa in izdelkov živalskega izvora, odpravljenih po železnici v zaprtih in plombiranih vagonih ali v paketih in zaprtih zabojih ali na ladjah z ozemlja ene stranke pogodnice črez ozemlje druge stranke se dopusti ob istih pogojih kakor uvoz, in ni zahtevati nobene predhodne zaveze, da bodo države, skozi katere se mora provoz even-lualno vršiti, provoz sprejele, niti da ga bo sprejela namembna država. 5. Potrdila, označena v tem sporazumu, morajo biti sestavljena v jeziku izvorne države in opremljena, če je to mogoče, s prevodom v jezik namembne države. 6. Odredbe tega sporazuma se smejo razširiti, če treba, z novim dogovorom med strankama pogodnicama Qa druge znane ali sedej neznane bolezni, za katere je bojazen osnovana, da b: se prenes e. 7. Veterinami služb! strank fogcdnic naj zagotovite ©nakomemo uporabo tega sporazuma in sta pooblaščeni, si v nujnih primerih dopisovati neposredno med seboj, da se čim bolj olajša promet2 določen s tem sporazumom. Prepisi tega dopisovanja se morajo izročiti tudi oo Ji-plomatični poti. V Pragi dne 30. novembra 1931. Juraj Demetrovid s. r. dr. Edvard Beneš s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ker se je dosegel sporazum med I kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, ki sta odstopili od odredbe člena 4. omenjenega dopolnilnega sporazuma, na dan 1- junija tega leta in po razglasitvi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj ta zakon razglasi, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za trgovino in industrijo, naj skrbita za njegovo izvrševanje oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa. naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 29. maja 1931. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo Predsednik Juraj Demetrovic s. r. ministrskega sveta, minister Minister pravde za notranje posle, Dimitrije Ljotic s. r. častni adjutant Nj. V. kralja P R. Živkovic s. r. Videl in pritisnil državni pečat Maister znnanie nosle čuvar državnega nečata, dr. V. Marinkovič š. r, minister oravde DimPriie Eiotid s. r. Pripomba. Ta sporazum stopi v veljavo dne 1. junija 1931, pred izvršeno ratifikacijo, po sporazumu, ki se je sklenil med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško. Pov. br 9.842 Iz pisarne ministrstva za zunanje posle. Uredbe osrednje vlade. 157. Na osnovi odločbe ministrskega sveta z dne 16. januarja 1932. se predpisuje ta-le Dravilnik o dajanju nujne podpore siromašnemu prebivalstvu krajin, ki trpijo na nedo-stajanju hrane, in o izvajanju javnih del na račun te podpore.* Clen 1. Javna dela (gradnja in popravljanje potov, cest. mostov, cistern, vodnjakov, vodovodov, nasipov zoper no- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 22, januarja 1932., št. 16/V1I/40. plavo; namakanje in osuševanje močvirnega sveta in barij; uravnavanje potokov itd.) se izvajajo v krajinah, ki trpijo na nedostajanju hrane, prvenstveno Savske, Vrbaske, Primorske in Zetske banovine po predpisih tega pravilnika. Izplačilo javnih del se vrši v naravi iz odobrene količine ljudske hrane. Clen 2. Pri delih iz člena 1. tega pravilnika je zaposliti siromašne osebe, ki nimajo sredstev, da bi kupile hrano, kakor tudi one osebe, ki so ostale zbog elementarnih nezgod brez zadostne hrane in nimajo sredstev, da si jo nabavijo. Spiske takih oseb sestavlja po predpisih tega pravilnika občinsko oblastvo, overavlja jih pa sreski načelnik. Clen 3. Katera javna dela je izvršiti na račun nujne podpore hrane prebivalstvu krajin, ki trpijo na nedostajanju hrane, na kateri način in v katerem času, odloči sreski načelnik po zaslišanju dotične občine. Nadzorstvo nad izvajanjem teh del vrši tehnični oddelek sreskega načelstva, odnosno vodja del, ki ga določi sreski načelnik izmed uradnikov sreza ali občine. Člen 4. Velikost nadnice za javna dela se določa tako-le: 18 Din do vštetega 20. leta starosti; 20 Din osebam, starejšim od 20 let, in ostalim, ki ne spadajo v kategorije z niže označenimi nadnicami; 23 Din oženjenim brez otrok ali z enim otrokom pod 20 leti starosti ali z otroki, starejšimi od 20 let; ali z otroki, za katerih vzdržavanje ne skrbe oni; 25 Din oženjenim ali vdovam z dvema ali več otroki pod 20 leti starosti. Ob sprejemanju oseb na delo se mora paziti na to, da se vzame iz vseh siromašnih hiš sorazmerno število oseb, da se tako doseže enakomerna porazdelitev hrane na vsako siromašno rodbino po dejanskih potrebah. Te nadnice niso zavezane plačilu nobenih državnih ali samoupravnih davščin, niti niso osebe, ki opravljajo ta dela, zavezane zavarovanju po zakonu o zavarovanju delavcev, ker se vse to dela zaradi nujne pomoči prebivalstvu, ki trpi na nedostajanju hrane, . Clen 5. Prejeti hrani odreja ceno sreski načelnik po višini cene, ki jo imajo trgovci, franko kraj, brez nobenega trgovskega zaslužka in po podatkih, dobljenih od krajevne trgovske združbe. Clen C. Če je to neobhodno potrebno v krajih, kjer so prehranjevalne razmere zelo hude, ali kjer slabo vreme ne dopušča, da bi se izvajala določena dela, sme odrediti sreski načelnik, naj se izda vnaprej potrebna količina hrane najsiromašnejšim in na nedostajanju hrane najbolj trpečim osebam s tem, da to pozneje z delom odslužijo. Tudi ti izdatki se morajo vršiti po spiskih, kakor je to rečeno v členu 16. tega pravilnika. V razpredelku »Število delovnih dni< se obremeni dotična oseba z ustreznim številom nadnic, ki jih mora pozneje na poziv občinskega oblastva odslužiti. Z izplačilnimi izvirnimi spiski je ravnati, kakor je rečeno v členu 17. tega pravilnika. Overovljeni duplikat teh spiskov ostane pri občinskem oblastvu, da je moči pozneje pozvati imenovane osebe, naj število nadnic, s katerim so obremenjene, odslužijo z delom, ki ga jim odredi občinsko oblastvo sporazumno s sreskim načelnikom. Obremenitev se zaznami v razpredelnici »Pripomba« in se obvesti o tem sreski načelnik. Clen 7. Starim, bolnim in vobče za delo nesposobnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 2. tega pravilnika, se izdaja potrebna količina hrane brez povratne storitve z delom. Izdajanje hrane takim osebam se vrši po ločenih spiskih, tudi po predpisih tega pravilnika, v razpredelnici »Pripomba« pa se vpisuje »Nesposoben za delo« in mora to občinsko oblastvo potrditi. Clen 8. Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme dajati krajinam, ki trpijo na nedostajanju hrane, razen podpore v hrani, tudi še podporo v obliki brezplačnega prevoza hrane, ki jo te krajine nabavljajo ali dobivajo od koderkoli za prehrano svojega siromašnega prebivalstva, pri čemer mora biti vsak zaslužek na katerikoli osnovi izključen. V ta namen da minister za promet ministru za socialno politiko in narodno zdravje potrebno število brezplačnih tovornih listov na razpolago. Minister za socialno politiko in narodno zdravje razdeli te brezplačne tovorne liste potem kraljevskih banskih uprav po njih obrazloženem predlogu. Clen 9. Kraljevske banske uprave zbirajo in preizkušajo kar najhitreje podatke o potrebni količini ljudske hrane za prehrano poedinih krajin, ki trpijo na nedostajanju hrane. Svoje predloge morajo takoj vročiti ministru za socialno politiko in narodno zdravje in označiti sreskega načelnika, kraje, kamor je poslati najnujnejšo količino hrane in katero vrsto hrane je poslati. Clen 10. Ministrstvo za promet vrši brezplačen prevoz one hrane, ki jo pošilja po nalogu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije (»Privilegovano akcionarsko društvo za izvoz zemaljskih proizvoda kraljevine Jugoslavije«) v določene kraje za prehrano prebivalstva krajin, ki trpijo na nedostajanju hrane. Clen 11. Hrano odpravlja privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije sreskim načelnikom po nalogu ministra za socialno politiko in narodno zdravje po najkrajši poti. O vsakem nalogu, ki ga izda omenjeni družbi, obvesti minister za socialno politiko in narodno zdravje generalno, direkcijo državnih železnic in pristojno kraljevsko bansko upravo. Clen 12. O vsaki izvršeni pošiljki hrane obvesti privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije nujno ministra za socialno politiko in narodno zdravje in pristojno kraljevsko bansko upravo, p® brzojavni poti pa dotičnega sreskega načelnik* tudi e železniški postaji, na katero je brana poslana. Člen 13. Sreski načelnik mora na brzojavno obvestilo o njemu poslani hrani takoj vse ukreniti, česar treba za njen prevoz od železniške postaje do kraja, določenega za hranitev in porazdelitev hrane. Po prejemu obvestila železniške postaje, da je hrana prispela, pošlje sreski načelnik takoj svojega uradnika zaradi prevzema hrane in poslovanja z njo. Člen 14. Prevzem hrane se vrši na železniški postaji po komisiji. Komisijo odredi sreski načelnik in spada v komisijo kot član tudi uradnik, določen za prevzem hrane. Če se ugotovi ob komisijskem prevzemu hrane ma-njek, obvesti sreski načelnik o tem takoj pristojno kraljevsko bansko upravo in vroči obenem overovljeni prepis komisijskega zapisnika zaradi nadaljnjega postopanja. Komisijski prevzeta hrana se izroči takoj v poslovanje določenemu uradniku, ki potrdi na komisijskem zapisniku s številkami in besedami množino prevzete hrane, in jo potem, če se ne odredi uiugače, osebno spravi in shrani v določena skladišča ob lastni odgovornosti. Člen 15. Po prevzemu hrane na železniški postaji izda lahko sreski načelnik pismeno naredbo u.adniku, ki posluje s hrano, naj izroči takoj izvestne Količine hrane, t reden jih spravi v svoje skladišče, poedinim določenim predstavnikom občinskega oblastva; ti morajo osebno spraviti hrano do občine in jo shraniti v določenih prostorih ob lastni odgovornosti. Predstavniki občinskega oblastva, ki so določeni za prevzem hrane, izdajo opravniku hrane začasno priznanico; to morajo nadomestiti v najkrajšem času s pred-pisnimi spiski oseb, med katere se je ta hrana razdelila. Člen 16. Izplačilo dela s hrano kot odmeno zasluženih nadnic vrši opravnik hrane na podstavi spiskov, sestavljenih po občinskih oblastvih in overovljenih po sreskem načelniku. Če je to nemogče, izda opravnik hrane po pismeni naredbi sreskega načelnika potrebno količino hrane občinskem oblastvu na začasno priznanico, kakor tudi v primeru iz člena 15. tega pravilnika, in nato občinsko oblastvo samo izvrši izplačilo dela, overovi spiske, jih vrne opravniku hrane in dobi nazaj začasno priznanico. Spiski, po katerih se vrši izplačilo dela, odnosno oddaja hrane, so listme in jih je treba sestavljati praviloma vsak teden ali na petnajst dni ter morajo obsegati te-le podatke: Zaporedna številka. Ime in priimek delavca. Odkod je (kraj) Podatki po Členu 4. tega pravilnika (n. pr. pod 20 let; oženjen, dva otroka itd.) Število delovnih dni (nadnic). Znesek 1 nadnice v dinarjih. Skupni znesek v dinarjih. Cena 1 kg hrane (pšenice ati koruze po členu 5. tega pravilnika). Skupna ustrezna množina izdane hrane v kilogramih. Podpis prejemnika. Pripomba. V spisek se smejo vpisovati samo one osebe, ki so dejanski delale, in označiti samo oni dnevi, ob katerih bo dejanski delale. Če se ugotovi, da je vpisana v plačilni spisek oseba, hi ni delala, ali da je za tako osebo vpisanih več delovnih dni, kakor je delala, so opravnik del. odnosno predstavniki občinskega oblastva za taka dejanja odgovorni materialno in kazenski. Izvršitev del na podstavi poročila svojega tehničnega oddelka ali opravnika del overavlja tudi sreski načelnik na spisku samem. O izvršenih delih v poedinih podrejenih srezih morajo kraljevske banske uprave predložiti ob svojem času poročila ministrstvu za socialno politiko in* narodno zdravje. Člen 17. Opravnik hrane mora, če izdaja hrano osebno po-edincem po spisku, potrditi na spisku, da je vsem v spisku imenovanim osebam dejanski izdal celokupno označeno množino hrane. Isto mora storiti tudi občinsko oblastvo, če je z odobritvijo sreskega načelnika izdajalo poedincem hrano. Občinsko oblastvo vrne take spiske opravniku hrane in do' i nevrnjeno temu prej izdano začasno priznanico, po kate.i je od njega prejelo hrano. Vse spiske, po katerih se je izdala hrana, vpiše opravnik hrane v knjigo hrane, predpisano s tem pravilnikom, in jih hrani kot izpričujoče listine za sestavo zaključnega računa o prevzemu in izdaji celokupne hrane v srezu. Člen 18. Opravnik hrane pri sreskem načelniku mora voditi knjigo hrane, ki ima na levi strani — »prejeto« — te-le razpredelke: Tekoča številka. Datum prejema hrane. Številka vložnega zapisnika. Od koga se je hrana prejela. Način vklada in številka. Vrsta hrane. Skupna množina prejete hrane v kilogramih. Na desni strani iste knjige — »izdano« — so ti-le raz-predelki: Tekoča številka. Datum izdaje hrane. Številka vložnega zapisnika. Komu je izdano. Vrsta hrane. Skupna množina izdane hrane v kilogramih. Na strani »prejeto« knjige hrane se obremeni opravnik hrane z vsako količino hrane, ki jo prejme od komisije. Na strani »izdano« knjige hrane se odobri opravnik s količino hrane, izdane stradajočemu prebivalstvu po vsakem spisku. Knjiga hrane mora biti predpisno sešita in potrjena po sreskem načelniku in jo mora opravnik hrane voditi pravilno in skrbno. Člen 19. Ko je vsa prejeta hrana v srezu izdana, zaključi opravnik hrane knjigo hrane; sešteje vse prejeme in izdaje in mvede stanje, potrjujoč ga s svojim podpisom. Nato sestavi »Izpisek prejete in izdane hrane«, in sicer po onem vrstnem redu rubrik, kakor je v knjigi hrane vknjiževal, odnosno izknjiževal. Temu izpisku je treba priložiti vse dotične listine o prejemu in izdaji in ga izročiti obenem s knjigo hrane pristojni kraljevski banski upravi v pregled, ki se vrši po komisiji. Komisijo za pregled teh listin odredi ban z odlokom. Komisija mora pregled takoj izvršiti. Če ugotovi komisija pri pregledu listin računsko pomoto, jo popravi, kakor treba; če ugotovi materialno škodo, zahteva od odgovorne osebe, da škodo takoj povrne, drugače obvesti kraljevsko bansko upravo in zahteva zavarovanje. Najdeno stanje ugotovi komisija na izpisku o hrani samem in potirdi to s svojim podpisom. Po dovršenem pregledu izroči komisija kraljevski banski upravi svoje poročilo s pregledanim gradivom vred, da more dati ta, če bo listine popolnoma pravilna, odgovornemu računodajniku, t. j. opravniku hrane razrešil ioo. Clen 20. Prazne vreče, v katerih je prispela hrana, mora vrniti ofnavnik hrane privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije takoj po razdelitvi hrane proti prejemnemu potrdilu. Ministrstvo za promet izda železniškim oblastvom potrebne odredbe, da morajo prevzeti v brezplačen prevoz prazne vreče, v katerih je bila hrana za krajine, ki trpijo na nedostajanju hrane, nakar jih vračajo poedini sreski načelniki privilegirani delniški družbi za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije. Clen 21. Kraljevske banske uprave vodijo knjigo, v katero zapisujejo na podstavi obvestil, dobljenih od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in od privilegirane delniške družbe za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije po srezih: koliko, kdaj in kakšne hrane je bilo poslane in kateremu sreskemu načelniku. Za vsakega sreskega načelnika se otvori posebna partija. Ko prejme kraljevska banska uprava od sreskega načelnika poročilo o prejemu brane na železniški postaji s komisijskim zapisnikom, iz katerega je videti, da se je prevzelo manj hrane, kakor je označeno na tovornem listu, odobri partijo dotičnega sreskega načelnika z ugotovljeno razliko in uvede preiskavo, da se najde krivec in povrne škoda. Ko prejmejo kraljevske banske uprave od sreskih načelnikov zaključni račun o potrošku hrane, jih razdolže po svojih knjigah Člen 22. Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije naj izvrši v najkrajšem času likvidacijo svojega dosedanjega poslovanja glede podpore v prehrani pasivnih krajin. Clen 23. Vsi posli po tem pravilniku se morajo opravljati kar najhitreje — pred vsemi drugimi posli — kar najvestneje in kar najskrbneje. Drugače se kaznuje odgovorna oseba najstrože po zakonu. Clen 24 Ta pravilnik stopi v moč z dnem, ko 9e razglasi v »Službenih novinah«; tedaj prestane veljati pravilnik o izplačilu javnih del, ki naj se izvedejo na račun odobrenih 750 vagonov ljudske hrane (»Službene novine« št. 12/1V z dne 16. januarja 1932.). V Beogradu, dne 20. januarja 1932.; O. br. 1010. Minister za promet Minister za socialno politiko Lazar Radivojevič s. r. in narodno zdravje Minister za finance Ivan Pucelj s. r. dr. Milorad Djordjevi s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r. t Banove uredbe. II. No. 2509^2. 158. Naredba bana Dravske banovine o postopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze v nivoju. Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi* predpisujem: § 1. Vsak vozač motornega vozila mora pred železniškimi prelazi v nivoju že pri tabli, ki ob strani ceste označuje tak prelaz, zmanjšati brzino na najmanjšo mero. Ko se približuje prelazu, ki nima zapornice, se mora vozač po predpisu § 119. zakona o železnicah javnega prometa pred prehodom ustaviti in se prepričati, če ne prihaja vlak. Kjer so zapornice, a niso spuščene, mora vozač dobro pregledati železniško progo na eno in drugo stran in se prepričati ali ne prihaja vlak. Ce ima železniška proga v bližini ovinke ali so tam tuneli, v mraku, ponoči, ob gosti megli, ali kadar se zbog kake druge zapreke ne more pravočasno videti prihoda vlaka, morajo vozači tudi pri železniških prelazih z zapornicami, ki niso spuščene, ustaviti vozilo in se s sluhom prepričati ali ne prihaja od katere strani vlak. § 2. Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni. § 3. Naredba dobi obvezno moč 10. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 9. februarja 1932. Ban: Dr. Marušič 9. r. 159. 11. No. 30428/1. Objava. Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 80'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 65’—, c) od 100 1 piva Din 65'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25‘—, e) od prašičev Din 12'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. februarja 1932. * »Uradni list« št. 313/76 iz leta 1928. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« s. Ljubljani.; njen predstavnik; Otmar Miclialek v Ljubljani. SLUŽBE!I LIST KRAL|EVSKE BAISKE UPRAVE DRAVSKE BAlOVIiE Priloga k 12. kosu letnika III. z dne 13. februarja 1932. 111. No. 1520/1 629 Razglasi kraljevske banske uprave VI No. 28835/3—31. 637 Razglas. Po odloku g. ministra za soc. politiko in nar. zdravje od 24. septembra 1931., S. br. 21867, se letošnji šestmesečni tečaj za izpopolnitev zdravnikov v šolske zdravnike, ki bi se v smislu razglasa šole za narodno zdravje v Zagrebu št. 34127—11 od 15. decembra 1931., moral pričeti pri tem zavodu dne 15. januarja 1932., prične šele 1. aprila 1932. Glasom čl. 2. pravilnika o tečajih za šolske zdravnike (>Službene novine« z dne 6. novembra 1930., št. 256) ne more biti postavljen za šolskega zdravnika v postranski službi zdravnik, ki ni z uspehom dovršil tega tečaja. Zdravniki; ki se na dan, ko stopi ta pravilnik v veljavo, zateko kot šolski zdravniki v postranski službi, morajo v roku 3 let opraviti te tečaje po odredbi ministrstva za soc. pol. in nar. zdravje, na Področju banovin pa po odredbi banske uprave. Po čl. 7. pravilnika imajo oni zdravniki, kateri se odrede v tečaj, za ta Čas pravico do vseh svojih prejemkov, dnevnic in potnih stroškov po uredbi 0 potnih in selitvenih troških. Prijave za tečaj naj se pošljejo najdalj do 1. marca 1932. na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. februarja 1932. v- No. 245/30. 627—3—1 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev pralnice v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju I- javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. marca 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se preti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske u,Prajve v Ljubljani, soba št. 28. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša skupaj ®in 355.874-55 (tri sto petdeset pet tisoč o-eni sto sedemdeset štiri dinarjev ob/ICO). Podrobnosti razpisa so razvidne iz-Oglasa o licitaciji v Službenih uovi-nab« jn na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 8. februarja 1932. Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 10. februarja 1932. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zaku-ženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Metlika: Gradac (Gradac 1 dvorec). Steklina: Metlika: Metlika (Metlika 1 primer). Ptuj: Krčevina (Štuki 1 primer), Pobrežje (Sv. Vid 1 primer). Ptuj mesto: 1 primer. Garjavost: Maribor desni breg: Orehova vas (Ho-tinjavas 2 dvorca). Ptuj: Šikole (Šikole 1 dvorec). Slovenjgradee: Sv. Florijan (Sv. Florijan 2 dvorca). Mehurčasti izpuščaj: Črnomelj: Vinica (Gor. Suhor 2 dvorca). Svinjska kuga: Brežice: Gaber je (Gaber je 5 dvorcev), Globoko (Globoko, Mali vrh po 2 dvorca), Mrčnasela (Raštanj 1 dvorec), Sela (Sela 14 dvorcev), Zakot (Brežina 5 dvorcev, Zakot 1 dvorec). Črnomelj: Petrova vas (Petrcvavas 1 dvorec). Kočevje: Pcdgora (Podgora 1 dvorec). Konjice: Stranice (Stranice 1 dvorec). Laško; Sv. Krištof (Rečica, Sv. Mihael po 1 dvorec). Maribor levi breg: Krčevina (Petrovo selo 1 dvorec). Slovenjgradee: (Slovenjgradee 4 dvorci). Svinjska rdečica: Krško: Boštanj (Kompolje 1 dvorec). Kraljeva banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10 februarja 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev C 11/32 ‘ 616 Oklic. Tožeča stranka: Jazbinšek Jože, posestnik na Ledini, je vložila proti toženi stranki: dedičem po umrlem Ferdinandu Pušniku, bivšem posestniku v Podvrhu, sedaj neznanega bivališča, radi ugotovitve in zemljiške vknjižbe lastninske pravice k apr. št. C 11/32—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 23. februarja 1932.. ob pol 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 5 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod dr. Jesenko Rok, odvetnik v Sevnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 4. februarja 1932. Cw Ila 99/32—2 599 Oklic. Tožeča stranka Milostnik Edvard, posestnik na Meljskem hribu, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po Šantl Mariji, posestnici v Košakih in Murausu Rupertu, posestniku v Košakih radi 4280 Din k opr. št. Cw IIa99/32 menično tožbo. Ležeči zapuščini po Mariji Šantl se postavlja dr. Franc Brandstetter, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrcžno sodišče v Mariboru, odd. Ila, dne 4. februarja 1932. C\v Ila 92/32 600 Oklic. Tožeča stranka Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Macunu .nlojziju, trgovskemu potniku v Mariboru, in Lorberju Konradu v Dravogradu radi 8250 Din s prip. k opr. št. Cw Ila 92/32 menično tožbo. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Rihard Faninger, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ila, dne 4. februarja ‘1932. C 45/32—1 601 Oklic. P§gačnik Francu, posestniku na Hrušici, sedaj v Ameriki neznanega bivališča, je vročiti v pravdni stvari tožeče stranke Potočnika Franca, posestnika in gostilničarja na Belci štev. 65, zoper toženo stranko Pogačnik Franca, posestnika na Hrušici, sedaj v Ameriki neznanega bivališča, tožbo z obr. 34 z dne 6. februarja 1932 opr. štev. C 45/32—1 Ker je bivališče Pogačnik Franca neznano, se postavlja za skrbnika g. dr. Grašič Ivan, notar v Kranjski gori, ki bo zastopal toženo stranko na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. L, dne 6. februarja 1932. * R 30/32—2—3 632 Oklic. Na predlog Suhrrepca Frana iz Ru-četne vasi 7 ce < sklepom z dne 8. aprila 1931., R 30/30—2, dovoljuje uvedba postopanja za amortizacijo na zemljiščih vi. štev. 80, k. o. Petrovavas, kot glavnem in vi. štev. 824 te k. o. kot sovlož., prvotno last Matije Zimermanna iz Ru-četne vasi št. 7, sedaj last Franceta Su-hcrepca od tam. zastavno-pravno zavarovanih terjatev, in sicer iz zadolžnice: 1. z .dne 3. marca 1881. po 100 fl. s prip. za Geržina Matijo, Mihelja vas 7; 2. z dne 1. marca 1881. po 108 tl. s prip. za Janeza Maleriča, Gorenci 6; 3. z dne 3. februarja 18a8. po 170 tl. s prip. za Pluta Matijo, Ručetna vas 2. in 4. iz vknjizoeuega dovoljenja z dne 3. marca 1881. v zvezi s cesijo 17. februarja 1886. po 212 fl. 42 s prip. za Braune Karola iz Kočevja št. 108. Radi tega se pozavljejo vsi, ki i majo zahtevke na te terjatve, da svoje zahtevke prijavijo najkesneje do 1. aprila 1933. pri podpisanem sodišču, ker se bo sicer po brezuspešnem poteku te dobe na ponovni predlog predlagatelja dovolila amortizacija vknjižbe zastavnih pravic, ki so zavezane za te terjatve s pri-padki in pa izbris teh zastavnih pravic. Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 8. februarja 1932. H5 E 775/31—8 602 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 1932. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pekel, vi. št. 204 (hiša z zemljiščem). Cenilna vrednost: 26.287 Din. Najmanjši ponudek: 17.524 Din 68 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slovenska Bistrica, dne 20. januarja 1932. E 656/31—7. 603 Dražbeni oklic. • Dne 3. marca 1932. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin, zemljiška knjiga Slov. Bistrica, vi. št. 50 in 401, zemlj. knjiga Ritoznoj, vi. št. 105, zemlj. knjiga Pekoče, vi. št. 116. Cenilna vrednost teh polovic: 25.578 Din 75 p. Najmanjši ponudek: 17.053 Din 20 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 21. januarja 1932. * E 573/31—8. 633 Dražbeni oklic. Dne 4. marca 1 9 32. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 2 dražba nepremičnin zidane s slamo krite hiše, lesen z opeko krit svinjak, zidan hlev, klet, listnica, skedenj, kozolec, vrt, 16 njiv ozir. travnikov zemljiška knjiga k. o. Cerklje, vi. št. 10. Cenilna vrednost: po odbitku stanovanjskih iu vžitnih pravic Din 29.363-75. Vrednost pritikline Din 400\ Najmanjši ponudek: Din 23.310'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 8. februarja 1932. * E 3274/31—8. 634 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Posojilnice v Vojniku, po dr. Voršiču, odv. v Celju, bo dne 4. marca 1932. ob devetih dopoldne, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Škofja-vas, vi. št. 463, a) hiša s stavbiščem, b) zemljišča, c) pritikline. Cenilna vrednost ad a) 6.000'— Din, ’ ad b) 4.862 — Din, ad c) 20-— Din, skupaj 10.882-— Din. Najmanjši ponudek: 7.254-70 Din. K nepremičnini zemljiška knjiga Škofjavas, vi. št. 463, spada kot pritiklina nekaj poljedelskega orodja v cenilni vrednosti 20-— Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje. To sodišče kot zemljiškoknjižno sodišče naj zaznamuje določitev dražbenega naroka. Na hipotečne upnike, posestnike kreditnih in kavcijskih hipotek, nadalje glede davkov ter davščin na javne organe so naslovljeni na drugi strani tega oklica natisnjeni pozivi. Okrajno sodišče Celje, odd. III., dne 26. januarja 1932. * . E 1133/31—7 617 Dražbeni oklic. Dne 7. marca 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. c. Turnišče, vi. št. 63, 602, 617, 1071, 702, 835. Cenilna vrednost: Din 1590. Najmanjši ponudek: Din 1051-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dol. Lendava, ane 5. februarja 1931. sj: E 865/31—7 618 Dražbeni oklic. Dne 8. marca 1932. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv, travnikov in gozdov zemljiška knjiga le-šancvci 1/12 vi. št. 76, 554, 742, 746, 744, 749, 949, 1/16 vi. štev. 531, 952, — l/4 vi. št. 533, 11, 393, 748, 1/24 vi. štev. 845, — 1/488 vi. štev. 112, — 19/48 vL štev. 616, 266, >zemlj. knjiga: Mlajtinci vi. št. 178. Skupna cenilna vrednost: 46.074 Din 39 p. Skupni najmanjši ponudek: 32.939 Din 50 p. Pravic^, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 30. januarja 1932. E 869/31 619 Dražbeni oklic. Dne 11. marca 1932. dopoldne^ ob 10-30 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: grajšci-ne, parne žage, zemljišča in gospodarskega poslopja zemljiška knjiga k. o. Šmatevž vi. št. 183, 98, 201, 167. Cenilna vrednost: 1,418.008’40 Din. Vrednost pritikline: 72.066 Din, stroji 304.252-— Din. Najmanjši ponudek: 840.000 Din. Pravice, ki bi im pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem i.aroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 6. februarja 1932. E 308/31—8 * 604 Dražbeni oklic. Dne 11. marca 1932. dopoldne ob P°* 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljišč knjiga Rajhenburg, vi. št. 128, 205. Cenilna vrednost: Din 105.584'90. Najmanjši ponudek: Din 70.390-12-' Pravice, ki bi ne pripuščale draz » je priglasiti sodišču najpozneje pri dr benem naroku pred začetkom dra.z ■ sicer bi se ne mogle več uveljavi , glede nepremičnine v škodo zdrazit » ki je ravnal v dobri veri. . na Glede podrobnosti se opozarja dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče t Sevnici, dne 1. februarja 1932. Konkurzni razglasi Sa 3/32—3 184. 640 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ferenca Jurija, konc. zidarskega mojstra v Ljubljani, Komenskega ul. štev. 26. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik dr. Treo Dragotin, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 18. marca 1932. ob 10. uri. Rok za oglasitev do 12. marca 1932. Da deželno sodišče. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 6. februarja 1932. * 621 Sa 16/32—2 185. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Novaka Jakoba in Josipine, trgovca in posestnika pri Sv. Lovrencu Da Pohorju. Poravnalni sodnik: Dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj: Dr. Irgolič franc, advokat v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne ^L marca 1932. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 16. marca 1932. Pri okrožnem sodišču v Mariboru. Dkrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 6. februarja 1932. Sa 4/32—2 641 186. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Severja Andreja, pro-tokoliranega trgovca v Ljubljani, Sta-r» trg 30.' .Poravnalni sodnik Avsec Anton, sod-Dik okrožnega sodišča v Ljubljani. Poravnalni upravnik: dir. Tekavčič fran, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri delnem sodišču, soba št. 140 dne 24. n,Drca 1932. ob 10. uri. Rok za oglasitev do 18. marca 1932 P1"' deželnem sodišču, deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. februarja 1932. jX» 4/32-3 622 Poravnalni oklic. . Otvoritev poravnalnega postopanja o Dicvini Tretjak Franca in Marije, trg. „ lesom in posestnikov v Slovenj-tPadcii. Poravnalni sodnik: Uomold Ivan, sta- rešina okrajnega sodišča v Slovenj-gradcu. Poravnalni upravitelj: dr. Bratkovič Alojzij, odvetnik v Slovenjgradcu. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu dne 21. marca 1931. ob 10. uri. Prijavni rok do 18. marca 1932. Poravnalna kvota: 50 %■ Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. februarja 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev 3557—VI—1932. 544 3—3 Natečaj. Na podstavi § 41., točke 4., zakona o banski upravi, čl. 15. pravilnika za ba-biške šole v kraljevini Jugoslaviji od 27. maja 1927. in na predlog upravnika kr. babiške šole v Zagrebu z dne 1. februarja 1932. št. 9 razpisujem natečaj za sprejem 50 (petdeset) učenk v redni šolski babiški tečaj v Zagrebu, ki se prične 15. aprila t. 1. in bo trajal 18 mesecev. Prošnje za sprejem v šolo je poslati Upravi kr. babiške šole v Zagrebu (Petrova ulica 13) do 28. februarja 1932. zaključno in to potem pristojnega sre-skega ali mestnega načelstva. Kandidatke morajo priložiti prošnjam naslednje dokumente: 1. Potrdilo, da niso mlajše od 24 in ne starejše od 35 let. 2. Potrdilo, izdano od pristojnih občin, o dobrem vedenju. 3. Moževo odobritev, če so poročene, odlok cerkvenih in državnih sodišč, če so ločene. 4. Potrdilo, da so dovršile najmanj 4 razrede osnovne šole. 5. Zdravniško spričevalo, da so telesno in duševno zdrave, da niso noseče in da so sposobne za izpolnjevanje ba-biškega poklica. Od 50 učenk se bo polovica šolala na svoj, a polovica na državni strošek. Med učenke, ki se šolajo na svoj strošek, spadajo tudi one, ki jih pošljejo samoupravne edinice in ki jim morajo te edinice plačati vzdrževanje. Na državni strošek se sprejemajo samo tiste učenke, ki dokažejo z davčnim ali občinskim potrdilom, da so tako siromašne, da ne morejo plačati svojega šolanja. Vse učenke, bodisi da so na svoj ali na državni strošek, imajo stanovanje in hrano v šoli in plačajo ob vstopu v šolo 2.000-— Din na enkrat ali v enakih mesečnih obrokih za nabavo babiškega pribora. Učenke, ki se šolajo na svoj strošek, plačajo za stroške v internatu mesečni doprinos 500-— dinarjev. Kralj, banska uprava Savske banovine v Zagrebu, odd. VI. (Socialna politika in narodno zdravje), dne 3. februarja 1932. Po naredbi bana načelnik dr. Hribar s. r. Štev. 611/79—1932. 574—3—2 Razglas. Z razglasom od 19. januarja 1932 štev. 611/79—1932, razpisana L pismena ponudbena licitacija za izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru se preloži od 26. februarja 1932 na dan 22. marca 1932 z enakimi pogoji, kakor so bili razglašeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« štev. 7 z dne 27. januarja 1932 in sledečih številkah, oziroma v razglasu v »Službenih novinah« br. 21 od 29. januarja 1932 in sledečih številkah. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 5. februarja 1932. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. •g« Štev. 611/79—1932. 575—3—2 Razglas. Z razglasom od 19. januarja 1932 štev. 611/79—1932, razpisana I. pismena ponudbena licitacija za dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru se preloži od 25. februarja 1932 na dan 21. marca 1932 z enakimi pogoji, kakor so bili razglašeni v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« št. 7 z dne 27. januarja 1932 in sledečih številkah, oziroma v razglasu v »Službenih novinah« br. 21 od 29. januarja 1932 in sledečih številkah. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 5. februarja 1932. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. Razne objave Kranjska industrijska družba. POZIV GG. DELNIČARJEM. Na 62. redni glavni skupščini dne 22. oktobra 1931. je bilo sklenjeno: 1. da se deiniška glavnica z izdajo 210.000 novih delnic po Din 150-— nam. vrednosti od Din 13,500.000-— potem ene ali več emisij ipoviša na Din 45,000.000-—; 2. da se od nove emisije ali novih emisij za 180.000 delnic v skupni nominalni vrednosti Din 27,000.000'— prizna starim delničarjem pravica opcije po razmerju delnic, ki jih že imajo, tako da jim gre za vsako staro delnico pravica opcije na dve nove delnici, a ostalih 30.000 delnic v skupni nominalni vrednosti Din 4,500.000’— kakor tudi one delnice ncve emisije, v pogledu katerih se stari delničarji ne bi poslužili svoje opcijske pravice, da se dodelijo posebnemu konsorciju; 3. da se sklepanje o načinu oddaje novih delnic, o višini oddajnega kurza ter o času izvedbe povišanja v okviru § 4., odst. 2., družbenih pravil prepusti (lpravnemu svetu; 4. da se o priliki emisije novih delnic po Din 150'— nom. vrednosti dosedanje delnice, 90.000 po številu, glaseče se še na K 200'— nom. vrednosti, ob upoštevanju določb pravilnika k valorizacijskemu zakonu zamenjajo z enakim številom delnic po Din ISO-— nom. vrednosti. Ker so pristojna oblastva te sklepe in njih izvedbo odobrila, obveščamo gospode delničarje, da se je upravni svet odločil, izvršiti sklenjeno povišanje delniške glavnice z eno samo emisijo vseh 210.000 novih delnic, od katerih je 180.000 delnic pridržanih opciji dosedanjih delničarjev po oddajnem kurzu Din 240'—, ako uveljavijo svojo pravico opcije v roku od 15. februarja do vštetega 15. marca 1952. Delničarji, ki se hočejo poslužiti te pravice, morajo izročiti v navedenem roku svoje deinice s taloni vred, urejene po vrstnem redu številk, z ustrezajočim seznamom v treh enakih izvodih, in sicer pri blagajni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri Dunavski banki v Beogradu, pri čemer morajo vplačati obenem Din 240 — za vsako delnico nove emisije, za katero uveljavljajo svojo opcijsko pravico, ter podpisati ustrezajočo subskripcijsko izjavo. Predložitev delnic radi opcije velja obenem tudi za zamenjavo z novimi delr Aami. Gospodje delničarji, ki se svoje opcijske pravice na novo emisijo ne bi hoteli poslužiti, se pczivljejo, naj radi zamenjave dosedanjih na 200 K nom. vrednosti glasečih se delnic z delnicami po Din 150'— nom. vrednosti, izroče svoje po vrstnem redu številk urejene delnice s taloni vred z ustrezajočim seznamom v dveh enakih izvodih, v istem roku od 15. februarja do vštetega 15. marca 1932. in sicer istctako pri blagajni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri Dunavski banki v Beogradu. 0 izročenih delnicah dobe prinosniki začasna potrdila, proti katerim se jim v času cd 15. aprila 1932. dalje izroče nove delnice v zameno za izročene stare in pa v primeru pravočasnega uveljavljanja opcije tudi one nove delnice, ki jim pripadajo od nove emisije. Delnice ncve emisije bedo deležne na družbenem dobičku od dne 1. julija 1932 dalje. Ljubljana, dne 12. februarja 1932. Pcnatis se ne honorira. Upravni svet. A Gpr. št. 519. ‘ 628 Razpis. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje eno mesto kategorije C, položaj VIII., in eno mesto kategorije C, položaj IX. Pripadajoče prejemke za razpisani mesti določa Siužheni pravilnik za nameščence osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Pogoji za namestitev so: 1. prosilec moira biti državljan kraljevine Jugoslavije in mora biti vešč slovenskemu ali srbohrvatskemu jeziku; 2. imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo krajevnih organov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 3. star ne sme biti izpod 18 in ne nad 40 let, razen če je bil prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socijalno zavarovanje; 4. ne sme biti pod skrbstvom ali v konkurzu ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, nadalje ne obscjen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno razsodbo; 5. službovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali drugem zavodu za socijalno zavarovanje mu ni smelo prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5. in 7. § 113. Službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev; 6. imeti mora 4 razrede srednje šole in izpolnjene ostale pogoje po Pravilniku za nameščence osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Prošnji mora priložiti vsak prosilec rojstni list, izpričevalo o domovinstvu, o zakoniti zakonski zvezi, o ietih otrok, šolska izpričevala, potrdila o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveze. Zdravje se mora dokazati z izpri-čevalom zdra\-nika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevakm, ki ga je izdal državni ali kak drug javni dispenzar, odnosno, zdravnik specialist za tuberkulozo, in s katerim se ugotavlja, da je bil prosilec vsestranski pregledan in da ne bolu-je za tuberkulozo. Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, kakor to določa § 12. Službenega pravilnika, naj se vleže pri podpisanem uradu v Ljubljani. Trgovski dem«, Gregorčičeva ul. 27./III.do vštetega dne 29. februarja 1932. cb 12. uri. Na ovitku prošnje je treba označiti gornjo opravilno številko. Prednost imajo sedanji uslužbenci blagajne, ki »o si že pridobili pravico do napredovanja. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, dne 10. februarja 1932. 630 Vabilo na redni občni zbor ki ga bo imela Hranilnica v Križevcih d. d., dne 1. marca 1932. ob desetih v poslovnih prostorih Prekmurske banke d. d.* prej Muraszombati Takarekpenztar, v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti. 2. Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh overovateljev zapisnika. 3. Poročilo upravnega sveta in nadzorstvenega sveta o minulem poslovnem letu. 4. Odobritev bilance za leto 1931 in -podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu. 5. Sklepanje o čistem dobičku iz leta 1931. 6. Volitev upravnega sveta in nadzorstvenega sveta. 7. Slučajnosti. Na občnem zberu ima vsak delničar, ki je vpisan vsaj šest dni pred občnim zborom v družbeno temeljno knjigo delničarjev- in ki položi svojo delnico do otvoritve občnega zbora pri blagajni Prekmurske banke d. d. prej Muraszom-bati Takarekpenztar v Murski Soboti, do 50 delnic za vsako delnico po en glas* za vsakih nadaljnjih 10 delnic pa le p® en glas. V Križevcih, dne 9. februarja 1932. Upravni svet. Poziv upnikom. Savez Agrarnih Zajednic v Mariboru r. z. z n. z. je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje eventualne terjatve do 17. marca 1932. pr' likvidatorjih zadruge v Dolnji Lendavi-Del. Lendava, dne 9. januarja 1932. Savez Agrarnih Zajednic reg. zadr. * neom. zavezo v likvidaciji. Objava. Izgubil sem izpričevalo o pravno-zgu-dcvinskem izpitu juridične fakulteje univerze v Ljuhljani dne 13. februarju 1929. na ime: Butina Mihael rodom >z Ajbelja srez Kočevje. Proglašam ga za neveljavno. Butina Mihael s. <■ Objava. K o b n i k Henrik, podpreglednik nančne kontrole v Libeličah, sem jja nepojasnjen način izgubil legitimac,J0 za nesenje orožja, izdano od sreske uprave finančne kontrole v MariborU pod štev. 2450 cd 3. aprila 1927. Proglašam jo za neveljavno. Robnik Henrik s. r Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani liska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Michalek v Ljubljani