Drage občanke, dragi občani, ob občinskem prazniku vam čestitam ter vas vabim na prireditve V okviru občinskega praznika. Župan Alojz Kaučič in delavci občinske uprave mT- ■ Zmagovalci 1. vaških iger Občine Juršinci - ekipa Sakušaka OB 17. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE JURŠINCI Spoštovani občanke in občani Občine Juršinci! V prazničnem vzdušju ob 17. občinskem prazniku Občine Juršinci se vam v osebnem imenu in imenu občinskega sveta občine iskreno zahvaljujem za podporo in sodelovanje pri snovanju razvoja naše občine. Iskreno se zahvaljujem za podporo vsem, ki na kakršen koli način ustvarjamo pogoje za boljše jutri v naši občini. Cepravj e pred nami obdobj e negotovosti ne samo v naši državi, temveč v celotni EU, vam obljubljam, da bom z vsemi močmi, sposobnostmi in znanjem še naprej delal v dobro vseh nas. Razvojni cilji in ideje, ki sem j ih predstavil ob lanskih lokalnih volitvah, se bodo uresničevali v prihajajočem obdobju. Čeprav vem, da so zmeraj prisotni dvomi v realizacijo zastavljenih projektov, se le-ti kljub temu uresničujejo. Tako je veliko naših občanov dvomilo v gradnjo enote Doma za upokojence, veliko vprašanj je tudi bilo v zvezi z obnovo Kulturnega doma, a se le-ta, za našo Občino pomembna projekta, že izvajata. Novice____________________________________________________________ IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Vaupotič, Vesna Krampelj, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-2141 Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. TISK: Tiskarna Grafe, Požeg 4, Rače. V letošnjem letu bomo izvedli tudi Modernizacija JP 655501 Zagorci od LC 155040 - Baum HŠ 37 do JP 655520”, ter izvedli gradbena dela za modernizacijo poti JP 655-441 Sakušak, odsek proti Zavec h. š. 9 b. Ob tem pa se bodo zaključila tudi obnovitvena dela energetske sanacije občinske stavbe. Kot župan bom še nadalje podpiral prizadevanje, voljo in trud občank in občanov, ki z aktivnostmi na športnem, kulturnem, gasilskem, humanitarnem in drugem javnem področju bistveno prispevajo k ugledu naših krajev, naše občine, zato mi dovolite, da se ob tej priložnosti vsem članom različnih društev in organizacij uradno zahvalim. Za uspešno sodelovanje se zahvaljujem tudi vsem občankam in občanom, ki mi v vsakodnevnih stikih pomagajo k uresničevanju razvojnih načrtov naše občine. Zahvaljujem se kolektivu vrtca in OS Juršinci, občinski upravi, občinskemu svetu, nadzornemu odboru, vsem dobitnikom priznanj in plaket, podžupanoma, predsednikom vaških odborov, g. župniku in vsem tistim, ki smo v tem obdobju na kakršen koli način sodelovali in si medsebojno pomagali. Spoštovani, obstaja rek, modrost; da postopnost, razumnost, toleranca in realnost pomenita več kot vso bogastvo na svetu. Pravijo, da ko imaš slednje, ni več motiva, ni želja, ni idej, ni življenja. Občina Juršinci tega nima in ga niti ne želi. Mi želimo le ohraniti strpnost, sodelovanje, pomoč in razumevanje. Je malo, a vendar veliko. Ob občinskem prazniku vam še enkrat zaželim vse najboljše. Alojz Kaučič, župan SPOŠTOVANI BRALKE IN BRALCI! Dragi bralci občinskega glasila Juršinske novice, prijazno pozdravljeni. Pred vami je nova številka našega in vašega občinskega glasila Juršinske novice. Kar nekaj aktualnih dogajanj in zanimivosti v naši občini smo ujeli ter zabeležili od zadnje številke. Vedno prijazno vabim k sodelovanjupri nastajanjuglasila vse vas, saj sem prepričan, daje še mnogo zanimivosti, ki bi jih bilo vredno objaviti. Ko doživite kaj posebnega ali ste prisotni v kakšnem zanimivem dogodku, se verjetno niti ne spomnite, da bi napisali članek. Vsak zapis, vsaka vaša ideja, misel in fotografija, za katero menite, da bi jo lahko delili z nami, je dobrodošla in je bomo veseli, zato: kar pogumno! Naši šolarji so že čisto počitniško razpoloženi, saj so že odvrgli šolske torbe ter se prepustili brezskrbnemu lenarjenju. Drugi štejejo dneve do dopusta. Naj bo čas dopusta, ko se bomo več in bolj posvetili sebi ter drug drugemu in ne le opravilom, ki nas čakajo. Naj bo to za vse nas čas brezdelja in lenarjenja v senci, čas za drobna razvajanja, za katera med letom ne najdemo časa in priložnosti. Naj vam poletje mine sproščeno in varno, pazite nase, na tiste okrog vas, izogibajte se pretiranemu soncu, razvedrite se in odpočijte, da si boste nabrali novih moči za september. Z naslednjo številko Juršinskih novic se bomo z novimi zanimivostmi oglasili konec decembra. Prijazno vabljeni k sodelovanju s svojimi prispevki. Odgovorni urednik Damjan Šimenko SPREJEM MAMIC IN MALČKOV V prostorih Občine Juršinci je 24.6.2011 bil sprejem dvanajstih mamic, ki so od januarja povile nove občanke in občane naše občine. Na povabilo se jih je odzvalo sedem. Po besedah župana Alojza Kaučiča so tovrstni sprejemi eni naj lepših opravil, kijih opravlja v času županovanj a. Pri tem ga posebej veseli, da se tudi v letošnjem letu trend prirastka nadaljuje in daje vsako leto več malčkov, ki pogumno trkajo na vrata vrtca v Juršincih. Zupan je mamicam zaupal, da na občini že razmišljajo o širitvi vrtca oziroma o njegovi nadgradnji. Ob koncu sprejema je mamice razveselil z rožami, malčkom pa je zaželel veliko zdravja. D.Š. JURŠINSKI STRELCI USPEŠNI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU IN MEDNARODNI “INTER” LIGI Na MK strelišču v Ljubljani se je 9. julija z državnim prvenstvom v streljanju z malokalibrskim orožjem zajuršinske strelce zaključila letošnja sezona streljanja z MK pištolo proste izbire. V članski kategoriji so strelci SD Juršinci (Simon Simonič, Ludvik Pšajd in Miroslav Moleh) osvojili ekipno 3 mesto, posamezno pa je kljub močni konkurenci osvojil naslov državnega prvaka naš najboljši strelec Simon Simonič. Zelo dobro so se odrezali tudi kadeti, ki so v svoji kategoriji osvojili ekipno L mesto. Posamezno je Ivan Druzovič zasedel 2. mesto, Gregor Vesenjak 3. mesto in David Kekec 4. mesto. : Kadeti na državnem prvenstvu od leve: David Kekec, Ivan Druzovič in Gregor Vesenjak. Članska ekipa SD Juršinci na DP - Miroslav Moleh, Simon Simonič in Ludvik Pšajd. Članska ekipa SD Juršinci pod vodstvom trenerja Darka Pavlina pa je tekmovala tudi v mednarodni, “INTER" ligi v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire, kjer tekmujejo ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. V INTER ligi so strelci iz SD Juršinci osvojili ekipno 2. mesto z minimalnim zaostankom 2 točk pred prvouvrščenimi. V posamezni konkurenci pa je prav tako 2. mesto osvojil Simon Simonič, 9 mesto Ludvik Pšajd in 12 mesto Miroslav Moleh. MiMo INTER V JU Z DEJANOM ZA VCEM PRED D VOBOJEM Spoštovane bralke in bralci, naš občan, svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, bo 3. septembra v Antlantic Cityju branil naslov v velterski kategoriji po verziji IBF. Njegov izzivalec je boksar iz elitne skupine velterske kategorije Andre Berto, ki na boksarski lestvici boxrec zaseda 4. mesto, torej je mesto pred našim šampionom. Profesionalno kariero je začel leta 2004, od takrat pa je nanizal 28 profesionalnih dvobojev, od katerih j e samo enkrat izgubil, in to prav aprila letos, ko je branil naslov po verzijiWBCprotiVictorjuOrtizu.Zdvobojem 3. septembra so se Dejanu uresničile sanje, saj bo boksal v Ameriki, »v boksarski Meki«, in to z renomiranim nasprotnikom, zato so njegove priprave trenutno na vrhuncu. Ampak Dejan sije kljub temu vzel čas in je odgovoril na vprašanja o sebi, nasprotniku in dvoboju. Nekaj paje že naprej jasno: ne glede na končni izid nas Dejan ne bo, tako kot še nikoli do sedaj, razočaral, saj bo pustil srce v ringu, to paje edino, kar šteje. - Si šampion po športni kot tudi po čisto navadničloveškiplati,zatoteljudjesprejmejo za svojega, kjer koli se pojaviš. O tebi je bilo že mnogo povedanega in napisanega, pa vendar, kako bi opisal sam sebe? Sem Dejan Zavec in počnem to, kar mi je všeč in kar imam rad. - 3. septembra te čaka najtežji dvoboj v tvoji dosedanji športni karieri Boksal boš v Ameriki, »boksarski Meki«, kjer je ta šport izredno priljubljen in od koder prihajajo največja imena svetovnega boksa. Ali je to tisto, na kar si po tihem upal in sanjal vso svojo kariero? Seveda sem si želel doseči maksimum v svoji športni karieri, in to prav gotovo je začetek maksimuma. Vedno sem si želel dobiti to priložnost in izkoristil jo bom 110-odstotno. Pravi finale pa še prihaja, kjer koli že bo... - Andre Berto je izjemno renomiran nasprotnik. Za sabo ima 28 dvobojev in samo en poraz. Verjetno si ga že videl v ringu? Kakšno je tvoje mnenje o njem? Je superioren boksar. Vse naredi prav, nič ne naredi narobe, pa vendar ni nepremagljiv. - Berto je svoj prvi poraz doživel prav aprila letos, ko je branil naslov prvaka po verziji WBC. Je nekakšen ranjeni lev, ki si bo skušal povrniti samozavest prav z dvobojem 3. septembra. Za nameček pa bo boksal še pred svojim občinstvom. Se strinjaš, da boš mora! pokazati svoj najboljši boks, če boš hotel zmagati? Strinjam se, da bom zmagal, ker bom za to naredil vse. - Ameriški in Bertov način borbe je precej drugačen od evropske šole boksa, iz katere izhajaš ti Američani skorajda ne uporabljajo garda, so zelo eksplozivni, največkrat boksajo zelo odprto, za nameček pasosposobniprenestiveliko težkih udarcev. Evropski boks je bolj taktičen. Kakšen je tvoj recept za uspeh? Zmaga. - Vemo da si kondicijsko vedno odlično pripravljen. Kako potekajo priprave nekaj tednov pred takšnim dvobojem in čemu s svojim strokovnim štabom posvečate največjo pozornost? Vse naredimo tako, da izpostavljam svoje najmočnejše strani in jih definiram do maksimuma. Kondicija, fizika, taktika, tehnika so elementi, s katerimi se ukvarjam vsak dan znova in jih poskušam pripeljati do popolnosti. - Boksal boš čez lužo nekaj tisoč kilometrov oddoma,pavendarsetiobetabučnapodpora s tribun od tvojih prijateljev, znancev in navijačev, ki se bodo podali za tabo, ker jih ti nikoli ne razočaraš. Kako komentiraš takšno podporo? Takšne podpore ne bi upal niti sanjati. Kot sem že velikokrat omenil, je vsaka moja zmaga tudi zmaga teh zvestih navijačev, se pa zavedam, da prav vsi ne morete zraven, veij amem pa, da ste z menoj vedno in povsod, tudi če ne v fizičnem smislu. Na koncu naj ti v imenu vseh občank in občanov občine Juršinci zaželim veliko športne sreče. In vedi, da si za nas šampion ne glede na izid. SREČNO! To tudi čutim, vem, da dihate z menoj in z mano sprejemate in dajete udarce. Iskreno se vam zahvaljujem in vam zagotavljam, da vam bo zgodnje vstajanje iz postelje 3. septembra prineslo zadovoljstvo ob dobri borbi. Z Dejanom Zavcem seje pogovarjal Miran Muhič. OTVORITEV SLOVENJEGORIŠKE PLANINSKE POTI PRI PUHO VEM MUZEJU Nastop ženskega zbora na prireditvi pri Puhovi domačiji, foto Vika Meterc V Juršincih seje v soboto, 21. maja 2011, pričel otvoritveni pohod po Slovenjegoriškiplaninskipoti.Pohodasejeudeležilo250pohodnikov, ki so po nagovorih župana Alojza Kaučiča in Uroša Vidoviča, predsednika organizacijskega odbora Slovenjegoriške planinske poti, krenili mimo turistične kmetije Toplakovih in Herbersteinove kleti do Puhovega muzeja v Sakušaku, kjer j e bilo ob 10. uri svečano odprtje poti s kulturnim programom in nagovori gostov. Nastopili so učenci gledališkega krožka OS Juršinci s kratko igro, v kateri so predstavili svoj kraj, zaigral je harmonikar, zapele sojuršinske ljudske pevke in nato še domača moška vokalna skupina Bakhus. Pohod seje nato nadaljeval do turistične kmetije Amur v Bodkovcih ter naprej na Polenšak, kjer je bil daljši postanek z pogostitvijo. Sledil je vzpon na Prerad od koder so se pohodniki čez Zamušanski vrh spustili do Dominkove domačije v Gorišnici, kjer je bil zaključek otvoritvenega pohoda. Slovenjegoriška planinska pot je dolga 93 kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. Prične se pri Termah Ptuju, poteka čez Krčevino pri Vurberku in Vurberk, Grmado, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Juršince, Sakušak, Polenšak, Gorišnico, Dolane in Markovce nazaj na Ptuj. Napoti je 12 kontrolnih točk z žigi. V vodniku in zloženki je opisana celotna pot, kakor tudi znamenitosti krajev ob poti. Ksenja Zmauc IvV *•>>»: • Slovenjegoriška planinska pot je dolga 93 kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. SVEČANA OTVORITEV SLOVENJEGORIŠKE PLANINSKE POTI Jože Dajnko, predsednik Planinskega društva Ptuj, in Uroš Vidovič, predsednik organizacijskega odbora SGPP, vabita na slovesno odprtje Slovenjegoriške planinske poti, ki bo v soboto, 21. maja 2011, ob 10. uri pri Puhovem muzeju v Sakušaku. Otvoritveni pohod bo potekal po delu trase od Juršincev do Dominkove domačije v Gorišnici. Sama Slovenjegoriška planinska pot j e dolga 93 kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. Prične se v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju ter poteka čez Vurberk, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Juršince, Polenšak, Gorišnico in Markovce nazaj v Ptuj. Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi, ki jih je treba odtisniti v dnevnik. Obstajata pa tudi posebna zloženka in vodnik z opisom poti in znamenitostmi krajev ob poti. Program otvoritvenega pohoda: Izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8. uri odpeljal posebni avtobus v Juršince (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.56 uri in ob 6.45 uri iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Pričetek otvoritvenega pohoda bo v središču Juršincev ob 9. uri. Pohodnike bo potvodilanajprej mimo turistične kmetijeToplakovih in Herbersteinove kleti do Puhovega muzeja v Sakušaku, kjer bo ob 10. uri svečana otvoritev poti. Sakušak je rojstni kraj izumitelja in tovarnarja Janeza Puha. Pohod se bo nato nadaljeval do turistične kmetije Amur v Bodkovcih ter naprej na Polenšak. Sledil bo vzpon na Prerad ter zaključni del pohoda čez Zamušanski vrh do Gorišnice. Pri Dominkovi domačiji bo poskrbljeno za veseli zaključek pohoda. Povratek v Ptuj bo z železniške postaje Zamušani z vlakom ob 18.45 uri v smeri Pragersko, Celje in Ljubljano, ali z vlakom ob 20.25 uri, ki nadaljuje vožnjo v Maribor. V smeri proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu je odhod vlaka ob 20.04 uri. Kot nam je zatrdil Uroš Vidovič iz Planinskega društva Ptuj, se bodo tudi na ptujskem območju na Evropohod zelo dobro pripravili: “V zadnjem letu smo trasirali krožno Slovenjegoriško planinsko pot. Začne se v Termah Ptuj in potekačez Vurberk,Trnovsko vas, J uršince, Vitomarce, Polenšak, Gorišnico, Markovce in se zaključi na svojem začetku, torej v Termah Ptuj. Vodi nas po slikovitih vinskih gričih in čez lepe vasi Ptujskega in Dravskega polje. Ravno Evropohod 2011 bo priložnost, dajo s pohodom tudi predamo svojemu namenu. Objavil: Urednik VOITURRE TTE - PREDHODNIK VSEH PUHOVIH AVTOMOBILOV DRUŠTVO ROJAKA JANEZA PUHA Puch 118a Voiturette Nekaj mesecev po začetku proizvodnje koles je Puh začel z razvojem prvega avtomobila. Izdelali so ga leta 1900, vendar pa podatkov o tem, koliko so jih naredili in kakšne so bile tehnične lastnosti, ni veliko. Fotografija zgoraj je edina, ki seje ohranila. Imenovali so ga Puch 118 A Voiturette in to ime ohranili tudi za naslednji model, ki so ga razvijali pet let. Nastal je gospodaren in zanesljiv avtomobil. Nekaj karakteristik o avtomobilu in o obdobju, ko je nastajal, je strnjenih v tem članku. Kot zanimivost omenimo, daje ob nastanku prvega Voiturette bil Ferdinand Porsche star 25 let in da seje zgledoval po Puhu. Pa še to: prve načrte za štirivaljni bokser motorje narisal Janez Puh in ne Porsche. V času, ko je mlad kovinar Janez Puh ustanovil podjetje ob koncu 19. stoletja, so bili pogoji, na katere je naletel, vse prej kot ugodni. Industrializacija v habsburški monarhiji je daleč zaostajala za tisto iz držav zahodne Evrope. Razpoloženje je bilo žalostno, revščina je bila zelo razširjena. Več kakor dva milijona prebivalstva, od skupno 45 milijonov,je emigriralo v Ameriko. V deželah monarhije je samomor postal nova modna muha, kije dosegla epidemične razsežnosti. Štajerska j e takrat vključevala južne predele ozemlja, ki so sedaj del Slovenije, bi la je za tretj ino večja kot danes, gospodarsko pa j e bazirala na kmetijstvu sestavljenem večinoma iz majhnih kmetij. Prepoznavna je bila predvsem po značilnih vinih, s katerimi pa so imeli težave pri konkuriranju na trgu. Takratna „Puhova dežela11 sije ustvarila ime tudi po tem, daje proizvedla največjo količino piva na prebivalca v vsej monarhiji. Gradec sam pa je slovel po izjemnih šampanjcih. Ali je bil Janez Puh nad tem navdušen ali ne, ni stvar tega zapisa. Brez dvoma pa je njegov podjetniški duh in trgovski čut vseboval pojem in koncept, ki ga do tedaj v nemško govorečem področju še ni bilo. Ustanovitev njegovega podjetjaje bila močno podprta z njegovo trmo, ki pa jo je treba pripisati nasplošno vsem Štajercem. Morda pa so bili uradniki, ki so zavrnili njegovo prvo prošnjo za obratovalno dovoljenje, preprosto preveč zaskrbljeni, da bodo kolesa, ki jih želi Puh proizvajati, prinesla „to novo ameriško bolezen11 v njihovo mimo mesto Gradec. Janez Puh je bil eden redkih, ki je razumel, da proizvodnja koles ni le dopolnilna dejavnost ob že obstoječi proizvodnji orožja, ki je v tistih letih doživljala drastičen upad, ampak j e lahko samostojna dejavnost. V letu pred prelomom stoletja ter po številnih predhodnih poskusih z manjšimi podjetji, je Puh le dobil uradno dovoljenje in potrebno finančno podporo za podjetje, ki letos slavi 112. obletnico. 27. septembra 1899je potekala prva skupščina delničaijev in 28. septembra je novo ime podjetja „Johann Puch-Erste Steiermarkische Fahrrad-Fabriks-AG“ (Janez Puh - prva štajerska tovarna koles) bilo vpisano v register podjetij. Lokacija skupščine je bil majhen mlin na južni strani Gradca, ki še vedno obstaja na Puchstrasse 85. PUCH VOITURRETTE - PREDHODNIK VSEH PUHOVIH AVTOMOBILOV Bilo je 11. avgusta 1909 na aleji Landscha, čisto ravnem delu hitre ceste med Dunajem in Trstom. Bilje čudovit dan za inženiija Karla Slevogta, menedžerja iz Johann Puch AG. “Bil sem zelo miren. Imel sem jasen pregled, vse sem lahko videl, celo ljudi, ki so stali ob strani ceste. Zaradi hitrosti seveda nisem mogel nikogar prepoznati. Vsa moja koncentracija je bila osredotočena na motor. Njegovo brenčanje je bilo tako samozavestno, tako čvrsto, da bi zaradi njega lahko bil popolnoma miren, če me ne bi premagoval drugačen občutek. Od trenutka, ko sem prevozil štartno linijo, se mi je zdelo, daje čas postal neskončen. En kilometer seje zdel velikanska razdalja, zdelo se mi je, da se avto premika prepočasi, da čas gre mimo s svinčenimi nogami. Vse dokler nisem prevozil ciljne črte, ko so glasno vpili, da sem uspel. Takrat seje napetost v meni pričela pretapljati v vznesenost. Ja, uspel sem! Tako dobro sem se počutil za krmilom!11 Na takšen način je Slevogt opisal svoj uspešen poskus iz leta 1909, ko je podrl hitrostni rekord. V poenostavljenem Puhovem avtomobilu je postavil nov avstrijski hitrostni rekord s 130,435km/h. To je bil impresiven test zmogljivosti za vse nove avtomobile znamke Puch. Toda zgodba se začne s prvim avtomobilom, ki gaje izdelal Janez Puh! Leto 1900/1901 “Tako so ga opisali v dnevniku Kleine Zeitung” Precej ognjevit mladenič, kije imel nekoliko “latino” videz. Lase j e imel sodobno ločene v sredini. Medtem ko j e (pre)kmalu prevzel videz zrelega gentlemana, je še naprej ostal živahen, zaupen in pristen. Kabina: Dvosed z ločenimi sedeži, oblazinjenje iz najboljšega lakiranega usnja. Barvanje: Izbira barv (bela ali golobje siva). Moč: Hitrosti do 45 ali 50 km na uro se lahko dosežejo po ravnem ter vsi vzponi, kjer so na cesti normalni pogoji. Voiturrette -predhodnik vseh Puhovih avtomobilov TEHNIČNI PODATKI (kakor so bili zapisani leta 1906): Vredno je bilo počakati na rezultate petletnega razvoja. Leta 1906 je obseg proizvodnje avtomobilov Puh pričel z dvovaljnim Voi-turette. Izkazal seje kot zrel avtomobil, saj je bil preizkušen na testih v vsakršnih pogojih. Kmalu j e pridobil izjemen ugled kot zanesljivo in ekonomično vozilo, z odličnimi lastnostmi predvsem v hribih. Nekoliko spremenjen je ostal temelj avtomobilske proizvodnje avtomobilov Puch vse do leta 1909, ko so njegovo proizvodnjo opustili. Premiera Voiterette j e bila spomladi leta 1906 na razstavi avtomobilov na Dunaju. Na razstavnem prostoru Janeza Puha je bilo na ogled le podvozje vozila, vendar pa si ni bilo težko zamisliti elegance vozila, ko bodo dodane še luči in pričakovano elegantna nadgradnja. VOZILO: Imel je vodno hlajeni dvovaljni V-motor s sedmimi konjskimi močmi. Ročni tristopenjski menjalnik j e prenašal moč na diferencial na zadnji osi. Naročiti je bilo možno odprt model dvoseda ali odprt model s štirimi sedeži. »Allgemeine Automobil Zeitung«, članek 25. marca 1906: »S šasijo, ki tehta 250 kg, je sedemkonjski motor dovolj močan za živahno vožnjo, pa tudi vzpetine premaga z lahkoto.« Dinamika družbe in neutrudna iznajdljivost Janeza Puha j e bila dokazana na avtomobilski razstavi na Dunaju leta 1907. Rodil seje prvi štirivaljnik. Spremenili so tudi Voiterette iz leta 1906, nove značilnosti so nov vplinjač, boljši vžig, in nov položaj vpetja vzmeti na zadnji osi. Politika uspehov pri proizvodnji koles in motociklov seje zrcalila pri promoviranju avtomobilov. Janez Puh je uspehe na dirkah in hitrostne rekorde z motocikli uspešno izrabljal za oglaševanje. Tako se je z osmimi vozili (avtomobili in motoma kolesa) udeležil v mednarodni dirki na hrib Semmering leta 1907. Z dvema Voiturettes j e zasedel 1. in 2. mesto v razredu do 1,5 litra. Tovarniški voznik Wetzka je stari rekord presegel za več kot 4 minute. Dejstvo, daje vseh osem vozil dirko končalo od prvega do šestega mesta, glede na kategorijo, je še en dokaz o visoki kakovosti Puhovih vozil. Marijan Duh Šasija: Izdelana iz stisnjenegajekla s pomožnim okvirjem za motor in menjalnik. Motor: Dva cilindra na V, 7 ali 8 konjskih moči. Hlajenje: Vodno hlajenje na principu termalnega sifona, lamelni radiator z ventilatorjem. Vžig: Magnetni vžig z “rip” kablom: Puch sistem. Prenos: Toma sklopka od motorja do menjalnika, nato kardanska gred do diferencialnega gonila na zadnji osi. Prestave: Tri prestave in vzvratna. Zavora: Nožna zavora na kardansko gred in ročna zavora na zadnjih kolesih. Kolesa: Avtor članka Marijan Duh na Puch Voiturette, letnik 1906. Lesena kolesa s pnevmatikami 700 x 75. Mazanje: Ročna črpalka z vrtljivim batom za motor, mazanje s pljuskanjem za ležaje menjalnika, (sistem centralnega mazanja pod pritiskom izpušnih plinov - na zahtevo kupca in z doplačilom). PRVE VAŠKE IGRE OBČINE JURŠINCI ZBRANI REZULTATI SODELUJOČIH EKIP: —a ■ i. Sakušakl. 12 9 1 4 5 31 1. mesto 2. Rotman I. 12 4 4 1 13 34 2. mesto 3. Sakušak II. 3 11 13 4 3 34 3. mesto 4. Gabrnik I. 2 6 7 7 13 35 4. mesto 5. Juršinci I. 5 17 7 3 4 36 5. mesto 6. Sakušak III. 7 12 3 7 9 38 6. mesto 7. Zagorci 7 20 7 7 5 46 7. mesto 8. Hlaponci 4 14 7 13 10 48 8. mesto 9. Dragovič I. 1 21 13 13 1 49 9. mesto 10. Rotman II. 16 1 13 4 15 49 10. mesto 11. Dragovič III. 16 2 13 7 11 49 11. mesto 12. Senčak I. 5 10 13 13 8 49 12. mesto 13. Bodkovci I. 7 16 13 13 2 51 13. mesto 14. Dragovič II. 16 8 4 13 12 53 14. mesto 15. Grlinci II. 7 7 13 13 16 56 15. mesto 16. Gabrnik III. 12 15 7 7 16 57 16. mesto 17. Juršinci II. 16 5 4 13 21 59 17. mesto 18. Grlinci I. 16 13 7 2 22 60 18. mesto 19. Gabrnik II. 12 3 13 13 19 60 19. mesto 20. Bodkovci II. 7 18 13 7 16 61 20. mesto 21. Senčak II. 22 19 2 13 7 63 21. mesto 22. Grlinci III. 16 22 13 13 20 84 22. mesto OTVORITEV ODBOJKARSKEGA IGRIŠČA Odbojka na mivki je v svetu že uveljavljena poletna zabava. V zadnj ih letih pa je zajela tudi Slovenijo. Tako je tudi občina Juršinci postala bogatejša za še eno igrišče. Pa poglejmo v zgodovino odbojke na mivki. Že leta 1962 je bogatejši sloj prebivalstva v ZDA prihajal na kalifornijske plaže na vsakoletni odmor. Celodnevno poležavanj e na soncu paj e bilo preveč dolgočasno za dela navajene poslovneže in izmislili so si svojo poletno zabavo. Na plaži, pokriti z mivko, so začeli igrati odbojko. Pravila so bila prvotno podobnatistim pri dvoranski odbojki, s časom so se spremenila. Danes sodijo sodniki po navodilih uradnih mednarodnih pravil odbojke na mivki (FIVB pravila). Uradna otvoritev igrišča za odbojko na mivki, hkrati pa tudi nove razsvetljave ob prireditvenem prostoru, je bila v Juršincih 10. 7. 2011. Vabljeni na igrišče, kjer vas vsak dan čaka odbojkarska mreža! Sandra Vaupotič LOVSKO-STRELSKO TEKMOVANJE NA STRELIŠČU V MOSTJU Tradicionalno meddružinsko lovsko-strelsko tekmovanje na glinaste golobe in bežečo lisico smo letos izvedli 3. in 4. julija na strelišču v Mostju. Poletu 1972jetudi Lovska družina Juršinci začela organizirati lovska tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Prvo improvizirano strelišče smo takrat imeli pri našem lovskem domu v Juršincih proti gozdu pod pokopališčem, pozneje pa na drugi strani proti ribniku Ribiškega društva Juršinci. Sčasoma lokacija našega strelišča ni več zadostovala predpisom, zato smo ga prestavili na današnjo lokacijo v Mostje ob gozdičku Laze, kjer nadaljujemo s tradicijo naših lovsko-strelskih tekmovanj. Pod vodstvom predsednika komisije za strelstvo pri naši LD, g. Franca Smigoca, so se tudi letos naši lovci potrudili in pripravili to tekmovanje ter zbrali lepe nagrade za tekmovalce, ki sojih poklonili naši občani in drugi sponzorji. REZULTATI: NAGRADNO POSAMEZNO (športni in lovski stav 2x15 golobov) 1. mesto: FRANC ČAGRAN (LD Bresnica-Podgorci) 2. mesto: VLADO MAJCENOVIČ (LD Markovci) 3. mesto: DANIJEL MARHOLD (LD Kungota) 4. mesto: ANDREJ MARHOLD (LD Kungota) 5. mesto: DANI WEINDORFER (LD Mala Nedelja) 1. nagrada: 6 dni dopusta za 2 osebi v apartmaju v Biogradu 2. nagrada: 200 evrov 3. nagrada: 100 evrov Ostale nagrade so bile praktične. POKALNO POSAMEZNO (športni stav 10 golobov) L mesto: VLADO MAJCENOVIČ (LD Markovci) 2. mesto: MARTIN CIGULA (LD Dornava ~ Polenšak) 3. mesto: JAN LEŠNIK (LD Vitomarci) POKALNO EKIPNO (športni stav 10 golobov) 1. mesto: SD VITOMARCI, 40 golobov 2. mesto: LD MALA NEDELJA, 34 golobov 3. mesto: LD Sv. MARJETA, 32 golobov 8. mesto: LD JURŠINCI, 29 golobov Sodelovalo je 22 ekip. POKALNO VETERANI (športni stav 10 golobov) 1. mesto: FRANC STAJNKO (LD Sv. Tomaž) 2. mesto: FERDINAND KRUŠIČ (LD Jože Lacko Ptuj) 3. mesto: TOMAŽ ŠIŠERNIK (LD Mala Nedelja) BEŽEČA LISICA (1 strel z šibrenico) 1. mesto: SREČKO KVAR (LD Juršinci) ODOJEK (2 strelca 2x5 golobov) 1. mesto: VLADO MAJCENOVIČ in IVAN MAJERIČ (LD Markovci) Ob tekmovanju smo izvedli tudi pogostitev s srnjakovim golažem, na katerega smo povabili tudi ostale občane, lastnike zemljišč iz naše občine. Tako gre pohvala tudi predsedniku Komisije za društveno dejavnost, g. Alojzu Šoštariču, in ostalim sodelujočim lovcem. Tajnik LD: Anton Lajh VASI KUKA VA IN MOSTJE NE SPITA Vaščani Kukave so z aktivnostmi pričeli že v zimskem času, januarja so stekle prve aktivnosti in načrti za tekoče leto. Zadali so si precejšen zalogaj, ki pa je skorajda v celoti realiziran. V spomladanskem času so uredili prostor za postavitev ekološkega otoka. Danes je ekološki otok urejen in predan namenu; vaščani ga s pridom uporabljajo. Izvedli so tudi raboto, utrdili bankine, počistili brežine, odrezali odvečno drevje in sodelovali v spomladanski čistilni akciji. Kukavski strelci so bili zelo dejavni v času velikonočnih praznikov, s čimer ohranjajo običaj in navade tega časa. Vaška odbora Kukava in Mostje sta stopila v skupni projekt obnove kapelic naKukavi in ostrešja na kapeli v Mostj u. V Mostju so obnovili celotno ostrešje, ostala obnova se nadaljuje v naslednjem letu. Vaški odbor je po celotni vasi zbiral prostovoljne prispevke. Vaščani so se pozitivno odzvali. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po svoji zmožnosti. Tako so skupaj zbrali 4.492 evrov. Pri obnovi kapele so priskočili na pomoč sponzorji obrtniki, ki so ravno tako prispevali svoj delež, tako z gradbenim materialom kot s storitvami. Prve aktivnosti so stekle 8. februarja, ko se je začela demontaža kritine, ostrešja ter zvonika. Sledila je obnova stola za zvonik in ostrešja, nato so kapelo pokrili. Zamenjala seje električna inštalacija, sledila je zamenjava stavbnega pohištva, oken, vrat ter ureditev fasade. Kapelo krasijo tudi lepa močna kovaška vrata. Okrog kapele so poskrbeli za drenažo, odvodnjavanje meteornih voda. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posamezniku posebej, ki seje na kakršen koli način odzval akciji oziroma pomagal tako po finančni plati kot tudi z delom. Prav posebna zahvala gre vsem tistim, ki so vložili ogromno ur svojega prostega čas za dobrobit vaščanov, kajti tega ni mogoče ovrednoti in plačati. Vaški odbor Kukava se zahvalj uje za izkazano potrpežlj ivostin pomoč pri akcijah, ki sije tudi v bodoče želi. D.Š. ŠPORTNI PARK KUKAVA - »VODEJOK« Na pobudo nekaterih mladih in starejših vaščanov Kukave smo se leta 2010 odločili za prenovo starega igrišča v grabi »Vodejok«. Z družinama Franca Fideršeka inStankaŠmigoca,kistalastnikazemljišča, smo se dogovorili, da nam odobrijo zemljo za povečanje in prenovo igrišča. Na jesen leta 2010 smo začeli z odstranjevalnimi deli nekaterih starih obstoječih objektov. Najprej smo odstranili stare mreže, ki so bile za goli, izpulili smo nekaj dreves in izkopali jarek za odvajanje meteornih voda, da se nam j e igrišče bolje izsuševalo. Na pomlad, 2.4.2011, pa smo pričeli z intenzivnimi deli na omenjenem igrišču. Najprej smo pričeli s strojno zemeljskimi deli, ki jih je izvajal g. Ciglar Branko iz Dornave. Za manjša zemeljska dela so nam priskočili na pomoč g. Maks Kujavec, g. Simon Simonič in družina Lovrec. -.it- Nato smo pričeli s polaganjem plastičnih PVC-cevi premera 250 mm za odvajanje meteornih voda, ki pritečejo po hribu iz Zgomj e Kukave. Prispevala nam jih je Občina Juršinci. Nadaljevali smo s planiranjem in z ravnanjem igrišča, nato s pripravami na setev trave, ki nam jo je z veseljem ročno posejal g. Stanislav Sori in smo j o s skupnimi močmi tudi ročno povaljali. Po krajšem premoru smo postavili cevi za mreže, ki so nameščene za goli. Za vse ta dela in za plačilo potrebnega materiala so nam priskočili na pomoč kraj ani Kukave in Mostja, za kar sej im zahvalj uj emo. Pozabiti pa tudi ne smemo na družini Fideršek in Sori, ki sta nam pomagali z jedačo in s pijačo. Zahvaljujemo se tudi županu Alojzu Kaučiču, ki nam je prisluhnil in omogočil nakup že omenjenih cevi. Z njegovimi vzpodbudnimi besedami smo vztrajali do konca. Iskreno se zahvaljujemo tudi sponzorjem, ki so nam pomagali pri izgradnji igrišča. Sedaj smo že skoraj pri njegovem koncu, ostale so nam le še manjše podrobnosti. Ne bomo pa pozabili na naše najmlajše, saj jim bomo namenili nekaj otroških igral. Na koncu tega našega dela, ki smo ga skoraj dokončali, se še enkrat vsem skupaj lepo in iskreno zahvaljujemo. Vsi lepo vabljeni nato igrišče! Pridite, da se bomo družili! SREČANJE KRAJANOV GABRNIKA IN GRADIŠČAKA Leta 2010 so bile občinske volitve, na katerih smo izbirali župana in svetnike občinske uprave. Prav tako šobili izvoljeni novi vaški odbori. Vaški odbor Gabrnik seje sestal hitro pa volitvah. Na tem sestanku so si zadali različne kratkoročne in dolgoročne cilje, za katere se bodo trudili, tako da bodo v tem mandatu tudi uresničeni. In padla je tudi pobuda o srečanju vseh krajanov Gabmika in Gradiščaka. Dogovorili so se o datumu in o tem, da bodo obiskali prav vsako gospodinjstvo. Odziv je bil neveijeten, saj je bil gasilski dom 22. januarja premajhen za vseh 150 ljudi, kolikor se nas je zbralo. Ampak nam je bilo zaradi tega še bolj toplo in smo se še bolj zbližali. Da pa nam je bilo na trenutke kar pošteno vroče, so poskrbeli gabmiški muzikantje, ki bi lahko mirne duše nastopili v kakšnih talentih, kot j e to sedaj v modi. Tako je tisto noč čas prehitro minil in v zgodnjih jutranjih urah smo se vsi strinjali, da morajo takšna srečanja postati tradicionalna. Miran Muhič AKTIVNOSTI PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA GRABŠINSKI BREG V PRVI POLOVICI LETA Prva polovica leta 2011 ježe za nami in s tem člankom želimo člani PGD Grabšinski breg podati nekaj informacij o delu našega društva v tem času. Takoj po novoletnih praznikih smo kot prvo aktivnost zabeležili umestitev nove opreme v naša gasilska vozila. Nabavili smo jo že v 2010 z namenom, da bo pripravljena za reševalne naloge našega društva. Konec meseca januarja smo v dvorani odstranili luči in obešena priznanja in tako pripravili stene za nov oplesk. Sredi februarja smo skozi stene prebili luknje za montažo zračnih kanalov. Vsem pripravljalnim delom je sledilo beljenje, oplesk sten in stropa ter montaža zračnikov v dvorani. Po vseh obrtniških delih smo 23. in 24. februarja izvedli generalno čiščenje vseh prostorov društva. 4. marca je sledil redni letni občni zbor, ki smo ga izpeljali po zastavljenem dnevnem redu. V začetku aprila smo izvedli redno mesečno vajo operative in nato so konec meseca sledili dogovori in priprave za sestavo članske A tekmovalne desetine, ki je s seznanitvijo novih pravil in z vajami pričela že konec aprila. Sočasno smo po nekajletnem premoru uspeli pridobiti tudi mladinsko tekmovalno desetino. 27. aprila, na dan državnega praznika, smo se člani odpravili v gozd družine Erhatič iz Zagorcev po donirano majsko drevo, za katero se jim v tem članku tudi prav lepo zahvaljujemo. Spravilu drevesa iz gozda so sledile še priprave kresa pred gasilskim domom in okrasitev maj skega drevesa. Zadnjega aprila v poznih popoldanskih in večernih urah smo na zelenici pred gasilskim domom v Zagorcih izvedli kresovanje in družabno srečanje krajanov ob pogostitvi z malico in s pijačo, ki seje zavleklo do jutranjih ur. Konec mesecamajajevTmovskivasipotekalomedzveznopreverjanje operativne usposobljenosti gasilskih društev. Preverjanja oziroma tekmovanja smo se udeležili s člansko A in mladinsko desetino. Prvo leto smo si za cilj zadali udeležbo na tekmovanjih in zato smo se v začetku junija udeležili tekmovanja v Veliki Nedelji in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. 6. junija smo izvedli redne operativne vaje z namenom usposobiti naše člane za vse vrste zadanih nalog v gasilstvu. Tema vaje so bili ročniki in izdelava težke ter srednje težke pene. Najprej smo skozi teorijo pregledali vse ročnike, ki jih uporabljamo v društvu, in se nato lotili praktičnega preizkusa vsakega ročnika, ki gaje lahko vsak posameznik preizkusil. Drugi del permanentnega usposabljanja je bila izdelava težke in srednje težke pene. Z delom smo tudi dejansko preizkusili teoretično in praktično znanje izdelave pene kot gasilnega sredstva. Naslednji dan smo v nočnih urah po neurju, ki je zajelo naše področje, nudili pomoč gasilcem PGD Polenšak pri gašenju gospodarskega objekta v Polenšaku. Intervencije smo se udeležili z obema gasilskima voziloma. Ker smo nekaj opreme umazali pri intervenciji, smo naslednji dan vso umazano opremo očistili in jo pripravili za delo. 19. junija smo izvedli redne vaje, ki smo jih zaradi neugodnih vremenskih razmer zamenjali, in tako v teoriji pregledali princip dihanja in uporabo izolimega dihalnega aparata. To je aparat, ki ga gasilci uporabljamo pri gasilskih reševalnih akcijah. Kljub letnim dopustom in odsotnosti članov v poletnih mesecih smo redne vaje planirali tudi v tem času. Tako smo se 3. julija ukvaijali z navezavo gasilskih vozlov in uporabo reševalnih vrvi. Kot vrhunec praktičnega usposabljanja tega dne pa je bilo spuščanje z gasilsko-reševalnim pasom po vrvi s stolpa na Gomili. Tako so člani premagali strah pred višino, dobili občutek, kako ravnati in ukrepati v situacijah, ko je človek pripet na reševalno vrv in nima nič oprijemljivega na dosegu roke, kaj šele kaj trdnega pod nogami. Ker je spuščanje s stolpa v nas kar precej dvignilo raven adrenalina, smo se na koncu vsi strinjali, da si podobnih dogodivščin, s katerimi se bomo še bolje seznanili in usposobili za gasilsko-reševalne akcije, želimo vsi. S to željo se bomo novim ciljem naproti podali tudi v bodoče. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«. Gasilci PGD Grabšinski breg GASILSKO- VAŠKI DOM GABRNIK Prostovoljno gasilsko društvo Gabmik ima več kot 80-letno tradicijo. Ustanovljeno je bilo leta 1929. V tem času so v društvu delovali različni ljudje, od katerih j e prav vsak prispeval nekaj svojega. Skupaj z društvom seje razvijal tudi gasilsko-vaški dom. Prvi gasilski dom je bil postavljen ob sedanji cesti Gabmik - Kukava, bilje lesen in ni kaj dosti spominjal na gasilski dom, kot ga poznamo danes. Pozneje se je začel graditi na lokaciji, kjer stoji še danes. Seveda j e bilo denarja takrat še manj, kot gaje danes, če pa seje denar le našel, pa ni bilo materiala za gradnjo. Kar smo imeli v Gabmiku vedno v izobilju, »zraven pukažov seveda«, je bila dobra volja in čut za solidarnost. In tako je gasilko-vaški dom rasel iz leta v leto. Vaški dom so začeli vaščani graditi leta 1977, svojemu namenu so ga predali leta 1979. V takratni dvorani je bil postavljen tudi oder, na katerem so zaigrali kar nekaj iger v izvedbi takratnih kulturnih zanesenjakov iz okolice, na veliko veselje starih in mladih. Leta 1982 je gasilsko-vaški dom nehal rasti, saj je bila takrat zgrajena še garaža skupaj s sanitarijami. Seveda s tem dela še zdaleč ni zmanjkalo, kajti skoraj vsako leto je bilo potrebno kaj popraviti ali posodobiti (streha, dvorana, kuhinja, sanitarije, mladinska soba, pisarna, garaže, kurilnica). Leta 2010 smo gasilci začeli še z zadnj o fazo, to j e z izvedbo izolacij ske fasade na celotnem objektu s krovskimi deli ter z zamenjavo garažnih vrat. Ta projekt smo uspešno zaključili letošnjo pomlad z zaključnim slojem in s slikopleskarskimi deli. V središču Gabmika je zaživela stavba, ki bi morala biti vsakemu v ponos. Zavedati pa se moramo, daje še tako lepa stavba brez duše, če se ob njej ne zbirajo domačini, katerim je namenjena, zato smo 27. aprila gasilci skupaj z vaškim odborom Gabrnika svečano predali prenovljeni gasilsko-vaški dom svojemu namenu. Ker se nas je zbralo veliko, smo ob tej priložnosti postavili še prvomajsko drevo. Zahvalili smo se tudi Občini Juršinci, obrtnikom in vsem posameznikom, ki so nam vsak po svojih močeh pomagali pri dokončanju tega projekta. Spregovorila sta župan občine Juršinci Alojz Kaučič in predsednik Gasilske zveze Juršinci Franc Ratek, ki nista skoparila s pohvalami na račun gasilcev in krajanov Gabmika. Na končuje besedo dobil še naš župnik, g. Anton Fras, ki je gasilsko-vaški dom tudi blagoslovil. Ker nam je nekaj malega od obnove še ostalo, je sledila pogostitev s specialitetami z žara, domače kaplj icepaso tako ali tako polne kleti. In že j e napoči 1 čas za gabmiške muzikante. Ti so vztrajali dolgo - in mi z njimi. Miran Muhič Brezžična zvestoba, d. o. o. Slovenska 31-33, 2000 Maribor APEK številka operaterja: 324 ID številka za DDV: SI61420786 Podjetje Brezžična zvestoba, d. o. o., je investitor in lastnik mreže WiFi Splet, ki omogoča dostop do širokopasovnega brezžičnega interneta v conah, ki so delno ali sploh niso pokrite s signalom. Podjetje ni operater. Dobavitelj osnovne optične povezave za mrežo je Telekom Slovenije, dobavitelj storitve interneta pa je SIOL. Dobavitelji IPTV in IP tel. so lahko vsi slovenski operaterji. Uporabljena tehnologija v projektu j e najsodobnejši “brezžični prenos podatkov” med posameznikom in optičnim “broadband” dostopom v TK centru Telekoma Slovenije. Naročniško razmerje je brez vezave. Torej uporabnik storitev lahko koristi neprekinjeno, lahko pa j o tudi odpove in spet aktivira v vsakem naslednjem mesecu. Zagotovljene hitrosti prenosa podatkov so od 2 Mbps do 100 Mbps po posameznem uporabniku z QoS kvaliteto prenosa, ki omogoča kvaliteten prenos televizijskega signala in glasovnih komunikacij (telefonija). Z našim posredovanjem uporabnik lahko sklene naročniško razmerje (za IP tel. in IP TV) z operaterjem, ki bo na njegovem območju. V tem primeru mu preneha obveznost plačevanja storitev konekcije in interneta podjetju Brezžična zvestoba, d. o. o. Brezžična zvestoba, d. o. o. Naročniška služba 02 620 94 60,02 620 94 62 tel.: za uporabnike: 09:00-15:00 C 080 73 03) brezplačna številka www.wifislovenija.si DOGODIVŠČINE Z IZLETA JURŠINSKEGA VRTCA Tudi v vrtcu se šolsko leto počasi poslavlja. Ker smo bili pridni, smo si 4.6.2011 privoščili izlet. Otroci, starši in vzgojiteljice smo se skupaj odpravili v Podčetrtek v Olimje, kjer nas j e čakalo veliko presenečenj. Zelo veselo je bilo že na avtobusu. Najprej smo obiskali Deželo pravlj ic in domišljije - Kočo pri čarovnici. Na sprehodu po gozdu nas je razveseljevalo žvrgolenje ptic. Srečali smo junake iz slovenske in tuj e knj iževnosti: Kekca, Martina Krpana, Sneguljčico, Piko Nogavičko, Rdečo kapico, Žogico Nogico, več čarovnic ... V galeriji smo si ogledali zbirko spominkov s potovanj po svetu (kurent, štorklja, Eifflov stolp, Kip svobode ...). Videli smo kamenčke s Triglava, z Niagarskih slapov, s Kitajskega zidu, iz olimpijskega Lillehammeija, s Keopsove piramide ... Odpravili smo se na Jelenov greben, kjer smo se igrali na igralih ter priklicali jelene, da so nam jedli iz rok. Obiskali smo mali domači ZOO, kjer sta nas toplo sprejela gospa in gospod Mraz in nas seznanila z mnogimi okrasnimi živalmi: noji, mini prašički, poniji, pernatimi živalmi. Največje pričakovanje za otroke je bil Poni ranč Ogrizek, kjer so nas pričakali poniji, konji, škotsko govedo, lame, koze, prašiči ... Ranč šteje približno 70 živali, ki se prosto gibajo na šestnajstih hektarjih travnatih površin. Ogledali in hranili smo lahko živali, jezdenje ponijev pa je bilo otrokom v naj večje veselje. Ustrašili se nismo niti dežja! Bilo nam je lepo in vsi že nestrpno pričakujemo novih pustolovščin naslednje leto! Pripravila: Tanja Kvar BERI M IN SE POGOVARJAJ Z MANO Berem, bereš, bere, beremo, berete, berejo. Res je, tudi pri nas v vrtcu veliko beremo, najmanj kakšno pravljico pred počitkom. Včasih smo brali in ustvarjali na vzgojnih področjih v Republiškem družinskem bralnem projektu Knjigobube. Ker pa letos nismo uspeli »priklicati« Pobarvane pravljice, smo se odločili, da družinski bralni projekt izvedemo po svoje. Na prvem roditeljskem sestanku so starši povedali, da lahko otroci o knjigah, ki jih nosijo domov, pripovedujejo v vrtcu. Otroci so prinašali svoje knjige od doma in o njihovi vsebini pripovedovali v vrtcu, svojim prijateljem in vzgojiteljicam. V sodelovanju s starši smo se odločili, da so otroci nosili domov tudi knjige, ki smo sijih izposodili v ptujski mladinski knjižnici in knjige iz našega vrtca. Starši so otrokom brali in pripovedovali, skupaj so se ob ilustracijah pogovarjali o dogodkih, junakih in o njihovih odnosih, izmislili so si pesmico, igrico, izrezovali so in lepili, slikali so s tempera barvami, risali z voščenkami in lesenimi barvicami, oblikovali iz plastelina in slanega testa. Pri likovnem ustvarjanjusotudi šivali, oblikovali iz kartonastih škatel in iz drugih materialov. Starši so s svojim delom doma uresničevali cilje in načela našega kurikuluma za vrtce: • gradili »bralne« in učne navade, krepili vztrajnost, spodbujali otrokov govorni, socialni in čustveni razvoj ter komunikacijo; • motivirali otroke za delo skozi celo šolsko leto; • ustvarili zakladnico idej za delo z otroki in s starši; • spodbujali k razvoju in širitvi otrokovega besednega zaklada; • spodbujali k osvajanju osnovnih komunikacijskih veščin; • spodbujali k razvoju iznajdljivosti in samozavesti; • otrokom bo ostal topel spomin na otroštvo; • bilo je veliko užitka in zabavnega učenja skozi igro; • programje bil učinkovit, prijazen in preprost za izvedbo; • omogočal je družabne prireditve za starše,otroke in sodelavce. Starši so v igro, pripovedovanje in likovno ustvarjanje z otroki izlili svojo otroško dušo in nam pokazali, da si pri delu v vrtcu lahko pomagamo z marsikatero njihovo idejo. 2. 6. 2011 smo pripravili srečanje staršev in otrok ter tudi razstavo vseh izdelkov iz družinskega bralnega projekta »Beri mi in se pogovarjaj z mano«. Na srečanju smo otrokom podelili diplome, jim čestitali in v zahvalo za sodelovanje bučno zaploskali. Na srečanju staršev in otrok so otroci pokazali in dokazali, da je v otroškem obdobju igra njihovo delo. Razstava je bila odprta vse do 5.6.2011, ko so si jo lahko ogledali tudi naši občani, ki so prišli na volišče. Družinski bralni projekt je dobil naslov po priročniku, ki ga je napisala dr. Margareta Dolinšek-Bubničeva, idejna vodja Republiškega družinskega bralnega projekta Knjigobube. Priročnik imamo v vrtcu in si ga starši lahko izposodijo. Vsem staršem, otrokom in sodelavcem se iskreno zahvaljujem za sodelovanje v tem šolskem letu in se hkrati veselim novega. Lidija Horvat KO BOM VELIK(-A), BOM... ... vojak, policist, pilot, gasilec, pevka, plesalka, zdravnica. Najbrž se vsak izmed nas spomni takšnih želj a iz svoj ega otroštva. Otroci hočej o biti čim bolj podobni odraslim, zato jih posnemajo pri vsakodnevnih opravilih in se vživljajo v njihove vloge. Prav to je bilo naše vodilo v tem šolskem letu: otrokom predstaviti poklice, ki jih opravljajo njihovi starši. Na prvem roditeljskem sestanku, ko smo predstavili letni delovni načrt, smo povprašali starše, če so pripravljeni sodelovati. Z veseljem so se odzvali. Oktobra, v mesecu požarne varnosti,je Aleš Frlež zbral prijatelje gasilce iz PGD Grabšinski breg, ki so nam prikazali, kakšno je delo gasilca, otroci so se praktično preizkusili v gašenju z vedrovko in čisto pravim ročnikom. Še nikoli doslej naši vrtčevski otroci niso imeli priložnosti ogleda gasilske opreme tako od blizu in rokovanjaz njo. Pravo doživetje pa je bila vožnja z gasilskim avtomobilom ob zavijanju sirene. Pozno jeseni, ko se živali odpravljajo na zimsko spanje, smo v goste povabili šiviljo Alenko Janžekovič. Z njeno pomočjo smo sešili blazine, ki so tudi nas popeljale v sanje. Šivali smo s šivalnim strojem, vezli s šivanko in likali prtičke. O drugačnosti smo govorili z defektologinjo Natašo Zavec Erman, o prometnih predpisih in varni hoj i po pločniku pa s policistko Marjetko Hrga. Ob obisku policistov PP Ptuj in PP Podlehnik smo lahko občudovali policijsko opremo. Seznanili smo se z delom vodnikov policijskih psov in policistov konjenikov, katerih obisk je v našem vrtcu omogočil komandir PP vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor Donald Rus. Konje smo lahko božali, psov pa ne. Psi so dresirani za različne policijske akcije, za iskanje mamil, pogrešanih oseb, kriminalcev. Naše početje bi lahko napačno razumeli, zato smo njihove sposobnosti opazovali z varne razdalje. Obnemeli smo ob zvokih trobil članov Orkestra Slovenske vojske. Čeprav so se tresle šipe, nam ravnateljica tega ni zamerila, saj sojo glasbeniki prijetno presenetili ob rojstnem dnevu. Poklic glasbenika in glasbila nam j e predstavil Igor Berlak s sodelavci. Tudi v pustnem času je bilo pri nas veselo. V pustnem kostumu hudi čke seje predstavila Tamara Tomašič, in to s svoj ima kurentoma, Juretom in Tinkaro. Otroci so premagovali strah pred “velikim kurentom” s pomerjanjem maske svojega prijatelja. Spoznali smo tudi poklic pilota. Da bi bilo vse skupaj bolj doživeto, smo se s pilotom Vilibaldom Tomašičem odpravili na ogled letališča v Moškanjcih. Skozi celo šolsko leto smo po tihem upali, se veselili jutranjih pozdravov, vzklikali njegovo ime in rajali ob glasbi, ki ga spremlja v ring, ter ugibali, ali ga bo zvabila tudi k nam v igralnico. Zeljo nam je izpolnil, o svojih dosežkih ni rabil govoriti, otroci so o njem vedeli skoraj vse. Govorim o Dejanu Zavcu, ki nas je poučil, da za uspeh potrebujemo voljo, trening, vztrajnost, moč, hitrost. Opozarjal nas je, da nikoli ne boksamo brez rokavic. Boks ni nasilje, to je njegovo delo, šport s katerim se ukvarja. Kako žlahtna j e olimpijska medalja, nam je povedala Tatjana Majcen Ljubič, pokazala nam je tudi druge medalje z velikih tekmovanj in dovolila, da jih pomerimo. Otrokom je brez zadržkov povedala, zakaj je na vozičku, nam predstavila discipline, v katerih tekmuje (suvanje krogle, met diska in kopja), in omogočila preizkušnjo stola, na katerem trenira. Kako mamljiva je vojaška uniforma, smo lahko razbrali z nasmeha, ki gaje na otroške obraze privabil vojak Bojan Horvat. Z veseljem so mu pomagali postaviti vojaški šotor, se zamaskirali in nadeli vojaške klobučke, ki nam jih je sešila šivilja Alenka Janžekovič. Pred odhodom napočitnice nasj e obiskalatudi medicinska sestra Blanka Krivec, ki je že imela delo s povijanjem ran na oguljenih komolcih in kolenih, teh namreč v poletnem času pri otrocih ne manjka. Tako kot smo starši ponosni na svoje otroke, tako so tudi otroci ponosni na svoje starše. Veseli smo, da ste sodelovali z nami, vaši obiski so bili izvrstno načrtovani, izčrpne razlage na nivoju otrok, v vaši družbi nam je bilo lepo, veliko novega smo izvedeli, tako otroci kot vzgojiteljice. Otroci skupine Škratki z vzgojiteljicami se zahvaljujemo vsem sodelujočim, vzgojiteljice pa upamo, da boste pripravljeni sodelovati še s kakšno bodočo generacijo. Valerija Mlinarič GLEDALIŠKA SKUPINA OŠ JURŠINCI Gledališki skupini OŠ Juršinci seje tretjič zapored uspelo uvrstiti na Regijsko srečanje gledaliških skupin, imenovano tudi Linhartovo srečanje: leta 2009 z igro Vzorni soprog, leta 2010 z avtorsko igro Pri nas doma in letos z dramatizacijo Turjaške Rozamunde. Srečanje je potekalo 19. aprila v Domu krajanov Grajena. Učenci osmega razreda, ki so bili vsak s svojo dejavnostjo vključeni v uprizoritev Turjaške Rozamunde, so znova zaigrali in predstavili šolo in občino kot j e treba, zato so ob koncu šolskega leta prejeli pohvalo za uvrstitev naprej, saj je to uspelo le osmim otroškim gledališkim skupinam iz območij Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica (sodelovalo je okrog 40 skupin). Iskrene čestitke mladim igralkam in igralcem. Mentorica Gledališkega krožka OS Juršinci, Ksenja Zmauc MEDNARODNI PROJEKT ZA SPODBUJANJE UPORABE OTROŠKIH VARNOSTNIH SEDEŽEV ‘EUCHIRES/PASA VČEK" V mednarodnem projektu Pasavček naša šola sodeluje že kar nekaj let. Glede na pozitivne izkušnje in rezultate smo se tudi letos vključili v projekt. NAMEN PROJEKTA JE BIL: • promovirati uporabo otroških sedežev in varnostnih sistemov v motornih vozilih; • spodbujati pravilno in redno uporabo otroških varnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu; • povečati osveščenost staršev s posredovanjem informacij; • spodbujati starše, da bodo s svojim vzgledom vzgajali otroke. AKTIVNOSTI: • seznanitev staršev s projektom, predstavitev brošure; • predstavitev zakona o varnosti cestnega prometa - policist; • prečkanje ceste ob navzočnosti policista; • spoznajmo izvor imena PAS AVČEK - pasavec; • pogovor, preverjanje in beleženje; • ustvarjanje zgodbice ob slikah; • poslušanje zgodbic; • igre vlog: pripenjanje, vožnja na zadnjem sedežu, obnašanje v prevoznih sredstvih; • učenje pesmice PASAVČEK, izmišljanje melodije, spremljanje z glasbili, ples; • zbiranje anket o pripenjanju; • didaktične igre; • izdelovanje maskote; • izdelovanje posodice za pisala; • izdelovanje obešanke; • barvanje pobarvanke; • ogled spletne strani: http://www.rts.si/red-je-vedno-pas-pripet.html in http://vedez.dzs.si/datoteke/sol23/SP01/spol_uvodna.swf. O varnem vedenju v prometu otroke seznanjamo skozi vso šolsko leto s spoznavanjem in pridobivanjem veščin, povezanih s prometno varnostjo (odsevniki, vama pot, uporaba čelade, prečkanje ceste, hoja po pločniku, hoja ob cestišču, kjer ni pločnika, obnašanje sopotnika v osebnih prevoznih sredstvih, pripenjanje z varnostnim pasom, vožnja na zadnjem sedežu, prepoznavanje nevarnih situacij v prometu, vožnj a s kolesom, upoštevanj e prometnih predpisov...) Zal smo zaradi dmgih aktivnosti morali odpovedati zaključno prireditev: RED JE VEDNO PAS PRIPET, na katero smo povabili demonstratorje SP V RS. Pri analizi projekta smo ugotovili, da je bila odločitev v projekt pravilna. Z aktivnostmi, ki smo jih izvajali, smo prispevali velik delež na preventivnem področju k zagotavljanju večje varnosti otrok in tudi odraslih udeležencev v prometu. Učenci so bili v projektu zelo aktivni. Pozitivno ocenjujemo tudi sodelovanje staršev. Pohvaliti moramo tudi sodelovanje policista našega prometnega okoliša, kije s svojo prisotnostjo in strokovnostjo pozitivno vplival na učence in starše. Posebej se zahvaljujemo tudi policistki Marjetki Hrga, ki nam je svoj prosti čas posvetila ob zaključku projekta. Upamo, da bodo starši in učenci bolj pozorni na uporabo otroških sedežev v avtomobilu in na uporabo varnostnih pasov in da bodo na to opozarjali tudi dmge dmžinske člane. Ravno zaradi tega je prav, da potekajo tovrstni projekti. Če bomo s tem preprečili samo eno prometno nesrečo, smo že veliko naredili. Cvetka Vratič, Metka Pignar MLADI ČEBELARJI USPEŠNI NA DRŽAVNEM ČEBELARSKEM TEKMOVANJU Čebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju z OŠ Ivana Cankarja Ljutomer in s Čebelarskim društvom Ljutomer v soboto, 7. maja 2011, organizirala Državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Tokratno tekmovanje je bilo že 34. zapored, udeležilo se ga je rekordno število učencev, kar kaže na vse večje zanimanje za čebelarstvo pri mlajših generacijah, kar j e med drugim rezultat uspešnega delovanja čebelarskih krožkov. Na tekmovanj uje sodelovalo več kot 550 tekmovalcev iz 89 čebelarskih krožkov. Čebelarskega tekmovanja so se udeležili tudi učenci OŠ Juršinci: Mitja Roškar, Janin Gomilšak, Alen Marin, Jakob Berlak, Mihaela Lajh, Ema Tancoš, Marko Roškar in Viktorija Kvas. Učenci so se odlično odrezali in dokazali, da so dobri poznavalci čebel. Mladi čebelarji so se celotno šolsko leto pripravljali na tekmovanje, zraven tega pa so skrbeli za dve družini čebel. Čebelnjak je postavljen ob šoli. Zahvaljujemo se Čebelarskemu društvu Juršinci, ki nam pomaga in nas spodbuja pri našem delu. Mentor čebelarskega krožka Damjan Šimenko MEDKULTURNA IZMENJAVA - LIKOVNI TABOR 2011 V vrtcu Alterbach v Salzburgu je od 28. 6. do 1. 7. 2011 letos že devetič potekala Medkulturna izmenjava - Likovni tabor otrok iz vrtcev Alterbach, Murska Sobota in Juršinci. Namen tabora j e iskati in odkrivati skupne točke bodisi na zgodovinskem, kulturnem ali umetniškem področju, medsebojno sodelovanje, izmenjava kulturnih značilnosti držav, opazovanje, navezovanje stikov, ustvarjanje, spoznavanje novih prijateljev in njihovih dmžin, pridobivanje novih spoznanj, sprejemanje različnosti z ugotovitvijo, da jezik ni ovira za sodelovanje. V ustvarjalne delavnice v vrtcu Alterbach so se vključili slovenski otroci v spremstvu svojih staršev. Ravnateljica vrtca Alterbach, ga. Tilika Matjašič (domačinka Juršincev), si močno želi, da bi obogatili izmenjavo tudi s sodelovanjem Vrtca Juršinci in da bi druženje potekalo v treh vrtcih. Iz Vrtca Juršinci sta se tabora letos udeležili Eva Rodošek in njena mama. Otroci vseh treh vrtcev so lahko poljubno sodelovali v sedmih delavnicah. Izbirali so lahko med izkustvenim slikanjem, slikanjem in plesom, tridimenzionalno umetnostjo, umetnostjo nakita, čevljarsko umetnostjo, skulptumo umetnostjo in v glasbeno-plesni delavnici. Dopoldanske dejavnosti so se odvijale v vrtcu Alterbach in v hali v bližini vrtca. Popoldan so potekala skupna druženja, kratki izleti in ogledi. Prvi dan so imeli otroci in starši ter spremljevalci piknik s predstavniki Sveta staršev vrtca Alterbach in njihovimi otroki. Drugi dan so si gledali živalski vrt, tretji dan pa Hangar 7 - zasebno zbirko letal. Učiteljica Nada Špišič, Milena Stajnko in Metka Pignar smo se na povabilo ga. Tilike Matjašič aktivno vključile v Likovni tabor. Z otroki smo izvedle glasbeno-plesno delavnico. Namen naše delavnice je bil predstaviti slovenska Ij udska glasbi la in ples. Otroci so izdelovali ljudski glasbili: lončeni bas in ropotuljo iz »šefov« (buč), na katere so se učili tudi igrati. Učili so se plesati za otroke poenostavljen ljudski ples:Zibenšrit. Material, ki smo ga potrebovale za izvedbo delavnice, smo poiskale doma (šefi, svinjski mehurji, sirka), glinene lončke je izdelal lončar, sredstva zanje pa je prispevala ga. ravnateljica Jelka Svenšek. Zadnji dan taboraje potekala za starše, lokalne predstavnike in vodstvo vrtcev Salzburg predstavitev s petjem, z igranjem na glasbila, s plesom in z video produkcijo ter ogledom razstave likovnih umetnin otrok. V mesecu avgustu bo potekal likovni tabor v Murski Soboti. Metka Pignar Foto: Borut Anželj JURŠINSKA OLIMPIJADA MLADIH Osnovna šola Juršinci je svoj dan šole letos obeležila z zanimivim in posebnim programom osnovnošolci so namreč skupaj s svojimi učitelji odigrali prave mini olimpijske igre s celotnim protokolom otvoritve - od olimpijskega ognja naprej. Veliko dvorano so na začetku zapolnili mimohodi olimpijskih ekip,ki jih ni bilo malo;iger so se namreč udeležile ekipe športnikov iz Bod-kovcev, Dragoviča, Gabmika, Grlincev, Hlaponcev, Juršincev, s Kukave, iz Rotmana, Sakušaka, Senčaka in Zagorcev. Ravnateljica, častna članica olimpijskega odbora, je v pozdravu obiskovalcem povedala, da so učenci vse leto in pri vseh učnih predmetih spoznavali zgodovino olimpijskih iger, kraje, kje so potekale, njihov namen itd. Seveda je za mikrofon stopil tudi župan Alojz Kaučič in ob čestitki ob dnevu šole še dejal: »Zelo sem ponosen, da sem župan občine, ki prireja olimpijado. Pravzaprav imam srečo, da sem prav v tem času župan ... Vsekakor se zahvaljujem mentorjem šole za tako dobre, inovativne projekte, kot j e tale, prepričan sem tudi, da bo iz vrst naših mladih športnikov gotovo izšel tudi kakšen vrhunski športnik, olimpijec, saj imamo talente !«Potem sta župan in ravnateljica, kot se za prave olimpijske igre spodobi, imela čast uradno odpreti začetek iger. Po odpeti himni sta se tako dva odlična tekača, bivša učenca juršinske šole, prižgala čisto pravi olimpijski ogenj v odlično ponazorjeni imitaciji grške akropole, nato j e zborček vrtičkarjev s svojimi učiteljicami odpel, olimpijsko himno, svojo zmagovito plesno točko s šolske bitke talentov pa so odplesale Žurerke iz tretjega razreda. Otvoritvena slovesnost seje nadaljevala z besedami častnih gostov. Dejan Zavec, svetovni boksarski prvak, je povedal.da se bo tudi v prihodnje potrudil premagati tistega ki ga bo res razjezil, olimpijka Nina Kolarič je zaupala, da ji je trenutno glavni cilj dosega norme za svetovno prvenstvo, paraolimpijka Tatjana Ljubič Majhen pa je dejala, daje med bogato bero svojih medalj najbolj ponosna na dve olimpijski in na dve letošnjega svetovnega prvenstva. Ekipe šolskih olimpijcev so nato predstavile skorajda vse olimpijske športe od boksa preko atletike, odbojke, košarke, streljanja, juda do rokometa itd. Takoj zatem se je dvorana spremenila še v prizorišče zimskih olimpijskih športnih disciplin. V zaključnem delu juršinskih olimpijskih iger je prišlo na vrsto še nekaj kulture;predstavili so se učenci in učenke na klavirju in harmonikah,nato pa še mladi folklorni plesalci. Jagodo na vrh smetane pa so postavili učenci višjih razredov, ki so pod vodstvom učitelja telesne vzgoje Stanka Podvrška prikazali že pravo akrobatsko znanje pri skokih na blazino. Prve olimpijske igre v Juršincih so se zaključile z zahvalami in simboličnimi darili vsem sodelujočim, še zlasti štiričlanskemu olimpijskemu odboru, ki gaje vodil Podvršek kot pobudnik in idejni vodja programa, ter z velikim aplavzom občinstva. PROSLA VA OB DVAJSETI OBLETNICI SAMOSTOJNE SLOVENIJE V četrtek, 23. 6. 2011, je bila ob 17. uri v večnamenski dvorani v Juršincih občinska proslava ob dnevu državnosti. Posvečena j e bila 20. obletnici samostojne Slovenije. Navzoče je pozdravil župan Občine Juršinci Alojz Kavčič. V čustveno obarvanem nagovoru je orisal dosežke občine in države v preteklih 20 letih. Ravnateljica OS Juršinci Jelka Svenšek je v svojem govoru poudarila, da smo država ljudje in da smo vsi odgovorni za to, kakšna bo naša domovina v prihodnosti. Pohvalila je učence za njihovo prizadevnost med šolskim letom in se zahvalila delavcem šole, staršem in občini za tvorno sodelovanje. V kulturnem programu, ki sta ga pripravili učiteljici Lidija Ljubeč in Slavica Gerič, so nastopili učenci OŠ Juršinci. Prireditev je imela naslov Pozdravljena, domovina. V njej so se prepletali odlomki iz del slovenskih pesnikov in pisateljev, v katerih so opisali najlepše dele naše domovine, in ljudske pesmi, značilne za posamezne pokrajine. Pevske točke je na klaviiju spremljala ga. Nada Špišič. V nadaljevanjuje sledila podelitev občinskih priznanj vsem učencem, ki so zastopali občino izven njenih meja, in nagrade zlati učenki Urški Rižnar. Priznanja in nagrado sta podelila župan in podžupanja Dragica Toš Majcen. Slavica Gerič, Lidija Ljubeč PUNČKA IZ CUNJ Učiteljice: Marija Šterbal, Cvetka Vratič, Olga Kostanjevec in Metka Pignar V šolskem letu 2010/2011 smo se vključili v projekt organizacije Unicef z namenom, da vzgojitelji in starši skupaj z otroki spoznavamo in obeležujemo pomembne svetovne dneve. Skozi vso šolsko leto so otroci spoznavali, da se ob teh dnevih spominjamo pomembnih osebnosti, obletnic in tudi vseh, ki nimajo takih možnosti, kot mi sami. Z učenci smo se pogovarjali, kako živijo njihovi vrstniki po svetu in kako jim lahko pomagamo. Projekt smo zaključili 19.4.2011 z delavnico za starše in učence 1. triletja. Lotili smo se ustvarjanja punčke iz cunj. Ročno izdelati punčko iz cunj je bila zanimiva pustolovščina. Lotili smo se je zaradi želje po ustvarjanju, medsebojnem sodelovanju, druženju ter pomagati otrokom po svetu. Vsaka posvojena punčka zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Punčke iz cunj smo izdelovali iz ostankov blaga, polnila in volne. Kar se je dalo, so babice in mamice naših učencev zašile strojno, nekatere stvari pa je bilo potrebno zašiti in prišiti ročno. Bili smo zelo domiselni, ustvarjalni in aktivni, z velikim veseljem in zagnanostjo nam je uspelo narediti punčko za vsakega udeleženca delavnice in še pet, ki smo jih poslali organizaciji Unicef. Ni veliko, občutek, da smo s tem lahko nekomu pomagali, pa je veliko. Želimo si, da naše vedre in mehke punčke iz cunj naredijo novim prijateljem toliko veselja in zadovoljstva, kot so ga nam, ko smo jih ustvarjali. VESOLJČEK KAJ NA OBISKU Učiteljice 1. triletj a smo se na pobudo Državne založbe Slovenije odločile za obisk vesoljčka Kaja. Kaja so otroci poznali s spletne strani DZS - Vedež. Je vesoljček, ki o življenju na Zemlji ve zelo malo. Otroke spodbudi, da ga začnejo poučevati in učiti, s tem pa se nevede učijo tudi sami. Kaj je lutka, ki je v L razred prispel ob koncu meseca februarja. Družil se je z učenci pri njihovih aktivnostih v razredu in dejavnostih v okolici šole. Kaj je otrokom pomagal pri učenju glasov, črk, pisanju, risanju, opazovanju, opisovanju, medsebojnih odnosih in sodelovanju, spodbujal k upoštevanju pravil družbenega življenja, odkrivanju in spoznavanju novega, jih spodbujal k razmišljanju in reševanju nalog. Kaj je ostal v posameznem razredu teden dni, potem pa odpotoval k otrokom na OŠ Stoperce. S seboj je odnesel pismo s svojo zgodbo in dnevnik. O obisku Kaja v 1. razredu na OŠ Juršinci in o tem, kdo smo, kaj radi delamo, kakšna je naša šola, kaj je v našem kraju zanimivega, smo poslali poročilo na DZS in ga tudi objavili na spletni strani OŠ. Metka Pignar v*. ' ' • - . ' ■ -!' rv ' . ■■U --\ ;/ r- a? v- v ''-'v'»V S; 5; v’ ■ /x'rx • ' • j; - '• * 'V £7%« •t 1 : ■ ' -rrjmm ODPRTJE NOVIH POSLOVNIH PROSTOROV POŠTE 2256 JURŠINCI • MARIBOR, 23. junij 2011 - Zupan Občine Juršinci Alojz Kaučič in direktorica poslovne enote Pošte Slovenije v Mariboru Katarina Potočnik sta 23.6. ob 13. uri odprla nove poslovne prostore pošte 2256 Juršinci. • V novih prostorih, ki obsegajo 83 m2 površine, j e uporabnikom poštnih storitev na voljo sodobno opremljeno okence za sprejem in izročanje poštnih pošiljk, opravljanje denarnih storitev ter večje število poštnih predalov. V prostore pošte je omogočen neoviran vstop invalidom na vozičku. Za celotno naložbo je Pošta Slovenije namenila okoli 154 tisoč evrov. Pošta Juršinci pokriva območje s 702 gospodinjstvi in opravlja vse vrste storitev. V šestkrat tedensko dostavo je vključenih 105 gospodinjstev, medtem ko ima 597 gospodinjstev petkrat tedensko dostavo. Na pošti so 4 zaposleni, od tega 3 pismonoši. POŠTA POSLUJE: • v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 14. ure, • v sredo od 8. do 11. ure in od 14. do 17. ure • ob sobotah od 8. do 11. ure. Pošta Slovenije - Služba za odnose z javnostmi GRADNJA ENOTE DOMA UPOKOJENCEV PTUJ V JURŠINCIH POTEKA V SKLADU Z NAČRTI V letu 2008 so se začele aktivnosti za gradnjo enote Doma upokojencev Ptuj v Občini Juršinci. Pripravljena j e bila vsa zahtevana dokumentacija in v letu 2010 je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Izveden je bil javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Kot ekonomsko najugodnejši ponudnik je bil izbran SGP POMGRAD d.d. iz Murske Sobote. Gradnja seje pričela v začetku leta 2011 in poteka v skladu z načrti. Pred zaključkom tega leta se bodo v enoto lahko vselili prvi stanovalci. Prednost pri namestitvi bodo imeli starejši občani Občine Juršinci. V enoti Juršinci bo lahko domovalo 56 stanovalcev v eno in dvoposteljnih bivalnih prostorih s samostojnimi sanitarijami. V enoti bo tudi 5 mest v dnevnem centru za tiste uporabnike, ki bodo živeli doma v svojih družinah, dnevno pa bodo prihajali v dnevni center in se popoldne vračali zopet domov. Življenje v Domu bo organizirano v manjših skupinah, podobnih velikim družinam. Zato je predviden velik dnevni prostor s kuhinjo in dragimi spremljajočimi terskupnimi prostori za fizioterapijo, delovno terapijo, družabne aktivnosti, duhovno oskrbo in drage dejavnosti. Okolico bomo uredili v parkovne površine za medgeneracijsko draženje, počitek in različne aktivnosti. V teh aktivnostih bodo sodelovale vse tri generacije, mlajša, srednja in starejša. Mladi bodo prinašali veselje in mladostno energijo, odrasli utrip sodobne družbe, starejši svoje dragocene izkušnje in znanje. To bo omogočala tudi lokacija doma, saj je objekt umeščen v krajevnem središču Juršinci v bližini zdravstvene postaje, lekarne, cerkve, osnovne šole, vrtca, površin za športne aktivnosti, ribnika in predvidenih parkovnih površin. V neposredni bližini so lokalne poti in regionalna cesta. Dom Ptuj -•9/aC/G 'AftV e)y>xS„--- ruštvo gospodinj «Mart' Juršinci £ ■, Ji VABI NA DAN GOSTOLJUBNOSTI -16. praznik gospodinje, ki bo v petek, 29. julija 2011 ob 16.00 uri pred gospodinjskim domom. Zabaval vas bo £ DUO MUHIČ-PLOHL! C)/Dtvc)*>- zf^KV r^v , POSTAVITEV KLOPOTCA V GRLINCIH Vljudno vabljeni na draženje ob postavitvi klopotca. Dobimo se v nedeljo, 14. avgusta, od 16. uri pri našem Vaškem središču v Grlincih. Od tam nas bo pot vodila na Pesjak, kjer bomo postavili naš KLOPOTEC. Sledita pogostitev in druženje do poznih ur. Kot vedno imejte s sabo zvrhano mero dobre volje! Stroški bodo znašali okrog 5,00 evrov na osebo in se bodo poravnali na prireditvi. Vabi Vaški odbor GRLINCI. Juršinski nabijači na Velikonočno nedeljo : županom Alojzom Kaučičem in župnikom Antonom Frasom. Podelitev občinskih priznanj in nagrade zlati učenki Urški Rižnar. Priznanja in nagrado sta podelila župan in podžupanja Dragica Toš Majcen. POVABILO K SV. MAŠI OB 100-LETNICI KAPELE NA ALELUJI V letošnjem letu obeležujemo 100-letnico kapele v Dragoviču na Aleluji. Nekoč so kapele ob posebnih priložnostih prevzele vlogo cerkve. To staro navado želimo oživeti in ohraniti. Vaščani Dragoviča vas vabimo, da se nam ob 100-letnici kapele na Aleluji pridružite pri sv. maši v nedeljo, 31.7.2011, ob lO.uri. Po maši bo blagoslov kapele, posaditev spominskega drevesca ter krajši program, posvečen 100-letnici kapele. Sledila bo pogostitev za vse udeležence, nato pa še postavitev klopotca in zabava z ansamblom Krajcarji. Vljudno vabljeni! ( \ a r S\\ EZJJ HORVAT www.gzd-horvat.si GSM: 041 563 478 - keramičarstvo - kompletna sanacija kopalnic Robert HORVAT s.p. Juršinci 20, 2256 Juršinci KLJUČAVNIČARSTVO Roman Matjašič s.p.