Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaia vsako nedeljo I. LETO
KRAJINA
Murska Sobota, 7. avgusta 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCaJo ŠTEV. 23
Volitve v Nemčiji
Nedeljske volitve v Nemčiji niso razčistili položaja kak se je po nekod pričakovala, niti se ne bodo izboljšale notranje politično razmere. Bitka, štera se je bila z vso srditostjo med posameznimi strankami v zadnjem volilnem tedni je ostala neodločena, prinesla ni ne jasnosti ne pozitivne večine. Parlamentarne večine brez Hitlerja je težko mogoča, a da bi se Hitler združo z drugimi strankami pa bi bilo za ves narodni socialistični pokret usodno, in lahko zrušilo vso njegovo zgradbo. Vsi znaki kažejo, da bo ostalo pri sedanjem Papeno-vem režimu, šteri ima to lastnost, da se nešče priznati nobeni stranki, in je najbolj zadovoljen z volilnim izidom.
Drugačnega mnenja pa je nemški narod i inozemstvo, ki si želita jasnosti i gotovosti. Z veliko volilno udeležbo so nemški vo-lilci pokazali željo po mirnem i pozitivnem delu v nemški notranji politiki. Na 21 kandidatnih listah se je ponujalo 8000 kandidatov. Po ogromni večini so se volilci i volilke izrekle le za velke stranke, kar je dokaz, da je volilnim množicam šlo v prvi vrsti za končno odločitev, štera naj bi postavila nemško politiko na stalnejša tla. Tak so zlasti mogočne številke, štere sta jih dosegla oba glavna nasprotna tabora, narodno socialistični i socialistični i komunistični. Hitlerjevci so dobili skoro 14 miljo-nov glasov, a nasprotni tabor (socialni demokrati i komunisti) le pol miljona manj. A kljub vsemu temu bo ostal državni zbor razcepljen. Ves nedeljski napor nemškega naroda je bio zaman i zamotani notranji politični položaj se ni prav nič izboljšao.
Mnogi resni evropski politi-I ki so si želeli, da bi Hitler zma-g£o, kajti s tem bi bio prisiljen, dk bi prišel z pravo besedo na dan i povedao kaj hoče. Evropa si bi znala po tem ravnati in bi vedela kaj sme i kaj mora pri-w ; >at:. Tak pa ešče lahko Hit-* |er dalie ribari po kalnem i ovi-ra s svojim početjem vso delo ' orlih lj.:di; šteri stremijo po iz-bol šaniu razrvanih razmer v
Poslanec Hajdinjak med narodom
Minočo soboto je držao g. poslanec Hajdinjak dva shoda. Prvi se je vršo ob tretjoj vori v Gornjem La-koši pri županstvi za občine Gor. La-koš i Gaberje. Na shodi je bilo navzočih okrog 200 ljudi, šteri so z največjim zanimanjom poslušali svojega poslanca. Poslanec je podao ob širno poročilo od gospodarskoga i političnoga položaja v državi i je raz-tolmačo nešterne zakone, šteri so velke važnosti za kmeta. Navzoči so odobravali delo svojega poslanca i vlade, so njemi izrekli zavflpanje i ga prosili naj tiidi šče v naprej zastopa naše prekmurske interese, kak dozdaj. Govorila sta g. tajnik sres. org. Horvat i domači župan Kiralj. Iž oba La-koša je pristopilo k organizaciji 65 novih članov. Gaberjančani so pa skle-noli, ka tiidi oni pristopijo k lakoš-koj organizaciji. Vpišejo se doma i pristopijo vsi volilci. Tak se računa, ka bo lakoška organizacija štela naj-menje 250 članov.
DrOgi shod se je vršo ob petoj vori na Kapci. Tiidi tii se je zbralo do 150 ljudi iz Kapce, bili so pa navzoči tudi Hotižanci i KoČani. Po poročili g. poslanca i tajnika Horvata se je ustanovila tu kraj. organizacija. Pristopilo je včasi 56 članov, šteri so si zvolili svoj odbor. Predsednik je čevljar Šeruga, podpredsednik pos. i podžupan Koter Mihael, tajnik pa g. šol. uprav. Horvat Janko. Izvoljeni odbor je porok, da bo najnovejša organizacija delala v korist ljudstva pa tiidi jugoslovanske države.
Na obeh shodih je narod pokazao velko zrelost i razumevanje. Težek gospodarski položaj nas ravno sili, da ne obviipamo, da se združimo i da stojimo složno za svojov vladov, svojimi poslanci. V našem ljudstvi je tolko vere i viipanja, da nas to navdaja z najvekšim veseljom. Narod se sicer toži, a edne slabe reči ne čii-iemo iz njegovih viist. On zaviipa i čaka, ar zna, da bogši časi pridejo s tem prle, čim bole mo složni i verni.
Naši letalci zmagali v Švici
V Curihu, v Švici se je prejšnji teden zbralo 17 najsposobnejših letalcev iz vse Evrope, šteri so med seboj tekmovali nad smrtonosnimi snežniki Švice. V ostri borbi si je pri -boro to najtežjo zmago jugoslovanski letalec Zlatko Šintič. V višini 4000 metrov je leto s povprečno brzino 333 km na uro, kar predstavlja doslej nepoznano hitrost v zgodovini poletov preko Alp. To ni samo evropski, mar-
več tfldi svetovni rekord. Prireditvi je prisostvovalo 65.000 gledalcev. Ne samo švicarske, temveč tfldi drflge evropske novine so zabeležile tolikanj častne uspehe jugoslovanskih letalcev, kajti tiidi ostali naši letalci, šteri so se udeležili tekme, so zasedli prav častna mesta. Ko so se vrnili naši letalci iz Curiha nazaj v domovino, so jih povsod, kjer so pristali, prisrčno sprejeli.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Da bi mogli naši kmetje pridelovati boljše vrste ozimin, sposobnih za izvoz in na ta način konkurirati na inozemskih tržiščih s svojimi pridelki, je minister za kmetijstvo odredil, da se iz proračuna državnega kmetijskega sklada izda podpora za nabavo semena ozimin v znesku od 3 miljone dinarjev. Za dravsko banovino je določenih 100.000 Din. Nabavljeno seme bodo razdelili sreski kmetijski referenti. Vsak prejemnik se bo moral obvezati, da bo vrnil vrednost sprejetega semena v denarju ali blagu, prihodnjo leto po žetvi ban-ski upravi. Pa tudi za izboljšanje kakovosti drugih pridelkov se je izdala podpora v znesku 900.000 Din. od katerih dobi dravska banovina nadaljnih 100 000 Din. — S kraljevim ukazom je bil na predlog notranjega ministra imenovan za župana mesta Zagreba dr. Ivo Krhek. — Francija je dovolila naši državi 14 mesečni moratorij "a plačevanje naših dolgov. Vsa plačii ? v času od 15. avgusta 1932. do 15. oktobra 1933. se odgtfde na' .ta način, da se vsi toki, l?i spa-oo ialjšajo za leto dni. Plačila, ki bi jih imela v tem času izvršiti* naša država, bi znašala letos o'v obra 64.5 mljonov frankov
in 64 miljonov frankov meseca aprila prihodnjega leta in sicer zaradi odplačila predujma od 250 miljonov frankov, ki smo ga sklenili meseca oktobra lanskega leta. Nadalje bi imeli plačati do konca septembra letos 56 miljonov frankov 5 odstotnega posojila od 300 miljonov frankov iz 1. 1924. Na ta način so odložena plačila francoski vladi od naše strani v skuoni vsoti 158 miljonov frankov. Podaljšali oziroma obnovili so se še tudi drugi krediti tako, da v skupni vsoti znašajo olajšave 630 miljonov dinarjev. Vpliv navedenih uspehov se bo vsekakor zelo čutilo v našem državnem gospodarstvu. — V zadnjem času so se vršili zopet veliki shodi J. R. K. D. v Žireh in Dolnjem Logatcu ob navzočnosti številnih poslancev.
Nemčija. V ospredju vsega političnega življenja so bile volitve pri katerih so dosegli narodni socialisti 13.722748 glasov (230 mandatov), socialni demokrati 7.951.956 glasov (133 mandatov), komunisti 5 365.666 (89), centrum 4,487.477 (75) itd. Na večih krajev je prišlo do velikih nemirov kjer je imelo svojo običajno besedo različno orožje. Nedeljske volitve so zahtevale 11 smrtnih žrtev.
Inozemski listi različno komentirajo volilni izid, posebno pa povdarjajo velik narast komunističnih glasov, kar je zadosten dokaz, da se nahaja sedanja nemška vlada na napačnem potu. Porast njih glasov je treba razumeti bolj kot opozorilo, nego kot-nevarnost.
Rumunija. Vest, da je bila podpisana sovjetsko-poljska pogodba o nenapadanju, je izzvala v Rumuniji zelo nepovoljno razpoloženje. Rumuni očitajo, da so Poljaki vse to delali za njihovimi hrbti in izigrali njihovo prijateljstvo. — Ker je pri zadnjih volitvah dobila kmetska stranka največ glasov, je kralj hotel poveriti Dr. Ma-niu, ki je voditelj tega pokreta, mandat za sestavo nove vlade, kar je pa ta odklonil. Obenem je odložil tudi vodstvo svoje stranke. V teh okoliščinah bo najbrž zopet Vajdi Vojevodu poverjena sestava vlade- — Med Italijo in Rumunijo so začela trgovinska pogajanja. Italija je postavila na zaključitev nove pogodbe tudi politične zahteve o katerih se bodo vršila pogajanja kasneje.
Avstrija. V zadnjem času se ponavljajo v avstrijskem parlamentu vedno večji spori in to radi odobritve lausanskega protokola in z njim v zvezi radi posojila, ki je bilo obljubljeno Avstriji. Parlament bi moral zaključiti svoje zasedanje že 15. julija a je še danes negotovo, kedaj se bo razšel in to vsled ogromnega dela, katerega ima še za dokončat. — Nekateri poslanci so ostro nastopali v parlamentu, češ, da vlada noče preprečiti Hitlerjevske agitacije med vojaštvom.
Grčija. Pri zadnjem komunističnem propagandnem obhodu so stražniki streljali v razgrajajočo množico. Nad 30 demonstrantov je bilo ranjenih, okrog 100 aretiranih, med njimi kakih 50 žensk.
Francija. Komunisti so priredilj pred poslopjem madžarskega poslaništva veliko demonstracijo. Napadli so zgradbo s kamer jem te povr veliko škodo. Do demonstracij prišlo radi tega, ker so na Ma«. skem aretirali 40 komunistov. DetJ^H stranti so obmetavali h kamenj$l| takoj prihitele policiste. Eden iži^l policistov je bil hujše ranjen.
Poljska. Med Poljsko in se je sklenila pogodba o ner.af kar je velikega po :: q - por utrditev miru v v; hot ni cvros : vsaj pišejo vsi pt ki list: in da bo v kratkem pnšlo :udi vinske pogodbe med Po Rusijo.
Italija. Spremembi vUde dila sedaj še obsežna spre- t italjanski višji upr -* u r.!.::■■<. lini je kot notranj minister uookojil, deloma pemesU 36 pokrajin. — Egiptaki predsednik se je dalje časa Rimu. Posetil je .'»'.. .: avdijenci pri kralju. Njego' baje ni bil politiiV-ega, terovet1 spodarskega znataja.
Velki ogenj v Čentibi.
Preminočo soboto je bio v Čentibi velki ogenj. Odvečera po šestoj vori se je dvigo nad goricami velki oblak dima i že so se oglasili zvonovi, šteri so glasili nesrečo i zvali na pomoč. Pri posestniki Martoni so mlatili z mlatilnicov na motorni pogon. Ravno so z delom končali i so se ljudje spravili k jfižini, kda je na-ednok nova oslica slame bila v ognji. Ljudje so včasi začnoli gasiti, a v toj strašnoj vročini je tak vse suho, ka je cela oslica slame v ednom hipi zgorela i že začnola goreti parma. Plamen pa je segno tudi prek na sosedovo gospodarsko poslopje, štero je gorelo tiidi s strašnim plamenom. Gasilci domači i iz vseh drHgih občin so včasi bili pri ognji i so z vsov požrtvovalnost j ov gasili. Posrečilo se njim je — hvala Bogi — da so rešili sosedne hiše, štere so bile v velkoj nevarnosti.
Pri obema posestnikoma je pogorela slama, vse seno i vse zrnje okrog 50 metrov. Pri Vidi pa je zgorelo tudi vse poljedelsko orodje i razni gospodarski stroji. Uničena pa je tfidi mlatilnica, štero so ne mogli potegnoti včasi vkraj od goreče slame. Kak je ogenj nastano, se ne ve, pravijo, da je od motora. Oba verta pa tiidi lastnik mlatilnice trpijo vel-ko škodo.
PopišDvanje Mirili dugov
V zadnjoj številki našega lista smo pozvali vse kmetovalce naj prijavijo svoje duge. V glavnom je to delo po naših občinah že izvršeno. Skoro pa nemremo vervati, da je v ništernih vesnicah niti ne bilo razglašeno, da trbe na poziv Privilegirane agrarne banke duge prijaviti. Prihajale so pritožbe i je siesko načelstvo zavolo toga pozvalo vse župane, da to razglasijo i začnejo s popišuva-njom, či so ešče toga ne včinoli. Vu-pamo se, da se to za kmeta tak važno delo zdaj tak opravi, kak bo nje-mi na hasek i kak oblasti to želejo.
Nede odveč, či od te zadeve dnes ešče malo več povemo. Vedno slabše i slabše razmere na sveti so najbole prizadele kmeta i to posebno v agrarnih državah, kak je naša. Kmet je ne več sposoben, da bi plačiivao davke; dužen je ostao pri obrtniki, trgovci itd... Kak je pa tiidi znano je kmet dnes najbole zaduženi od vseh stanov. Poleg driigih nevol ga terejo visike obresti, štere več nemre zmagati. Po nešternih krajih naše države se ešče zdaj plačujejo	obresti,
pri nas navadno 10, so pa tudi slučaji, ka se plačuje 14—15^ intereš.
Naša vlada je včasi spregledno-la, da v toj krizi najprle mora priskočiti na pomoč kmeti. Zato je bio zglasuvani zakon, šteri je stopo v veljavo 19. aprila, po šterom se nemre kmeti odati na licitaciji njegovo posestvo i sploj njegova negibajoča i gibajoča vrednost. Te zakon je za . ednok rešo kmeta najvekše nesreče, da bi njemi v tom strašnom časi odali njegovo vrednost i to skoro zastonj. Trbelo je pa misliti tUdi na to, kak kmeta razdužiti, kak se naj kmet reši dugov, v štere je spadno, kda je ešče vse drago bilo. To je zdaj naša delavna vlada vzela v roke Prinesti šče zakon za razdužitev jeta. Za te zakon, šteri bo eden ' ajvažnejših zakonov ne samo za /tmeta, nego za vso državo, pa trbe losta študeranja, potrebni so podatki, da bo te zakon resan rešo kmeta i tak tiidi druge stanove. Zato je vlada naročila Priviligiranoj agrarnoj banki, da ta ugotovi vzroke i višino kmeč-
kih dugov. Zato se zdaj dugi popi-šuvljejo. Dužnost vseh je, da se to delo opravi kak najprle i najbolše.
Svoje duge pa naj prijavijo tudi mali obrtniki i trgovci po vesnicah, šteri ne živijo samo od obrta ali trgovine, nego se bavijo tudi s pole-delstvom. To so skoro vsi naši veški trgovci i obrtniki.
Izpremembe v občinskih upravah
Z odlokom kraljevske banske uprave so se izvršile v občini Plnce naslednje izpremembe v občinski u-pravi: Razrešeni so župan g. Pal Franc, občinska odbornika Udovičič Gašpar in Šimonka Andrej. Imenovani so pa za župana g. Fordan Štefan, za obč. odbornike pa Komar Ivan in Bensa Ivan. V občini Odranci so razrešeni: Raduha Nikolaj, svetovalec in odborniki Škafar Mihael, Kavaš Jožef, Do-minko Ivan, Raduha Mihael in Duh Števan. Imenovani pa so: Kociper Blaž za svetovalca, za odbornike pa Mertuk Štefan, Hozjan Mihael, Škafar Matjaš, Kavaš Peter, Ferenčak Mihael in Zver Franc. V občini Gomilica je razrešen Maroša Štefan, Sobočan Franc pa je umrl, na mesto nju sta imenovana Sobočan Jožef in Zver Jožef.
Katastrofa nemške ladje.
Dne 26. julija se je šolska jadrnica nemške mornarice .Niobe", v viharju prevrnila. Kjub takojšnji pomoči je vtonilo 69 mornarjev i le 40 so ji rešili. Med ponesrečenci so po večini mladi pomorski kadeti i častniki. Po vsej Nemčiji je radi toga za-vladala velika žalost.
Atentator Gorgulov.
Pavel Gorgulov, ki je pred meseci ustrelo predsednika Francoske republike Dumera, je bio v Parizu obsojen na smrt. Še le na prigovarjanje svojega branilca je vložo prošnjo za pomilostitev.
lustifihaGija madžarskih komunistov.
Komunista Szallay i FUrst, sta bila obtožena, da sta pripravljala za 1. avgust komunistični prevrat na Madžarskem. Po zahtevi državnega tožilca jih je preki sod obsodo na smrt na vešalih. Dopoldne jima je bila izrečena smrtna obsodba, popoldne pa so jih že obesili. Oba obsojenca sta ohranila do zadnjega trenutka hladno kri i se nista niti najmanj upirala rablju.
i tdmtiiMmuišm _ i
Murska Sobota
—	Odhodnica Dr. Farkaša. Sokol se poslavlja od svojih delavcev vedno prisrčno. Odhodnica br. dr. Farkaša zadnjo soboto pa je prestopila te meje. Misel ob zavesti, da se od nas poslavlja mož, ki je vsa dolga leta delal požrtvovalno in nesebično za prekmursko ljudstvo, ki je sleherno svojo misel žrtvoval Sokolu, je ležala kot teža nad navzočimi. Kako je bil Dr. Farkaš priljubljen, je pokazala polna dvorana. Ne le domačini, temveč tudi mnogi iz okolice so prihiteli, da se poslovijo od njega. Prvi je besedo povzel g. geometer Pertot, ki je govoril v imenu Sokola ter očr-tal vso njegovo ogromno delo pri društvu. Od njega so se na to še po-poslovili gg. dr. Šomen, dr. Šumenjak, kapetan Kovinčič, dir. Vagaja, trgovec Nemec, učitelj Furek in še drugi. Vsem se je na to zahvalil g. dr. Farkaš, povdar-jajoč ob zaključku željo, da bi prekmursko ljudstvo ostalo zvesto kralju in domovini in složno stopilo k delu za svojo boljšo bodočnost. V svojih poslovilnih besedah je povdaril še enkrat vse ono, za čemur je bilo usmerjeno vse njegovo delovanje. — Dr. Farkaš je šel od nas a njegov spomin bo ostal večno v njegovem delu.
—	Nesreče. Na grablje je padel Kovačič Maks iz Murščaka in si, preklal ustnice. — Utroša Josip iz Čren-sovec star 5 I. je padel z drevesa ter dobil notranje poškodbe. — Krava je nabodla 44 letno užitkarico Škerlak Terezijo. Dobila je nevarno rano. — Ko so seno skladali v prostor nad hlevom je iz precejšnje višine padel na tla Žnidarič Peter 54 1. starizllo-vec. — Recek Ernest iz Nuskove, je padel z drevesa ter si zlomil nogo.
—	Nogo si je zlomil tudi Grecl Jožef iz Gor. Črnec, ko je padel z oslice.
—	Pri kopanju peska je zemlja zasula 34 1. delavca Kolbl Štefana iz Dokležovja. Dobil je notranje poškodbe. — Šest letni Horvat Matija iz Ho-tize je vtaknil roko v slamoreznico, ki mu je odrezala nekaj prstov.
—	Streljanje z malokaliberskimi puškami se vrši danes dne 7. VIII. 1932 na dvorišču hotela »Krona".
—	Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota se vrši v sredo dne 10. avgusta 1932. ob 20 uri v Sokolskem domu.
—	Najdena kolesa (bicikla). Na
tukajšnji orožniški postaji se nahaja dvoje koles neznanih lastnikov. Prvo je znamke »Puch" ukradeno baje že 1. 1930. v parku (drevoredu). Drugo je neznane znamke, črno prepleskano, brez verige in plošče. Lastnika naj se zglasita na tukajšnji orožniški postaji.
—	Prostovoljno gas. društvo v Murski Soboti priredi v nedeljo, dne 21. avgusta 1932. na glavnem trgu v proslavo svojega petdesetletnega ob-
stoja jubilarno veselico. Na ta dan se bo blagoslovila nova motorna briz-galna, katero je podarila Veleobčina Murska Sobota.
Ker se vsled naglega odhoda od mnogoštevilnih prijateljev nisem mogel osebno posloviti, naj mi dovolijo, da jim tem potom klitem prav iskreni: Zbogom!
Pripomniti moram, da mi bo 10 letno službovanje v Prekmurju ostalo v najlepšem spominu.
Vsem svojim javnim sodelavcem pa želim pri bodočem delu za povzdig našega Prekmurja\ mnogo, mnogo sreče.
Dr. FARKAŠ /. r.
Križevci-Prekmurje
V nedeljo, dne 24. julija 1932. je obiskal center severnega Prekmurja narodni poslanec gospod Josip Benko iz Murske Sobote, v spremstvu zastopnika vlade Dr. Bratina srezkega podnačelnika iz Murske Sobote, nadalje zastopnika sreske organizacije JRKD, posestnika gospoda Kuhar Štefana in šol. upravitelja gospoda Titan Josipa iz Pucincev.
Zastopnik občine in lokalno gasilno društvo sta sprejela odlične goste že na meji občine ter jih pozdravili.
Po končani službi božji so se zborovalci zbrali v zelo lepem številu iz vseh krajev severnega Prekmurja, na dvorišču gostilne H<tzok.
Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije JRKD šolski upravitelj gospod Josip Dšuban, ki je pozdravil gospoda narodnega poslanca in vse zborovalce v imenu krajevne organizacije.
Nato je prevzel besedo posestnik gospod Kuhar Štefan iz Puconci, ter je pozdravil navzoče v imenu sreske organizacije JRKD ter pribil dejstvo, da sedanji narodni poslanci prav radi obiskujejo svoje volilce tudi po volitvah iz česa jasno sledi, da iščejo čim več prilike za tesnejšo zvezo med narodom in vlado, ne pa tako kakor se je to prakticiralo v prejšnjih časih, ko je izginil po volitvah izvoljeni narodni poslanec kot kafra in vo-lilci niti z daljnogledom niso mogli izslediti njegovega skrivališča.
Kot kmetovalec je govoril tudi o raznih težkočah kmetskega stanu. Za njim je govoril šolski upravitelj gospod Titan Josip iz Puc.ncev, nakar je prevzel besedo ob splošni pozornosti, narodni poslanec gospod Benko.
Gospod narodni poslanec je s svojo govorniško sposobnostjo v eno-urnem govoru, zelo stvarno in obširno poročal, o splošni situaciji ne samo naše ožje domovine, nego vseh dežel, o delovanju Narodne skupščine in vlade, o programu in pomenu nove politične stranke JRKD, ki kliče pod svoje okrilje vse pošteno misleče in iskrene prijatelje naše mil e domovine.
Končno je omenil težko stališč? našega kmeta in govoril podrobno ( vseh onih vprašanjih, ki se tičejo potreb našega sreza, zlasti pa kmeta. Pozival je na iskreno sodelovanje vseh, ker je rešitev in pomoč iz sedanjega stanja mogoča edino le ma ta na^in, da ne obupamo, ampak vztrajamo ter z bratsko roko s skupnimi močmi, v bratski slogi in ljubezni drug dodru-zega delamo strpno vsi, za rešitev iz sedanjega težkega položaja.
Osuplo so sledili vsi prisotni zelo lepemu in stvarnemu razlaganju gospoda narodnega poslanca in so z
iiriiiiMMMMiilflli i H i......<i "
zadovoljnim glasom dali duška resničnosti vsem njegovim iskrenim besedam.
Za prav lepo in stvarno predavanje gospoda narodnega poslanca se je najtopleje zahvalil v imenu kraj. org. JRKD. in vseh prisotnih, šolski upravitelj gospod Josip Dšuban ter je ob velikem odobravanjem sporočil g. narodnemu poslancu popolno zaupanje in iskreno zahvalo za njegovo dosedanje nesebično in požrtvovalno delovanje v splošni blagor ljudstva, proseč ga tudi nadalje, za čim večje podpiranje vseh interesov našega siromašnega, toda pridnega, delavnega in poštenega ljudstva v dobrobit vseh nas ter v blagor in ponos naše mile osvobojene domovine. B.
Dolnja Lendava
—	Podpora za evang. cerkev.
Evangeličanci v Dol. Lendavi so si postavili že lani svojo cerkev. Ta cerkev stoji dograjena v surovem stanju-Nadaljno delo za končno dograditev cerkve, sa bo vršilo v doglednem času. Žrtve za gradnjo cerkve so seveda od strani vernikov zelo velike in se je cerkvena občina obrnila za pomoč tudi na oblasti. Na posredovanje in prošnjo naših gg. poslancev Ben-ka i Hajdinjaka je banska uprava podelila podporo 10 tisoč dinarjev. Za velikodušen dar se cerkvena občina in vsi verniki toplo zahvaljujejo kraljevski banski upravi, ki ga bodo znali vedno ceniti. Enaka hvala gre tudi obema gg. poslancema za njuno naklonjenost.
—	Lendavsko prostovoljno gasilno društvo priredi po vzoru našega Sokola svojo prvo tombolo. Kakor čitamo na plakatih, razpolaga društvo s precej lepimi dobitki. Tombola se bo vršila na praznik 15. avgusta.
—	Sejem. Zadnji sejem ni bil tak, kakršnega smo pričakovali. Ni bilo mnogo živine pa tudi kupcev ni bilo. Kramarsko senje pa je bilo razmeram primerno, še precej živahno. Veliki obseg gospodarske krize se čuti zlasti na sejmih. Suša, ki vlada povsod po Prekmurju pa prizadeva kmetom velike skrbi, kako bo mogoče prehraniti živino. Ker se prodati živina ne more in vsled pomanjkanje krme krmiti tudi ne, se živina na veliko kolje doma.
—	Sokolski nastopi. V nedeljo se vrši nastop sokolskega društva Mursko Središče. Središčani so se v lepom števili udeležili našega nastopa, zato se moramo tudi mi odzvati njihovemu povabilu in pohiteti k njim. Naši telovadci pa bodo ta dan pohiteli tudi v Ptuj, kjer se bodo merili s Ptujčani v odbojki. Za ta boj se prav pridno pripravljajo na svojem lepem letnem telovadišču.
DOPISI
Šalovci. Po drugih zanimivih točk akademije Sokolskega društva Šalovci dne 7. avg. t. 1. ob 2. uri v osnovni šoli, se bo še vprizorilo nadvse zabavno in komično trodejanko »Trije vaški svetniki", kjer se bo cenjeno občinstvo do solz nasmejalo. Pridite! Žiško že dolgo časa pita krepkega prašiča, kateri bo na veselici, ki se bo vršilo po prireditvi, cenjenim gostom na razpolago. Zdravo 1
Gornja Bistrica. V nedeljo 24. julija smo pri nas imeli izredno dobro obiskan sestanek članov JRKD, ka-^Hp so.f.e pa ud«te?5Hl tu;J". drugt V'bčaiu. Bilo je navzočih okrog 250
ljudi. Na shodu smo razpravljali o zadnji okrožnici sres. odbora JRKD. Predsednik in tajnika sta razložila pomen popisovanja kmečkih dolgov in o delu ambulantne komisije. Narod se je prepričal, da se organizacije jako brigajo za vse zadeve, zato je takoj pristopilo 17 novih članov v organizacijo. Vabimo, da se vpišejo tudi ostali. — Veliko nevoljo je zbudilo pri nas postopanje obč. urada, da še v našoj občini ni bilo razglašeno, da je treba prijaviti dolge in se dolgovi tudi niso popisovali, kakor se je to zgodilo pri drugih občinah. Ne vemo zakaj se to ni zgodilo; vsekakor pa bo treba to postopanje malo od bliže pogledati.
Kapca. V nedeljo smo meli pri nas proščenje, štero smo obhajali preči slovesno. Pri božoj službi je bilo dosta ljfidi tfldi iz sosednih vesi. — Odvečera je bio pri nas shod, na šterom je poročao g. poslanec Hajdinjak in tajnik sres. org. g. Horvat. Ustanovili smo svojo krajevno organizacijo.
Žitkovci. Pri nas smo tfldi ustanovili krajevno organizacijo JRKD. Prle smo bili včlanjeni pri kraj. organizaciji v Dobrovniki. Zdaj se je pa prijavilo tolko članov, da smo čutili potrebo, ka ustanovimo svojo organizacijo. Zdaj se je to zgodilo. Pri ustanovitvi nam je pomagal naš šol. upravitelj v Dobrovniki i predsednik kraj. organizacije g. Preininger. Prija-javilo se je 45 članov. Pri nas je jako priljubljeni postao g. poslanec Hajdinjak, ar se je energično zavzeo za naše občane veleposestniške uslužbence, šteri so bili v nevarnosti, ka je vržejo brez vseh sredstev za življenje na cesto. S tem je g. poslanec pokazan, ka ma srce za najvekše sir-make. Želemo samo, da nas g. poslanec naskorl obišče.
Kobilje. Rituper Evgen iz Dolnje Lendave je kiipo pri nas hišo i gostilno od Kranjc Marije. Vodo bo naprej gostilno pa tiidi trgovino. K nam se priseli okoli 10 avgusta.
Benica (kolonija pri Dolnji Lendavi). V nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. ob 9. uri bo daroval slovesno novo mašo čast. gospod Podgornik Franc, naš Primorski rojak. Za našo in sploh za vse tuk. naselbine je to prvi slučaj, in radi tega se bo ta dogodek svečano proslavil.
Drž. strokovna šola za pletar-
StVO V PtUjU,
sprejema prijave za vstop učencev do 25. avgusta. Pogoje za vsprejem dobite pri sreskih načelstvih in kmetijskih organizacijah.
Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življen-ski pogoji tudi vsem onim osebam, obojega spola, ki vsled svoje pohab-ljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin. Ta strokovna šola ima predvsem namen izvežbati praktično i teoretično v pletarstvu in vrboreji učence obojega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pomaga tudi po izvršeni učni dob! do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva
ftvrSevaU
icio se •začne
3jin
sep
lomovih. Šolsko mbra
3ugosIovansha—Radiiialna Kmečka Demokracija.
Naša sreska organizacija se je obrnila na naše gosp. ministre z prošnjo, naj skočijo na pomoč ljudstvu naše pokrajine in pripomorejo naj se čim več živine izvaža iz naših krajev, katere so tako hudo prizadete od suše.
V narodni skupščini se vrši seja v petek dne 5. t. m. ob 10. uri. Naši g. narodni poslanci so odpotovali v Beograd.
Veliki manifestacijski shod vsedržavne stranke v lendavskem srezu se bo vršil 4. septembra letos. Datum je točno določen, ne moremo pa še javiti točno kraja, kje se bo vršil. Najbrže se bo vršil v Odrancih ali pa v Beltincih. Ker je važno, da znamo za dan, se lahko vrše vse predpriprave za shod. Sreski odbor bo imel prej še svojo sejo, na kateri bo določil vse potrebno. Po tej seji bodo vse kraj. organizacije natančno obveščene o vsem v našem listu. Že zdaj pa naj kraj. organizacije začnejo organizirati svoje članstvo, da se vsi tega velikega shoda udeležijo.
IZ SVETA
Či ešče ne veš . . .
da se je na Poljskem, na postaji Tčev—Svjetovo pripetila večja železniška nesreča, pri kateri je bilo 37 oseb težko ranjenih.
Da je v bližini Santiaga v Kaliforniji zrušil v morje hidroplan (vodno letalo) z petimi potniki, ki so našli smrt v valovih.
da so v bolnico v Split pripeljali sedem letnega dečka Pavao Vukoviča katerega je v morju doletela prav čudna nesreča. Nek ribič je vrgel v morje dinamitno patrono, da na ta način ulovi ribe. Ko je patrona eksplodirala v bližini dečka, mu je dobesedno odtrgala levo roko od telesa.
da je iz dosedaj še neznanega vzroka ustrelil računski svetnik Rauch na Dunaju, svojo ženo, na to svojo mater in na to hotel izvršiti samomor. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnico.
da so amerikanski inžineri iz-najšli uro brez koles. Sestoji se iz različnih magnetskih plošč, različne velikosti. Nekatere se zavrtijo enkrat v sekundi, druge enkrat v minuti, druge spet Enkrat na uro i. t. d.
da je v Lodzu na Poljskem izbruhnila epidemija trebušnega tifusa in da je v zadnjem času zaznameno-vati 15 smrtnih slučajev.
SOKOL
Tekme v odbojki Prekmurskega Sokolskega okrožja se vršijo v nedeljo dne 21. avgusta zjutraj v Murski Soboti.
Vse br. edinice naj prijavijo udeležbo najpozneje do 15. 8. 1932 okrožju v Murski Soboti.
Tekma je obvezna za vse edinice (društva in čete) Prekmurskega okrožja. Zdravo! Okrožni načelnik.
Listnica upravništva
Naročniki iz Murske Sobote in okolice lahko plačajo naročnino tudi pri „Upravništvu" ali pa v Prekmurski tiskarni (trg. g. Hahn Izidorja) v Murski Soboti. Naročnina znaša za leto 1932 Din. 27 —.
B. poslanec Benko za izvoz naše živine.
Ljudstvo v Prekmurju je popolnoma obupano radi velike suše in se neprestano obrača na našega gosp. narod, poslanca, naj odvzame njihovo živino, za katero nimajo več polaganja. Povsem je razumljivo, ka so ljudje preteršeni z živino, ker je iz naše krajine tako mali izvoz, kateri nebi zadostil v rednih razmeraj, tem manj zadostuje sedaj, ko so ljudje primorani predvremeno prodavati. G. narodni poslanec je interveniral na vse kraje naj se dodelijo večji konti-genti in nas obveščajo, da so to vzeli v obzir. — Samemu gosp. narod, poslancu so dodelili le 22 kom. živine za prihodnji teden, ter s tem malim številom ne more zadostiti vsem željam.
V rednih razmeraj je gosp. Benko izvažal tedensko na stotine komadov živine v Austrijo, sedaj mu je radi kontingentiranja od strani Austrije to nemogoče. — Zvedeli smo, da je bil te dni v Beču in se pogajal z Ministrstvom poljedeljstva, oddelenjem za uvoz živine, da nakupi automobile i druge industrijske predmete, samo v Austrijo naj njemu dovolijo večji uvoz naše živine. Upamo, da bo to uspelo našemu g. poslancu ter bo v kratkem času izvozil večjo število živine. Mi dobro znamo, da gosp. poslanec ne nflcajo automobilov i to napravijo le za to naj to naše ljudstvo iz te velike nevole zmorejo. Ne ide se za zaslužek, nego za pomoč in če prinesejo aldov, de to znalo naše ljudstvo ceniti;
Agrarne zadeve
Gospod poslanec Hajdinjak je vložo prošnjo na ministra za poljedelstvo, da se ambulatna agrarna komisija, štera bo likvidirala agrarno reformo pooblasti, da bo mela čim vekšo pravico revizije agrarnih subjektov. Od razni strani je prišlo dosta pritožb, da je zemlja ne pravično razdeljena, da so se najbole sirmaški interesenti nadelili s slabšov zemljov itd. Vse pritožbe so se zdaj sproti ne mogle popravljati, zato je naj vpoš-teva i reši ambulantna komisija. Vel-ke krivice so se godile zlasti v neš-ternih občinah, štere se v imeni pravice morajo odpraviti. Zato je g. poslanec oproso g. ministra, da ambulantna komisija naj vse te nedostatke popravi i zvrši revizijo, kde je to potrebno. G, minister se je jako intere-serao, kakši je položaj z agrarnov zemljov v našem srezi, dao si je od g. poslanca natančneje vse poročati i je tak dobio zaželjene informacije. Obljflbo je pa tiidi, da bo šo narodi na roko i zagotcvio, ia se bo potrebi na revizija tfldi iiia.
Ambulanti i komisija. Na konec toga meseca bo najbrž že nola ambulatna komisija svoje na veleposestvi £szterhazy. Zc mfldi v srezi Gornjigrad, pride v lendavski srez.
Agrarna reforma se nac pred likvidacijov, štero zvrši. lantna komisija. To zani.ra vs interesente, zato bomo v prii številkah pisali c. te komisije. Potiehao k, da ga poučeni vsi s :r< se>:>! bodo znali ravm
Bremij trgovce
Gremij trgov; v za srez v Sobota v Mursk Spbpti, ki j svoj XI. redni obfcni žbu dru
11
tombol
v
nija 1932 so je na tem občnem zboru preosnoval ter prenesel vse svoje dotedanje posle, v smislu novega obrtnega zakona na upravo gremija to je na oni odbor, kateremu funkcijska doba še ni potekla. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je s svojo rešitvijo štv. 11.347 z dne 18. julija 1932 v smislu § 364 zakona o obrtih potrdila na tem občnem zboru od gremija sprejeta nova pravila, vsled tega se imenuje odslej naprej prejšnji gremij sedaj .Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti", kar naj blagovolijo vzeti vsi člani na znanje.
Spremembe obrti.
Kollar Aleksander, (branjarija in trgovina z vinom, pivom v zaprtih steklenicah ter slatino) v Mačkovcih hiš. štev. 37 je svoj obrt začasno ustavil.
Gosp. Veren Mihael, branjarija v Prosečki vasi je svoj obrt preselil v Mačkovce v prejšnje lokale ga. Kollar Aleksandra v Mačkovcih št. 37.
Nove trg. obrti:
Gosp. Sečko JoŠefu. Murska Sobota, Mala Kaniža štev. 24 je bil podeljen obrtni list za malo trg- v smislu § 19 odst. 3 zakona o obrtih.
Gosp. Singer Maksu v Šulincih štev. 39 je bil podeljen obrtni list za trgovino z mešanim blagom.
Gosp. Ovček Ani v Murski Soboti, se je podelil obrtni list za trgovanje s kratkim blagom, igračami in brezalkoholnimi pijačami v trg. zaprt. stekl.
Iz deloyanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)	4
Domajtnci. agola Štefan trg. z gov. živino in svinjami v živem stanju in jabolki, Žilavec Mihael branjarija.
Domanjševci. raf Ludvikirgovina z mešanim blagom, Jakoša Albert branjarija. Maje Josip trg. s perutnino in jajci, Sukič Janez branjarija, trg. z jajci in perutnino.
Fokovci.
Gross Samuel trg. z meš. blagom, teleti, svinjami in goV. živino, sejmarstvo z manufakturo, Gross Herman trg. z meš. blagom,
sejmarstvo z manufakturo, Šolar Josip trgovina s perutnino in jajci.
Fikšinci.
Gomboc Jožef trg. s sadjem in deželnimi pridelki, Gomboc Bogomir trg. s polj. pridelki
in sadjem. Kralj Franc branjarija, Kralj Matilda trg. s perutnino in jajci, Prelec Anton trg. s sadjem, Šalamon Alojz trg. s sadjem in deželnimi pridelki, Unger Janez branjarija, sejmarstvo s perilom in slaščicami, sadjem in polj. pridelki.
Gederovci. Kranjec Peter trg. z gov. živino in
svinjami v živem in zakl. stanju, Štivan Franc branjarija.
Gorica.
Banko Vincenc trgovina z jajci in perutnino,
Celeč Štefan trg. s svinjami in teleti
v živem stanju. Kuhar Ivan trg. z jajci in perutnino, Pertoči Franc trg. z jajci in perutnino, Šiftar Franc trg. z jajci in perutnino, Trokšar Ludvik trg. z perutnino in jajci,
Gornja Lendava.
Bačič Franc trgovina s sadjem in deželnimi pridelki, Bergles Ludvik trgovina z mešanim blagom,
Cipot Irena trg. z mešanim blagom, Hiill Mihael branjarija, Kfihar Jožef trgovina z mešanim blagom, Kisilak Štefan trg. s perutnino in jajci, Šeruga Gizela trg. z meš. blagom, Žokš Pavel trg. z mešanim blagom na drobno.
Gornji Črnci.
Benko Josip trg. s klavno govejo živino in živimi svinjami, ter sadjem na debelo, Geder Frančiška branjarija,
Gornji Petrovci.
Mikola Franc branjarija, prodaja sladkorja,
Smodiš Aleksander trg. z jajci.
(Nadaljevanje.)
KMETIJSTVO
Napenjanje pri govedi i vpo-raba troakarja.
Sreski kmetijski odbor v M. Soboti je podvzeo hvalevredno akcijo, da oskrbi občine s troakarji, da se prepreči premnogo nesreč pri govedi, ki jo povzroča napenjanje.
Napenjanje pri govedi povzroči nepazljivo krmljenje. Krma v vampu se začne pariti (vret), razvija se velko množino plinov, štere ne dobijo izhoda ne naprej i ne nazaj, vamp se preko mere napne i če ni pravočasne pomoči, poči.
Napenjanje povzroči zelena krma, ki leži dalje časa na kupu. Če razmečete kiip take zelene krme, bote videli, da je ta preveč topla, celo vroča i da ima nekako kiselast duh. To polaganje je že v vretja i če se živina take hrane nažre, se to vretje v želodcu hitro nadaljuje, ar je ta ešče večja toplota i več vlage, plini se hitreje razvijajo i govedo je napnjeno.
Plini se iz zelene krme raje i hitreje razvijajo, kadar je toplo i hladno vreme, potem od trave, štera je hitro i bujno rastla, če se govedo pase po rosnem travniku z bujno travo ali deteljo, ali po njivah i travnikih po slami i če živino po krmljenju z zeleno krmo včasi napojimo. Požrešno govedo tudi poprej napne, kak ono, ki po malem je. TUdi je dosti posebnih krmil, ki radi povzročajo napenjanje, če se jih tiidi v malih množinah, pač pa neoprezno krmi. To so razne vrste detelje, lucerna, grahor-ka i driigi. To so najbolj nevarne pred cvetom, ko so popolnoma dorasle i razvite, niso več tak nevarne. Posebno je nevarna zelena detelja pred cvetom iz njih, ki so gnojene z umetnimi gnojili. Potem pride zelena hajdina, mlada koruza, zeleno poko-šeno silje, krompir, repa, burgundija, ako se govedo tega naenkrat preveč nažre i se jo včasi nato napaja. Ta
krmila se mora mešati s suhim senom ali sečko.
Razven tega je ešče polno drugih rastlin i cvetic, štere povzročajo napenjanje, či jih govedo požre tfldi v majhnih množinah, te so pa pri nas precej redke.
Napne tudi govedo, štero ima pokvarjen želodec, če vprežni živini po krmljenju ne dado časa za preživljanje, če ima cvek ali kaj podobnega v želodcu, to pa le, či se je že v želodčno steno zapičil i jo predrl. Govedo pa tiidi napne, či ji obtiči krompir, jabolko, repa ali kaj podobnega v gutu, ar to zapre pot plinom, ki se razvijajo v želodcu.
Kak to napenjanje pri govedi zgleda, ne bo treba tu opisovati, ar je že vsak imeo najbrž neštetokrat priliko, da je sam vido.
Nastopa pa dostikrat tak hitro, da gospodar opazi še le, kak je govedo že napnjeno, ali dostikrat, ko se je že zgrfldilo. I tii je treba hitre pomoči.	_ (Nadaljevanje.)
Zatiranje predenice.
Predenica (grinta, čuščuta) na detelji nastopa letos v veliki meri. Obstoja nevarnost, da bo še letos napravila občutno škodo na deteljah, preti pa, da nam bo za bodoča leta okužila naše njive še bolj. Na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev na kulturnih rastlinah,
odreja sreski načelnik, da se z zatiranjem predenice takoj začne. Po predenici napadeno mesto je odkositi tako, da užemo vsaj pol metra ali še bolje 1 m naokrog čez predenico in pustimo 1 — 2 dni, da detelja nekoliko ovene. Na to mesto potrosimo debelo plast slame ali plev in vse skupaj sežgemo. Še bolje je in zanesljiveje je, če slamo polijemo s petrolejem, kajti čim močnejši je ogenj, tembolj gotovo se uniči škodijivka. Pokošene okužene detelje ni priporočljivo nositi iz deteljišča in tam seži-gati, ker se ob tej priliki lahko raztrosijo stebelca ali seme in se s tem okužijo sosedne parcele.
Po predenici okuženo deteljo je najbolje na licu mesta sežgati. Take detelje se ne sme metati na kompost, ali pa voziti z njive in pokladati živini. Seme predenice ostane kaljivo tudi če pride skozi blato živine v gnoj,
ker ga želodčni sokovi ne uničijo. S takim gnojem se torej okužujejo še druge, do tedaj čiste njive.
Po predenici močno napadena deteljišča naj se podorjejo in na to mesto posejejo druge krmske rastline, najbolje zeleno koruzo. Na tako njivo naj se vsaj 10 let ne seje niti detelje, niti lucerne in grašice, ker predenično seme ostane kaljivo 5—6 let.
Kmetovalci, sejie vedno čisto detel/no seme.
Tržne cene
Biki kg od 3 do 4.50— Din, telice kg od 3 do 4 50— Din, teleta kg 3 do 4 Din, cena teletom padla za 1 — 1-50, ponudba velika, prodaja težka, bvinje žive kg 6—7 Din, zaklane 8-9 Din. Cena svinjam je čvrsta, ker je premalo blaga.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 350 do 3.75 Din, moka II. kg. 3.25—3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 42 - 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6-14 Din, sladkor kristalni kg. 14-50 Din, v glavah kg. 15 — Din, kocke kg. 16-— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej It. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče; pšenica 1 q 140,— Din, žito 1 q 160' Din, koruza debela 1 q 110-— Din, koruza čequatine l q 130 Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 110-115 Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60—70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Umetna gnojila : superfosfat 16# 1 q96*- Din, tomažova žlindra 18/20^ 1 q 116*— Din, Nitrofoskal 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-— Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 — Din.
Cement Trboveljski 1, q 67-— Din, cement Splitski 1 q 65-— Din, apno žgano 1 q 38 — Din.
Štev. 391/3
Razglas.
V pisarni sreskega cestnega odbora se bo vršila dne 20. avgusta 1932 ob 8. uri dopoldne II. dražba za dobavo in navoz tolčenca za banovinsko cesto Krajna—Sotina na osnovi pogojev za dobavo in vožnjo gramoza. Natančni pogoji so interesentom na razpolago v pisarni cestnega odbora.
Sreshi cestni odbor M. Sobota,
dne 28. julija 1932.
Z orende se da s
avgusta pri g. SLAVIC JOŽEFU v Pužavcih.
K odaji je Ije, log, travnik in hiša v DOLNJIH PETANJCIH. Več se poizve pri gospe GabOP lanOŠ-OVi 1	v Petanjcih.
PRODAM:
1 na Unnori prelepo vinogradniško po-I. Ilil V lilluul sestvo z hišo, cca 16 malih oralov, iz tega cca 5 oralov vinograda ostalo je vrt, sadovnjak, travnik;
Z. v Nemcoucih 'ZT^k S?
3.	w Mursfei Soboti r^S
v Muzgaj in lepe hiše;
4.	u Ljutomeru na Glotiuhem v
nmjbj 3 prekrasnih vinogradniških poses-rluulnl tev, skupno ali posebno po izbiri, cca 35 malih oralov z 3 hišami, iz tega cca 18 oralov prvovrstni vinogradi, v ostalem vrti, sadovnjaki, travniki in gozdovi,
pod predobrimi pogoji, z letošnjimi pridelki ali brez istih. Prevzame se lahko vse, tudi včasih, takoj. — Več se zve pri g. advokatu
Dr. ŠOMEN LUDOVIKU
v MURSKI SOBOTI.	2
r
kodak.
Ali ste si že ogledali
T
agfa.
nova
dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se prepričali o znižanju cen pri tt.
RADIO APARATI!! Jdurkopp.
ERNEST STIVAN v Murski Sobotž,
Izdaja: Konzorcij »Murska Krajina". Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca.
.L:' i m .. .	i , v . i ...