Št. 33. V Gorici, v soboto dne 23. aprila 1904. Letnik VI. Jzhaja vsa' torek in Mohoto ob 11. ut i predpoldm» m mesto U'V oL 3. uri | op. za dt*lt>\o. Ako pade na ta dmva . praznik izidf dan prej ob ti. zvečer. Stun« po poäli prt.'jf iiiuii ali v Gorici na do in pošiljan Cfloletno 8 \, polletuo 4 K in četrtletno Ü K. Prodajasn v Gorici v to- bakarnun Schwarz v Solskili ulicali, Jel lerHitz v Nunskih ulicali in Ln- b a ii na Verdijcvcin tt-kitliäcu po 8 vin. &0RICA (ZJutranJe Izrianje.) Ureduištvo in upravuiitvo se nahaiata v *ti a r o d n i tiakarni», ulica Vetturini li. St. 9. Üopist* je nasluviti na uredniätvo, oglase in nann'mno pa na upravni^tvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-kral po 10 via., 3-krat po 8 vin. Ako m- vcčkrat tiskajo, raču- nijo s*' po pogodbi. Izdujutelj in odgovorrii urc'nik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Centraina posojilnica v Gorici. (K(Ult'l\) G. predsednik je potem razjasnil razne točke poročila načelstva o poslo- vanju „Centralne posojilnieo", med tem ludi točko čistega dobička in „Krojaäke zadrugo". Glede prvegaje rekel, da so ni nikakor čuditi, da je dobiček z ozirom ifa druge zavode manjäi nego bi se pri- čakovalo, ali pomisliti je treba prvič, da pobira posojilnica le inajhen upravni pri- spevek, drugič pa, da odpade velik del poslovanja na denarno vzravnavo s po- sojilnicarni na deželi, kjer dela poaojilnica le s Ya0/,, dobiökom, kajti vloge posojilnic obrestuje po 41/._,% navzlic ternu, da so naložene na tekoči račun. „Gentralna po- sojilnica" ne nabira dobičkov, katere pU8ti, naj se rajäi stekajo v reaervne za- loge posojilnic na deželi, kajti nje na- loga je moralno in materijalno podpirati pridraženo posojilnice. Kar se pa tiče „Krojaško zadruge" v Gorici, jo ta zadeva vsled tedanje po- lemike javnosti dovolj poznana. „Gen- tralna pcojilnica", katera je takrat za- drugi v njenih stiskah priskočila na po- nioc", je zadrugo ne samo rešila propasti, v katero jo je hotela pahniti nasprot- nikova slepa atrast, marveö je pomagala tudi preurediti sistem goapodarjenja v zadrugi. Utt se je ta sponesel, dokazuje gotovo tekoči račun „Krojaäke zadruge". Kakor je iss poročila razvidno, se je za- drugi z obrestmi vred posodil znesek nad K 109.000; na te je zadruga vrnila do sklepa upravnega leta okroglih K 50.000, tako, da je bila ob novem leta dolžna äe nad K 59.000. Opombo g. po- slovodje, da znaäa ta dolg danea le äe K 45.000, smemo vzeti z zadovoljstvom na znanje, kajti to dejstvo kaže, da ae zadruga neprestano razdolžaje in da v dogledni dobi poravna vea svoj dolg. „Krojaäka zadruga" raedtem izplačuje brezpogojno odpovedane deleže, „Gen- tralna poaojilnica" pa ukupuje tudi take deleže, ki so pač odpovedani, a niso vsled zakona äe zreli za izplačilo. Ker ae nihče ni oglaail k besedi, je predaednik občnemu zboru predlagal, da ae potrr'ijo računi za 1. 1903 in da ae istotako poirdi tudi predlog načelstva glede razdelitve čistega dobička, ki je nh- veden v poročilu. Občni zbor je pri gla- aovanju soglasno potrdil račune in predlog naöelsUa glede vporabe čiatega dobička Nadalje je razjaanil g. predaednik poatanek in doaedanji razvoji „Gentralne posojilniee". V aoglaaju z voditelji go- spodatske organizacije na Kranjskem, ki bo nam leta 1899 oakrbeli pravila, osno- vali smo leta 1900 „Gentralno poaojilnico" kot poBojilnico za 8e in kot zvezo po- sojilnic in drugih gospodarakih zadrug na GoriSkem z namenom, da se osredo- toči v nji, kakor je v pravilib rečeno, goapodarska organizacija na Goriäkem, ter da ji pristopijo vse poaojilnice in zadruge na Goriäkem, ako ne celo na vsem Primorakem. Vladine zahteve in novi revizijaki zakon so dali povod, da 86 je zveza odcepila od „Gentralne po- sojilnice" ter ustanovila se kot posebna zadruga z imenom „Goriške zveze". To ni nič novega in nič različneg^ od leg«, k»r se je bistveno že iz početka name- ravalo. „Goriäka zveza" ni delala ne tajno, ne zahrbtno in ni aegala v druge dežele, da bi delala konkurenco, ampak Je javno vabila k priatopu v zinislu do- go»orov, ki so se vräili, ko se je uata- navljala „Gentralna posojilnica". Kdor drugače trdi, no pozna zgodovino in nu- mena toga zavoda in potij, po katorih je do zdaj hodil. Ponosni sraemo biti na prve korako, katere smo atorili v za- družništvu, in upati smemo, da so naSe podjetjo razvije v obširno drevo, pod katerim dobijo potrebno varstvo goapo- darske koristi. „Gentralna posojilnicu" je nobala deJovali kot zveza; na njeno meato je stopila s čilirni močmi „Gorižka zvoza", kateri želimo najlepäi razvoj. l)o- sedanji njeni uspehi pričajo, da uživa med gospodarskimi zadrugami potrebno zaupanje, ka*ero ji podeli moč, da reäi častno 8V0J0 nalogo. Pristopilo joj niso le posojilnico in zadruge, ki so bile do zdaj v „Gentralni posojilnici", ampak tudi druge, tako da v kratkem času dobrib dveh meaecev njenega obstoja ima že širao podlago od njene prednice. Ta okoliščina, kakor tudi previdnost mož, katerim je izročena, ao nam poroätvo, da bo dobro uspevala, kar jej vsi želimo. Nato je sledila volitev nadzorstva. Dr. Gregorčič predlaga, naj izreče občni zbor odstopiväemu nadzorstvu, osobito pa g. prof. J. Čebularju in dr. F. Kosu, ki sta — pooblaäöena po nadzorstvu — jako natančno delovala akozi celo leto ter pregledovala posojilnično poslovanje, popolno zaupanje in zahvala za njnn trud. Občni zbor je živahno pritrdil in sprejel ta predlog. Na predlog zborovalca g. poal. Grča je občni zbor soglasno izvolil sle- deče goapode v nadzorstvo : prof, Jakob Čebular, dr. Fran Kos, Joaip Vidrnar, Josip Maäera in dr. Andrej Pavlica. Reäilo se je äe nekaj drobnih vpra- äanj internega značaja, na kar so se zbo- rovalci okoli poludne razäli. Vidoiii odgovarja. n. Prehajaje k avoji glavni nalogi po- udarja K. Pico, da hoče navesti nekatera ätevila v dokaz, da bi bila koristna že- lezniška črta, katero si želi vzhodna Furlanija, ter na la način dokazati ne- utemeljenoat E. Holzer-jevih trditey. Trdili smo — pise Pico — da bi bila proga od Gedada do avatrijske meje 13 km dolga in ona od meje 4 in pol km, ter da bi prva stala 5 milijonov lir, druga pa 2,500.000 K. Da bi dokazali nasproti E. Holzer-ju resničnost in ve- rodostojnost teh Stevil, poalužimo se teb- nično-trgovskega poročila, katero je iz- dalo železniško ministerstvo povodom zgradbe bohinjske železnice in iz kate- rega se razvidi, da celo na črti Gelovec- Jesenice in Jesenice-Gorica ne doaežejo atroäki za vsak kilometer železnice pov- prek 600.000 K, in gotovo je, da bi ne znaäali stroški na črti od Kanala do ita- üjanake meje, kjer so terenske razmere dosti ugodnejäe, ve<5 nego 500.000 K. Iz- it jo ('Itateljl, katera od teh vc.' je resniona. Storili bodo naj- bolje, ako Hi mislijo, da je v«e lz- miäljeno. Slcer pa bomo vldeli. Domače in razne novice. Imenovanja. — Ravnatelj učite- teljišča v Kopru, g. Viktor B e ž e k, je imenovan članom istrskega deželnoga äolskega sveta. Imenovan je privatni docent g. dr. Friderik P r e g 1, rodom Ljubljančan, za izrednega profesorja fiziologično ke- mije v Gradcu. Smrtna kosa. — V sredo umrla je na Rojicah pri Gorici 17-letna Kata- rina Blažica, höerka gosp. Matevža B ažice, uslužbenca v Mozarjevi tovarni. To je že druga hčerka, katero je dru- žina Blažica izgubila v teku jedtiega in pol let», ^alujoči družini naäe iakreno sožalje. Pokojnici pa naj sveti večna luö. Umrl je 18. t. m. od mrtvouda zudet g. Alojzij Sorč, c. kr. poštar v Bovcu. — Za „Šolskl Dom" je doälo uprav- niätvu „Gorice": Anton Šinigoj, posestnik v Mirnu 6 K; Dragotin Černigjj na Ceati 6 K. — Za „Mladega gozdarja" : Janez Ri^mec, župnik v Škrbini 2 K. — Mesto vstopnine k veselici: Alojzij Kovačič, ka- plan 2 K. Vojaške vesti. — Dne 27. t. m. pride v Gorico poveljnik tretjega armad- noga kora Nj. Prevzv. feldcajgmajäter Succovaly in ostane tu dva dni. One 9. marca pa pride v Gorico iz Vipave čoz Rihemberg 43 viäjih štabnih častnikov, pod vodstvom njih načelnika barona Bocka, kjer ostanejo tri dni. Iz Gorice so podajo v Ronke v Furlaniji, od tarn v Nabrežino, potem v Trat, htro in Dal- macijo. Govori se tudi, da ae bodo vr- äile letoa ali pa drugo leto na Primor- skem velike vojaäke vaje. Zahvala. — Ženski oddelek druätva „Šolski Doina äteje si v sveto dolžnost, izreči na tem mestu svojo iskreno za- hvalo vsem častitim osebam, ki so s svojim raduvoljnim sodelovanjem po- magale dne 17. t. m. prirejeni besedi do tako vse8tran8ko povoljnega uspeha. Po- sebno bodi zahvaljeno g, pevovodji J. Mercini na vstrajnosti, s katero je pri- pravljal pevske zbore in vrhatega äel na- Čelstvu pri prireditvi na roko, ter vsem Čaatitim pevkam in pevcem; g. K Klav- Žarju na priredbi lepe igre ter častitim igralcem in igralkam posamičnih ulog: g.čnam L. Koržič, Z. Klavžar ter g. Jen- čiču; častitima pevkama samospevov go- spej Irmi Fonovi ter gospici Klementini llrovatinovi; častitim damam in gospodom spremljavalcem petja na raznih glasbilih : gospej Irmi Fonovi, vg.čni E. Arko, ter gg.om J. Fon in K. Širca ; vsem veliko- duäriim nadplačevalcem vstopnine ter do- poäiJjateljem denarnib prispevkov ; ko- nečno vsem došliin slušnteljem, ki so s tako mnogobrojno udeležitvijo zagotovili priredbi lepi gmolni uspeh, ki je omo- gočil, da je bilo 400 K čistega dohodka oddano v blagajno ,.Šolskega Donia". Bog plati t V Gorici, dne 21. aprila 1904. fl\?gusta Santel, načclnica. Iz Kozbanc nam pISejo: Dne 9. t. m. He je vršila v Kožbani volitev žu- pana in 3 podžupanov. Za žapana je bil izvoljen prejšnji župan in bivši občinski upravitelj g. Anton Blažič, za podžupane pa: Anton Molar iz Skrljevoga, Fran Kabaj iz Hlovnika in Fran Krzetic iz Slapnika. Pri volitvi jo bil navzoč g. c. kr. namestništveni svetnik in voditelj okr. glavarstva v Gr.dišči pi. Fabris Vo« litev so je ' ^ršila v najlepšem sopNsju. S tem svoj m sogl -.nim činom ao po- kazali novoizvoljeni stttrešine, da ho^jo aložno delovati med seboj ter da je bilo brez jeänc pri njih vse podpihovanje od strani neprijateljev miru in sloge, ki so 8e pred Yolitvijo mnogo trndili, da bi zasejali tudi med novimi starešini prepir in razdor. Te lepe sloge, ki vlada med novimi «tareäini, veaelil se je tudi sain g. vodi'cij u^r. glavarstva. S tem bode vendar konec prepiru v naši občini. -— Tudi pri nas smo imeli äe precej močno burjo, ki je pa krnalu ponehala. Narava se pri nas krasno razvija v svoji pomladanski opravi. Sadno drevje lepo cvete in je de- loma že odcvetlo, in nadejamo se letos dobre sadne letine. Postopanje L<>r. lnestnih usluž- »onoev z naAimi Ijudml na sadnein trgu. — Iz Cerovega narn pišejo : Dne 14. t. m. prinesla je neka Slovenkn na trg nekaj jajc in masla. Ker se ni po- stavila najbrže na pravi prosfor, zareži nanjo neki magistratni uslužbenec v la- Skem jeziko, Česar pn ženn ni razumela. Nazadnje ji ta odvzanm jerbas tor ga zapre v neki prostor, kjer «a je žena še le ob 1. uri popoludne doi>..a nazai. — Omenjeni ženi pa se je jako mudilo uo- mov, kjer so nanjo čakali bolni otroci. Tako postopanje je brezobzirno, kakor je tudi brezobzirno od mestnega magi- strata, če pOBtavlja na mestnih trgih za uslužbence take ljudi, ki ne poznajo slo- Tenskega jezika, ko je mestnemu magi- stratu dobro znano, da je od onih ljudi, ki prinesejo prodajat na goriäki trg jajca in maslo, sto od sto Slovencev. Mrzlek. — V zadnji svoji seji je goriško mestno starešinstvo sklenilo po- godbo s tvrdko Kurz in tovariäi z Dunaja, vsled katere bode goriška mestna občina izplačala tvrdki Kurz in tov. 40.000 K, ako se posreči slednji priti do zadostne količine Mrzlekove vode, ki bi se morala nahajata do 11 m pod Sočino razino. Ako bi se omenjeni tvrdki to ne po- »rečilo, bi ista nosila sama vse stroške, katere ji bo prizadejalo iskanje Mrzlekove vode. — Deželno ucitcIJHko dru&tvu za Goriško-(i kron, ali brez pravice do provizije. Na- meščenec pa more dobiti milodarno pla- Čilo 40 stotink do 1 K 8 stot, ako je po desetletnem službovanju postal nespo soben za službo. Prositelji morajo do- kazati, da so vešči slovenskemu in ita- lijanskemu jeziku. Oni, ki znajo nekoliko nemški, imajo prednost. Proänje je ulo- žiti do 31. maja na c. k. okrajnem gla- varstvu. (Jerkveni rop na Razdrtem. — V cerkvi na Razdrtem so bili ukradeni prejšnji teden li le predmeti, in sicer dva keliha, dve monštranci, jeden ciborij in dva zlata venca s kipa Matere Božje. Surni se, da so bili tatovi trije Halijani. Avstrijski ,Lloyd". — Ker so se zadnji čas raznašale vesti, da „Lloyd" proda svoj arzenal v Trstu nekemu tu- jemu podjetju, predlagal bo posl. vitez Vukovič v prihodnji seji industrijskega aveta, naj posebni odsek še letos poroca o obnovitvi pogodbe z „Lloydom" ter se naj vladi naroči, da prepreči, da bi prisla ta važna ladijedelnica v tuje roke ali pod tuje nadzorstvo. — „Lloydov" pred- sednik dvorni svetnik Becher je izjavil, da te vesti niso resnične. Olomuški nadškof. - Z Dunaja se poroča, da se izvrši imenovanje olo- muškega nadäkofa še pred Binkoštmi in aicer, da je popolnoma dognana stvar, da bode postal olomuäki nadäkof sedanji brnski škof monsig. dr. Bauer, a brnski škof da postane monsig. grof Hayn. Strajk ot;erskih železuičarjev.— V torek zvečer med 6. in 7. uro pričeli so na vseh državnih žoleznicah ätrajkati ogrski železničarji, tako. da je bil žele- znižki prompt po celi Ogrski ob 8. uri zvečer popolnoma ustavljen. Vlaki, pri- hajajoči od raznih stranij v Budimpešto ali pa tudi odhajajoči v druga mesla, ustavili so se med 6. in 7. uro na istem mestu, kamor so takrat dospeli in sicer večinoma na malih postajah in celo med postajami. Vsi potniki prišli ao zaradi tega v strašne zadrege. 0 štrajku ni pred tem časom občinstvo ničesar vedelo, tako, da je prišlo v Budimpešti na razne po- staje več ljudi, ki so hoteli z večernimi vlaki odpotovati in so v ta namen že tudi ukupili vozne listke. Drugi so pa priäli pričakovat znance in prijatelje, ki so imeli dospeti isti večer iz rnznih most in krajev. Vsi železničarji, nahajajoči So v službi pri raznih žoleznicah na budi- peätanskih postajah, so pa nekaj minut po 0 uri kar zapustili postaje ter na tihoma odšli, kamor se jim je zljubilo. Na raznih postajah, tako na priliko na črtah med Dunajem in Budirnpošto, ka- kor tudi med Heko in Budimpeäto, ho prtBili potniki železničarje, naj jih ven- dar za božjo voljo pripeljejo do zažolj»t- nega cilja, in naäel se je semtertja kak maäinist, kateremu so ho potniki usmilili, ali zaBtonj. Vsi drugi železničarji so se temu uprli in so rekli, da vlak ne pojde dalje, ako ne čez njihova trupla. Misliti si je lahko, kaka zmešnjava je vsled teg.t nastala in kake posledice že v prvem hipu. Tako n. pr. poročajo iz BudimpeŠte, da je že prvi dan podražil v Budimpe^li živež za kakih 26%, in bi bilo se bati gotove lakote, ako bi ätrajk predolgo trajal. Ogrski min. predsednik je sicer rekel, da hoče vlada strogo postopati proti železnižkim uradnikom, ker so s takim postopanjern prelomili prisego. — Skrbeti se je tudi takoj začelo, da bi so štrajkujoči železničarji vsaj deloma na- dompstili z vojaki. ki so veači v želez- niSki alužbi; a priskrbelo se je tudi, da se vse žolezniSke prnge strogo nu.lzoru- jejo po vojaStvu in po orožništvu, da bi štrajkujoči kake proge ne poäkodovali, tako, da hi se na nji lahko zgodila kaka nesreča, v slučaju, da bi oskrbovali že- lerniäki promet vojaki, ter nadomestavali strajkujoče. — Povod nepričakovanemu ätrajku dala je prepoved žolezniške upra- ve, vsled katere je bilo prepovedano že- lezničarjem iz raznih krajev udeležiti se velikega Hhoda železničarjev, ki se je imel vräiti v Budimpesti in se jim tudi zažugalo, da ae bode postopalo discipli- narnim potom proti vsem onim, ki bi se pregrežili proti omenjeni prepovedi. Vlada hotela je z omenjeno prepovedjo omejiti gibanje železničarjev, ki je postajalo zad- nje dni vedno živahnejae, a dosegla je naaprotno, kajli izzvala je ätrajk, nn k«- terega ni bil nihče pripravljen. Sicer pa pride gotovo v najkrajäem času do spo- razumljenja. Do kakih velikanskih sitno- atij dovede tak ätrajk, služi v dokaz br- zojavka iz Požuna, ki pravi, da so mo- rali tarn na dražbi prodati 20.000 litrov mleka in 150 kvintalov telečjega mesa, ki je bilo namenjeno v Budimpeäto, a bi se gotovo pokvarilo, ako bi äe delj časa ostalo v vozovih onih vlakov, ki so stali na raznih progah, kakor tudi dej- stvo, da je med nekimi postajami blizu Požuna ostalo 200 vagonov polnih go- veje živine, kateri niso imeli niti kaj dati jeati. Med Dunajem in Budimpeäto se bo odslej, dokler ne konča štrajk, od- pravljala pošta s parniki, po katerih se bodo morali voziti tudi vsi oni, ki imajo v teh dveh mestih kaj posla. V Budim- peäto so prihajali te dni od vseh atrani železničarji, ki so nameravali imeti tarn yelik shod. Iz Zagreba odpravilo se jih je v Budimpeäto 460, a od teh, ki so bili večinoma poduradniki, aretirali so jih 350, češ, da so ravnali proti zapo- vedi svojih predstojnikov. * * V Ogrski poslanski zbornici se v zadnjih par dneh razpravlja in govori mnogo o štrajku železničarjev. Minister- ski predsednik Tisza je izrekel nado, da se ätrajk v kratkem mirnim potom po- ravna. Objednom je naznanil v zbornici, da je železniška uprava poskrbela, da so že v četrtek začeli voziti osebni vlaki med Budimpeäto in Dunajem. Poäta pa se je začela prevažati z vozovi, in kjer to gre tudi po ladijah. Vlada najbrže predloži zbornici že te dni zakonski načrt, s ka- terim se bodo uravnale place železni- čarjev. Štrajk še vedno nadaljuje. Vlake, ki odhajajo iz Budimpeäte oskr- bujejo vojaki. Govori se, da namerava vojna uprava mobilizirati del reserve, tako, da bodo primorani oni železničarji, ki so äe v reservi, potem kot vojaki opravljati službo železničarjev, Škoda., katero provzročuje ätrajk, ceni se vsak dan na jeden mHjön kron. Dojjnano je, da 80 obče priljubljene ia vsHütransko raiäirjene »kapljice s v. Marka,> men tue lekarne v Zagrebu. Markov trg, najpotrt'buejäe v vsaki liiši. i'o- dati st* jih mor« bolnikoin kot prvo pornoä, zdravim pa v odvrnitcv boleznij. Zato pa opo- zarjamo p. n. gg. čitatelje na danaänji oglaa »Mestne lekarno< v Zagreb, u, Markov t r g, na 4. atrani. Zahvala. Najprisrcnejäa zahvala bodi vsem p. n. prijaleljem, znancem in c. kr. urad- nikom. kateri so se udele- žili pogreba moje soproge. Hobarid, 21. aprila 1904. ]osip Kranjc, kt. 73. Zahtevajte ˇ ivoj prid vielej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo lamo v «avojih z varstveno inamko tapnik» Kueippa in z imeuom Kathreiaer ttr se skrbno i-zo^ibajtc Aj Vstduih puiucmkuv. QUV« Štev. 314. Dražbeni razglas. V tukajšnjem županstvu se odda na dražbi giaditev »Občinskega l)o- ma«, ki bode obsegal brain, pritličje in prvo nadstropje v dolgosti 16"08 m in äirokosti 13*46 m. Načrti in dražbeni pogoji so vsakemu ponudniku na razpolago v občinski pisarni, kjer dobi tudi iz- pis podrobnih načrtov z vsemi po- trebnimi merami in s predmetnim troškovnikorn, kateremu mora pri vsaki točki dodati sam namerovane cene. Pismene ponudbe z varščino 5% ponudne svote prejema župan- stvo do 2. maja t. 1. Podrobnosti o vsem podaja pod- pisano. ŽupaiiHtvo v Mirnu dne 13. aprila 1904, J. K. Faganelli, 1. r. župan. pO^OFl Slavnemu oböinstvu naznanjamo tim potom, da biväi naš potovalec gosp. Josip Keräovaui iz Bilj ni več po- oblažčen na naä radun sklepati pogodbe. Tvrdka Saunig & Dekleva nima ž njim nobene zveze veö od 1. oktobra 1903. • Saunig & Dekleva, zaloga šivalnih strojev, Gorica. T^mi—"-f=------ '" " Vydrove žilne kaue P Potwi 5 k« MM|*a 4K6O« I, ..«g,. ^„DOMACI PRIJATELJ" Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 Driüoroca mm ¦ ¦ ^" ¦¦ ¦ mm wm^mm h in Lrna «Ina ix vipavskih, furlanskih, oriSKin, aai- matlnsklh in isUrakih vi- nogridlovi Dofltavlja na dorn in razpoäuja po zelex- jici na vae kraje avstro-egernke niunarhije v aodih ori 56 litruv naprej. Na iahtevo polilja tudi uzurce. Cene imerne. Poatraftba poitana. Proda se dvonodstpopno h« v ISO z lepim vrtom tik ceste v ulici Pietro Zorutti št. 11. Pogoji se izvedo ravno tam. Odlikovana kainiioseška delavnica Janeza Culot se zalogo nagrobnih spomenikov, marmor- natih podob, fotogra- flj na porcelanu, raz- nih del za cerkve itd. preselila se jeizulice Koren v ulico sv. Anto- na hlš. štev. 16 prl cerkvl. - - - A. Krušič trgovec in krojaäki mojstei* Gorica, nlica Gins, Verdi st. 33 naznanja slav. občinstvu, da je dobiJ ravnoknr sve&e an- gle&ko in avstrijsko blago, kakor tudisve&ihisgotoljenih oblek inpovršnikov raznih vrat v veb'W\ izberi zu bližajočo po- mladno sezono. Izdelek iz lastnega blaga jamcim. Odda se v najem HIŠA Z VRTOM v Št Petru pri Gorici zelo primerna za malo družino ali vpokojenega gospoda. — Več pove upravniStvo. Gostilna „fit Zagariu tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- ča črna in bela vina. JKuhinja je ppeskrb- Ijena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Ceixc zmerne. Priporoča se zaobilen obisk iz mesta in dežele. Anton Kuštrin Gosposki uliCx h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemo občinstva v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: SantOB, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljaveče prve in druge vrste, namreč po Vt kila in oil 1 funta. Testenine iz tvorniee Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba iv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiČeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovžčini. Vse blago prve vrste. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega le»a ter pohištva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporocia p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu prišedši od Soškoga mosla proti Gorici v hiši g. Fo- gar.ja h. št. 42. V delavnici se izdelujejo vsa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postrežba z lesom po najnižji ceni. — ^^ Pri svetem Antonu Padovansl^^^J^ \ NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketo\ kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov ir neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikost in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebnc za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega öebelnega voska kakor tudi mešam sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna" izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnil drugib del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejš; Zčt ^astpve, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne Btvari za ceno, >^*^—v^^w^„—n^- —-^—vs^>—ww^v pri ltojej jo izključena vaaka konkurenca Naročitve se izvršijo točno in hitro. g^" Ob nedeljah in praznikili je prodajalniea zaprta. "^^81 ^ Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogri6. „Narodna tiskarna" priporoča vizitnice. __ Zclravjc je največje bogastvo! Tt; yhisovito in nc naiJkriljiv.' kiipljico sv. Markn s« uponibljajo za notraiije in zunaiije bolczni. Poscbno odslranjujejo tr^anje po kosleh. nogali in rokali tcr ozdravejo vsak glavobol. ()n<> d«»lujojo miiioscgljivo in spasonosnu pri želoiionih boli-znih, ublažujejo katar in iznicöok, odpravijo naduho, boli^ine in krö«', pospoäiiji.'jo in zboljšnjojo prcbav ~: iijo kri in čreva. Te prezcnejo vt'liko in male ^listt? t»>r bolcčine po ten proviročcne. Tiuli dclujcjo izborno proti hripavosti in prchlajenjii. Lečijo vse bolezni na jctrili in slozih tor ,.koJiko" in aČipanjc v žtflodc». Odpravijo vsako inrzlico in od te izvirajoči1 bolosti. T« kapljice ^<> najbpljSe srcdslvo proti bolezni n;i niaternici in „madronu", in zato no bi sinclc manjkati v nobcni incSčanski in krn<' " 17 " 1'riznalnih pisem imam na tisočt?, da jih ni niogoče vsoh tukaj pona- tisniti, zato navt'dein inu'na le nekaterih gospodov, ki so s pospbnim vspchom uporabljali kajiljice sv. Marka, torpopo- notna ozdravili: Iv. Banintinčio, učitelj Janko Kišur, kr. nadlogar; Stefan Harčič župnik; llija ManiüS, opančar; Solija Vu- helič, äivilja; Jožef Seljanič, kmet itd. itd Mestna lekarna • Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. jpF~ Vstanovljena I. I860. "m® Krojaška zadruga G[oriea, G[osposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblaöila za dame in gospodc, pcrkalc, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladm in Ictni čas, blago vseh kakovosti in po najnteje mogočih konkurenč- nih in stalnih ccnah. Vzorei najnovejšc izbcre se na zahtevanje po5ilja]o brczplaß- no in pöstnine prosto. Svoji k Hvojim! Svoji k svojiin! Opozarjaino vsakega varčnega rodoljub», da edina hrvat-ika zavarovalnadmžba „CROATIA" stojeöH pod pokroviteljstvom slob, in kralj. ^lavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 krön in temeljno glavnico 200.000 krön sprejeralje vsako vrsto nepremiönim (hiäe, gospodarska poslopja, tovarne) ter pre- mičnin (kakor pohiStvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiäcih ali na prostem itd) v zavarovanje proti ognju in stroli ob najnižjih cenah in z najboljäim jamstvom. — I4a posreduje za svoje zavarovance posojila nn neprorničninft pri prvih denarnih zavolih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Glavno aastopstvo aa Trst, IstrO in Goriško je ravnateljstvo izročilo gosp. IVANU GORUP-U, inšpektorju pri ^Tho Mutual", Trst, ulica Miramar 11. Svojim pravnim konzulentom za te kraje je imenovalo gosp. dr, Otokarja Rybara, odvetnika v Trstu. Vrhovno poverjeniMzw ca Goriško in Gradiščansko v Gorici, ulica Bar- selini štev. 22.