GLASNIK SLOVENSKI,
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janezič.
St. 9.
v Celovcu 1. novembra 1858.
2. zv.
Č a S.
(Spisal Fr. Cegnar.)
Gospod je sam, iz vekov dihne, In mene dih njegov rodi;
Svetove iz desnice pihne,
Kolesom mojim izroči. g;.
Dervim jih, kakor mi veleva, In kamor kaže perst njegov;
Oklepal bodem jih do dneva, Da počil bo obroč njihov.
Ce svoj obraz od njih obemem, Se v brezden ničnosti vtopé,
Z nočjo neskončno jih zagemem, Za večno 'zbrišem jim ime.
Na sercu svom rodim narode, Na svojih persih jih gojim;
Merjoče 'zročam v dlan osode Kolesa pa naprej vertim.
Ko^ burja kaplje z vej drevesa Škropi po čemi zemlji tje,
Kot piš — rumeni list otresa : Otresam ljud s perotnice.
V odperte bukve zapisujem Stvarem posojene dan';
Zgubljenih ur ne povračujem; Moj dih merličev ne budi.
Z obresti vzel bom posodilo, Ko prišel bo poslednji dan;
Po čerki mojih knjig plačilo Delil pa bo sodnik strašan.
Jeperski učitelj.
(Dalje).
Trije vaščani stopijo v sobo ; med njimi tudi Mervic, ključar Je-perške cerkve, pred nedavnim za župana izvoljen. Zagledati ga, vstane učitelj, kozarec do verha nalije ter pridšemu napije.
,/Zahvalim" se ta odreže. „Tone, prinesi mi ga maselc po štiri in dvajset!"
Učitelj se sicer jezen usede; ko se vendar ključarjeve oči va-nj upro, sopet prav prijazno spregovori. „Mervic! kaj pa vi pravite h temu?"
„H čemu?''
„No, da smo tako neprevidama zgubili gospoda fajmoštra?" „Će kdo drug ne bo imel več reči o tem , kakor jaz, dobro zanj", reče ključar, bolj sam za-se, kakor za odgovor na uprašanje.
Glasnik 1858 —II, zv.
10
142
Učitelj ne sili dalje v ključarja, ki ga ni vidil kmalo tako hude volje, kakor dans, in tudi drugi molče. Samemu Martinčku se vidi, da bi še rad govoril z učiteljem ; vendar pred drušinjo, ki je sedaj v kerčmi, si ne upa napeljati poprešnje govorice,
Mervic in kmeta, ki sta ž njim stopila v hišo, vendar kmalu sprožita govor o rajnkem gospodu, kakor tudi o tem, koga bi vtegnili dobiti za naslednika.
„Jaz za gotovo vem," se oglasi eden pričujočih, „da dobimo Smarskega velikega kaplana. Gospod Simen se za Hruševca pišejo, in še zmiraj, kakor pripovedujejo, je bil iz te rodovine kdo na naši fari. Ne vem, kakšne pravice imajo Hruševci na-njo, ali so cerkev zidali, ali kaj drugega storiU za faro: to je gotovo, da rajnki fajmošter so jo le zato dobili, ker takrat ni bilo v celi škofii nobenega duhovna Jz te rodovine. In tako slaba pa tudi ni naša fara, da bi je gospod Simen zametovali."
,,Ne vem, če bi jih naši farmani kaj močno želeli," reče učitelj vmes, „so neki precej terd gospod."
„Enemu vsaj," se oglasi Mervic, „bi gotovo ne bili po volji:, v Smartnu vsaj, kakor pravijo, zdaj trikrat več otrok v šolo hodi, kar so gospod Simen tam za kaplana. Menda bi nam tak gospod na Je-perci ne bili odveč."
„To je tako," reče učitelj, „kakor se to vzame ^ šola je sama na sebi dobra reč, pa otroci na kmetih se morajo pred vsim dela vaditi."
„In gumpci ostati," pristavi ključar z zaničljivira pogledom.
„Verjemite, oče ključar, da marsikdo, ki ni nikoli šole od znotraj vidil, ima več pameti, kakor pa drugi, ki je več let v šoli hlače tergal"
„Vi ste jih potem takem več let tergali," pravi Mervic in učitelja čez ramo pogleda.
„Recite, kar hočete," se oglasi Martinček, „to je pa vendar čudno, da se pri nas skor nobeden otrok ne nauči ne brati, ne pisati; saj imamo vendar šolmoštra, kakor po drugih farah; vsaj cifre pisati bi se imel vsak naučiti, pa še tega ne."
„Na pij tu-le," reče kjučar in zaničljivo sune prazno kupico po mizi. Kerčmar in pričujoči gosti se smejajo na vse gerlo, učitelju ru-dečica v Hce sili, krojač pa gleda ključarja, kakor človek, ki ne ve, ali se mu govori v resnici ali v šali.
„Ali pa naj kdo iz mojega glaža pije tu-le na mizi, pa naj zvu-nej stoji," zaverne učitelj, izprazni kupico, verze denar na mizo, ga molče Tonetu pokaže ter počasi gre iz hiše.
„No z mize piti, pa zvunej stati!" se smeja^ Martinček, „saj bi moral imeti vrat, ko brodnarsk drog, še daljši. Solmošter včasih res tako pove, da nima ne nog, ne glave."
143
„Da otroci v šolo ne hodijo," se serdi Mervic, „kdo je tega kriv? Ne nauče se drugega ne, kakor kaj se pravi tepenim biti. Se če bi silili, svojih ne pustim k njemu ; nar manjšega mi je vlani otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil. Plačamo ga pa vendar pošteno : ima bero, ima derva, vse ima, toliko dobi, da bi se vsak dan upijanil, ko bi ga ne bil že preveč navajen, in to vse z našim denarjem. Naše denarje nosi v loterijo ; in kaj nam stori za vse to ? Orglati toliko, kakor on zna, bi se bil že davnej moj hlapec naučil; kakih deset viž, ki jih je že pred dvajsetimi leti znal, še zmiraj lajna; nove se ni še nobene naučil, kar naš kruh je. Ko bi ne bil rajnkemu fajmoštru, Bog jim daj večni ifiir ! tako na serce privezan, jaz bi se bil že davnej za to potegnil, da bi bih poštenega šolmoštra dobih. Za tako plačilo, kakor ga mu mi dajemo, si ga lahko izberemo, saj je skor vsak šol-mošter berač proti Jeperškemu. Naj pridejo novi gospod, perva reč, o kateri bom ž njimi govoril, bo ta, in če Bog da, bomo faro reših tega rejenca."
„Odpravili bi ga kaj lahko," se oglasi eden kmetov, „saj mora iti, če mi hočemo; ah pomisliti je pa vendar, kako bo potem živel; mož je že prileten."
„Od koga bi pa ti žive!, ko bi ne bil svoje žive dni nič drugega delal, kakor pil in numare tuhtal ?"
„S trebuhom bi šel za kruhom, in to bi naš šolmošter tudi moral storiti. Pa bi bilo to lepo od nas, se ga tako znebiti, in potem pa tudi, kaj bodo prihodnji gospod rekh ?"
„Prihodnji gospod," odgovori Mervic, „bodo hotli šolo imeti, in da jo otroci obiskujejo; saj z lučjo bi ga moral iskati, ki bi ne bil za šolo."
Možje so si prišh navkriž v mishh, in posebno se niso vjemaU v odgovoru na vprašanje, je-li njih dolžnost ah ne, starega učitelja še dalje rediti, ko bi novega dobili. Ker se je med tem drušinja precej pomnožila, se je še marsikaj besedovalo noter do pozne noči. Da si ravno so vsi mishli, da tako ne more ostati, se vendar niso mogh ze-diniti v misli, kako da bi storili s starim učiteljem. Vsak je svojo ter-dil na zadnje, kakor od konca, in posebno Mervicu se je vidilo, da je v pravi nevolji korakal proti svoji hiši. Ni še kmalo tako jezno poter-kal na vezne vrata; po pol vasi se je razlegal glas.
(Dalje prihodnjič.)
Pripovedke iz Martiniverha.
(Poslal J. Tušek.)
4. Od tistega, ki se je pri kači ženil.
Rekla sta stara sinu: „Midva sva opešala, pojdi se ženit!" — Šel je, pa nobena ga ni hotla. — Šel je po poti, pa je rjula kača tam v robeh: „Kam pa greš?" — „„Ženim se, pa me nobena neče."" —
10*
144
,Pa mene vzemi." — „„Da no, kaj bodo pa doma rekli?"" — „Kar hočejo; bo že vse prav. Vse pripravi za ženitvanje, godce, posteljo in vse. Kedar bo čas, da bova šla k poroki, bom že pripravljena. Ko prideva pred aitar, se ti bom krog roke ovila. Potem bom pa šla z vami domu. Ko boste ženitvanje obhajali, bom pod mizo ; pa od vsacega jedila mi daj žlico pod mizo." —
Bale so se ga pa zato tako vse, ker sta bila stara tako huda. — No potlej je prišel domu, je priletela mu mati nasproti. „Ali si se oženil? — „„Sern se."" —- „Kje pa?" — „„Pri kači."" — „Ta je pa že preč; bova pa mogla midva jenjati, če misliš kačo vzeti."
Potlej je pripravil vse, obleko, godce, svate in vse. Prišel je po-rokni dan in šli so k poroki v cerkev ali kam, ker ne vem, kake navade so bile takrat. No pridejo tje, svatje so jeli vkup iti, so se vsedli h kosilu. „ Kje je pa nevesta?" — „„Bo že prišla, bo že sama sker-bela, da pride."" — Potlej so pa šli. So prišli v cerkev, je pa prišla kača. So šli k poroki, pa se mu je ovila krog roke, pa je bila poroka sklenjena. —
Zdaj gredo domu, potlej so pa ženitvanje obhajali; od vsake jedi je dal žlico pod mizo, kača je bila pa pod mizo. Ženitvanje je bilo končano. Potlej sla pa šla ležat. „To ti povem, vrata dobro zakleni. Stara bosta notri prišla in me ubila, ker se bosta bala, da bi te ne pičila." — In zjutraj je vstala ženska, da ji ni bilo para, ker se je bila omožila. — „Zdaj pa greva po doto," je djala drugo jutro. — „„Kam bova pa šla ?"" — „Tje kjer sera te klicala." — Pa sta šla v tiste robe. Pa sta prišla v tiste robe in sta prišla v lep grad in sta vi-dila tri kadi denarjev. „Glej, to je moje." — Te denarje sta spravila domu ; kako ne vem. Zdaj tudi stara nista bila več huda, da je kačo vzel.
Popotovanje po Bosni.
IV.
(Pohod. Toplice. Banjoluška okolica. Međžlis (zbor). Somenj. Obleka. Turške dekleta.)
V Banjoluki je nekoliko premožnih kristjanskih kupcov. Obiskali smo izmed drugih tergovca Pisteliéa, posestnika najlepše hiše v Banjoluki. Hiša je zidana v bosniškem ukusu. Soba je vsaka za-se t. j. niso z vratmi združene, kakor pri nas. Okrogle pa široke okna so prepletene z lesenimi mrežami. Po zidu visijo podobe svetnikov. Vse je kaj lepo, samo postelje evropejske se ne podajajo nič kaj med robo orientalsko. Gospodar, kaj prijazen mož, se nosi po bosniški, gospodinja pa, lepa, mlada žena se nosi po evropejski, samo na glavi ima rudečo kapo in lase po bosniški spletene, ker hvala Bogu, tukaj še
145
niso znane „amazonke". Ko bi se pokazala ženska v takem klobuku, gotovo bi vsak mislil, da je maškara.
Obiskala sva s prijatlom A. V. Hadzi Nazifa Djumišica, naj ime-nitnišega spahija v banjeluškem okraju. Pa ga ni bilo doma. Njegov sorodnik Hadži Mehmed Hašijič naju je prav lepo sprejel in pravil, da je naj stareja bosniška rodovina Kulenovičev.
V zgornjem mestu, uro hoda od terdnjave, so od starodavnih časov toplice. Nekteri mislijo, da so še iz rimskih časov, pa vse kaže, da so iz srednjega veka. Turki ne plačujejo nič v tophcah; pravijo namreč, da je Bog vso naravo in vse zdravila za vse ljudi ustvaril. Samo kavo plača, kdor jo pije.
Okolica od spodnjega mesta do tophc je verlo krasna in plodna. Cesta se vleče ob reki Verbas med raztresenimi hišami, ktere po samem stoje, prav po staroslavenskem običaju, in vsaka ima krog sebe svoje vertove in polje. Srečevali smo na poti otroke, turške mestjane, nizamske vojake (reguläres militar), kristjanske seljane peš in na konjih. Vse je bilo živo pred očmi; ali serce in duh tistih, ki smo jih gledah, je bilo pokrito in zavito v neko mertvo in tamno skrivnost. Hiše in vse je nesnažno. Med hišami so pokopališča turške. Niso ne ograjene, ne okinčanc, le sem ter tje je kak kamen s turško kapo. Po grobeh pa hodi in se pase živina. — Zvečer smo šh v kajmakanovi hiši v medžlis. Kdo bi mislil, da imajo v Bosni še zdaj zbore, kakoršne so imeh vsi slavenski narodi. Pač se ni obderžala tukaj pervotna demokratična forma naših prestarih zborov; le duh srednjega veka vlada tukaj še vedno. Kakor na Horvaškem pred nekaj leti, tako je še zdaj v Bosni prosto vsakemu plemiču t. j. spahiji, begu, agi, pa tudi popom in samo-tarcom (turškim) hoditi v medžhse. Tu je vsakemu dovoljeno, govoriti v dobro ali zlo zemlje, kakor mu je drago. Po naj novejšem carskem ukazu ima tudi pravico raja (kmet) hoditi v medžhs, na mesti raje pa pride veci del dvojica bogatih kupcov ali pa fratar (župnik). Razun kaj-makana, ki vedno na enem mestu sedi, je bil na njegovi desni kadija Hasan Efendija, za njim so bili: Mufti Efendi, Sah Aga Ibrišagič predsednik sodbe. Paša beg, Hadži Osman beg Ergič, Hadži Sulejman, Hodža Čukur, Ibrahirn Efendi, Mal Mudir, Mehmed beg, Rasim Efendi, Osman beg Ibrahimbegovič in za vsemi temi zadaj na mestu raje Pero Livnjak rimskega zakona ; Jovo Pišlehč gorskega zakona ni prišel. V drugem medžlisu so prišli še Sulejman beg Kapetanovič, čern Turčin iz Carigrada in še nek cernisi Derviš iz Arabske. Po občnem pozdravu „burujlum" od vseh 'strani, dotaknivši se čela in pers, začel se je pervi medžlis. Ko se nam je s kavo in čibuki postreglo, pripelje tamničar nekaj katoliške raje ter jih postavi v red na galeni. Kamajkan jih zapita, pokaj so prišli? Odgovorili so, da so prišli, potožit se na svojega bega, kteri jih hoče spodili s svojega zemljišča, pa jim ne pusti s seboj vzeti Mš, ktere so iz lastnega lesa naredili, drugega ni kaj s seboj vzeti. Reklo se jim je, da se jim bo storila pravica, ko bo tudi beg
146
zaslišan in odšli so. Prišla je potem staroverka in prosila za svojega moža, da naj ga izpuste iz ječo, kterega so zato zaperli, ker ni mogel plačati 400 gold, dolga. Kajmakan, pogledavši nas, dosodi, naj se ta človek izpusti, da more kaj zaslužiti ter po malem poplačati svoj dolg. Pretresovali so potem občinske račune , verlo krasno pisane na debelem gladkem papirju. Šli so računi iz roke v roko, vsak nazočih je pritisnil svoj mur t. j. pečat mesto podpisa , računov pa še pogledal ni noben. Terpelo je to pol ure. Slednjič predloži kamajkan vprašanje zavolj gozdov , ki so bili poprej spahijski , od kadar je pa prišel Omerpaša v Bosno, carski. Radi bi bili nekaj derv prodali, in hotli so, naj privoli medžlis v prodaj in da naj naznači natanko, kteri gozdi so carski. Terdili so vsi nazoči, da bi raja plakala, ko bi se šume prodajale, nekteri pa so djali, da so vse te šume spahijske. Ko eden pristavi, da vsak, kteri kaj govori, mora to tudi dokazati, ker se bo naznanilo vse veziru, ni noben prav za prav vedi!, kako in kaj, djali so vsi, da so šume ali spahijske ali občinske. Govoril je v tej reči naj pametneje in čisteje stari bosanski kadija. Rekel je, da naj se vprašajo ljudje, kteri vedo, čigavi so gozdi in da naj posije medžbs človeka, da vse na tanko pozve. Pri tem je ostalo , pa ne da bi bil kdo izrekel končnega sklepa. Na galerii sta stala še dva bosonoga Turčina, čakaje sodbe, mi pa poslovivši se, smo šli domu. V drugem medžlisu je bilo zbranih blizo 20 spahij in posvetovali so se spet o gozdih in gorah. Nekterim se je poznala na očeh nevolja, da smo mi „djauri" poslušali njihne posvete. Z rajo govore obično horvaški, s Turki pa turški, ako-ravno skoraj besedice ne ume.
V Banjoluki, kakor veci del po vseh bosniških mestih, so sejmi v nedeljah. Na toig pride mnogo sveta iz mesta in bližnjih sel. Zapazil sem, da se ljudje rimskega zakona nosijo veci del belo, staroverci pa cerno. Mestjanke rimskega zakona so premenile narodno nošo nekoliko s turško, staroverke pa so ostale pri stari narodni. Reči se mora sploh, da so kerstjani (rimskega zakona) snažntrji od kristianov (gorskega zakona). Jako lepe so srajce seljanov. Ozkih rokavov so in imajo iz pavole umno všite rože. Rudoče kape iz naj tanjega sukna so podobne našim serežanskim; neklere so daljše, nektere kraje, vse pa viseče; zovejo jih sami „hervatke". Po leti nosijo svitice brez robii, po zimi kratke ozke hlače kakor Horvatje. Beli ali tamni zobun (jopič) je okinčan z erdečim suknom , včasih tudi z erdečo in modro volno. Po zimi oblačijo tudi tamno suknjo do kolen ali tudi kožuh, kakoršne so tudi pri nas nosili. Persluki so okinčani s srebrom in srebernimi dnarji. Lase imajo spletene v kito. Dekleta imajo kite in na njih sre-berne peneze. Obleka je podobna obleki naših Hervatic in Primork. Na glavi imajo erdeče kape in na njih prišite vsake baze novce. Srajce in zobuni so okinčani z erdečim suknom in z raznobojno volno. Ravno tako prepleten je tudi predpert tamne barve.
im
*^ Štacune so bile vse odperte. Turki kupujejo mnogo, sirotinja raja le malo.
Vidil sem tudi hčere bogatejih Turkov. Nosijo veci del dimlije (turške hlače) svitle barve, od spod zarobljene in zavezane. Kratki svileni zobun sive barve in ozkih rokavov, kteri so za pestmi širji in nazobčani, je prepasan s svilenim pasom, ki na od spred zavezan visi. Nad jopičem imajo dolg, rumeno progast kaftan brez rokavov iz cerne močne turške svile. Na vratu imajo ovratnico, verižico iz dnar-jev. Lasje, veci del cerni, so v kite spleteni in prepleteni z biserom in denarjem, na glavi nosijo erdeče kape, zarobljene s cekini. Obulo imajo papuče (pantoffel). Lišpajo se kaj rade. Rekel bi, da bosniške Turkinje lepše govore naš jezik, kakor djaurke.
;,;  . čaj.
>h (Konec.)
T'
Še le v najnovejših časih je jel čaj sloveti po mestih evropej-skih: vendar na Kitajskem je bil neki že znan v petem stoletju po Kristusu. Stara legenda, ki jo je shšal učeni Kaempfer pri Japoncih, pripoveduje tole: „Prišel je iz Indije na Kitajsko Darmo (živel je poleg orientalista Remusata okoli 495), razglaševat tam vero Budhiško. Noč in dan je budil in molil, pa premaga ga zaspanec ter mu zatisne trudne trepavice. Poln nevolje se zbudi in začne premišljevati, kako pokoro bi si naložil, ker se je dal premagati zaspancu. Trepavice so mu zakrile svitlobo ter mu naklonile spanje — te si odreže in jih verze po tleh. Pa glej ! Vehko čudo se zgodi pred očmi pobožnega moža : požene iz zemlje nova rastljina, ki se spleta v goste veje zelene. Začudivši se prikazni se stegne po vejici lepe rastljine in okusi sok njenega perja. Nenavadno življenje ga spreleti po vsem truplu; čutil se je uterjenega za dela pobožne. Lahko je poslej budil in dobre dela tudi po noči opravljal." —
Čeravno nam legenda nič gotovega ne pove o starosti te pijače, vendar smemo po taisti sklepati, da so pijačo že pervi oznanovavci vere Budhiške na Kitajskem ali seboj prinesli ali jo šele tam pripravljati začeli, da so ložje budeh. Še sedaj jo imenujejo budhiški eremiti in puščavniki na gori Taoseitski pijačo neumerjočih. Lahko da je bila že dolgo pred zgodovinskimi časi v navadi med nekterimi vero-zakonskimi kastami; vendar šele v 6. stoletju se spominja v spisih kitajskih. Neki zdravnik jo je priporočil carju zoper glavobol in pridobil si je vehko čast in slavo. Rimska poslanca Dioklecianova, ki sta neki prišla tudi na Kitajsko, je še ne omenjata; tudi kerščanska mniha, ki sta prinesla svilne cervice iz Kitajskega v Carigrad, še molčita o nji. Izmed tujih pisateljev je omenja najpred neznan arabsk popotnik , kteri pravi, da prejemajo kitajski carji davke od soli in od
148
neke rastljine, ktere perje si polivajo s kropom in to pijačo vročo pijo. Imenujejo jo „sah" in pravijo, da zdravi marsiktere bolezni; iz-vožnje v Arabijo vendar ne omenja. Bere se dalje v spisih kitajskih, da so 1. 793 pod dinastijo Tang kitajski deržavniki za dobro spoznali, obložiti čaj s plačilom ali colom. Iz tega moremo sklepati, da se je čaj po Kitajskem zgodaj razširil in kmalu v splošno rabo prišel. V bližnjem Japonskem so ga jeli piti leta 810; tudi tam se je naglo udomačil med ljudstvom. V mongolskih letopisih se celo bere , da so se posebno ubogi ljudje 1. 1285 v Kiangsi-u spuntali zoper dnarstve-nega ministra ter ga spodili, ker je čaj preobložil s previsokim plačilom. Tistihdob je bil čaj, bi rekel, vsakdanj kruh ubogemu ljudstvu na Kitajskem. Že za carja Minga (1405—1425) se je na Kitajskem devet velikih dežel pečalo z rejo in obdelavo čaja. (Ritter : Geografie II. zv.)
Kmalu se je prikupila pijača tudi sosednim azijanskim ljudstvom ; kedaj pa so jo jeli tudi oni piti, se ne ve povedati. Proti severju je potovala k Mongolom in drugim kočovavnim narodom, proti jugu in zapadu k Tibetancom na gorah himalajskih in v Perzijo, kjer jo je že 1. 1637 tudi Europejce pil. V Evropo je prišla najpred po Rusih in Holandcih. Rusko poslanstvo v Pekingu je prejelo za svojo dragoceno sibirsko kožuhovno nekoliko žlahtnega čajevega perja v darilo. Dolgo se ga je branilo, ker ni poznalo njegove vrednosti in rabe ; na zadnje so mu ga vtmdar vsilili. Prineslo ga je v Moskvo; tam so ga poskusili in nad mero se je prikupil vsem. Kmalu je postal tam čaj narodska pijača. O Holandcih se pripoveda, da so I. 1610 pripeljali žajbelj-na na Kitajsko in ga tam zamenili s čajem;  zakaj žajbelj je slovel v tistih časih kot imenitno zdravilo. Tudi Holandcom se je čaj kmalu prikupil; čedalje več so ga vozili iz Kitajskega. Leta 1636 so ga že pili v Parizu in okoli srede sedemnajstega stoletja tudi  na Angleškem. Leta 1664 je darovala iztočno-indijska družba angleškemu kralju dve libri kitajskega čaja; leta 1667 pa je že dobila posebna ladja naročilo, naj pripelje seboj iz Kitajskega vsaj 100 liber čaja. O ravno tem času so se tudi Danci seznanili ž njim; posebno so ga knezi in drugi velikaši mnogo popili. Danski kralj Friederik III. mu je bil poseben prijatelj , pa se je silo zameril svojemu telesnemu zdravniku botanikarju Simonu Pauli. Vedno je ta terdil in kralju nagajal, da čaj zdravje spod-kopuje. Nejevoljen mu jo enkrat kralj posmodi : credo te non esse Sanum ali po našem : verjamem, da té ni zdrav, pa tudi, da ti nisi zdrav (zdrave pameti).
Po evropejskih narodih je bil tudi zanesen v njih naselbine v Ameriki. V amerikanskih združenih deržavah je postal, kakor na Angleškem, narodska pijača. Celo politiško važnost je čaj v Ameriki dosegel; zvišana colnina za čaj in druge kolonialne pridelke je bila vzrok, da so se spuntalo najlepše angliške kolonije v severni Ameriki ter se odtergale od materne dežele.
149
Sedaj se pije čaj kitajski po vseh deželah omikanega sveta. Povsod se je udomačil brez vsakega odpora. Tudi zdravniki mu niso bih nasprotniki: zakaj čaj kitajski je slovel od nekdaj kot posebno zdravilo med svetom omikanim in neomikanim. Že budhiški verski oznano-vavec Darmo ga je čislal kot dober lek zoper razne negode in bolezni. Kot zdravilo se je pervič priporočil kitajskemu carju; kot zdravilo ga rabijo še sedanji Kitajci. Imajo ga posebno sorto zoper skernino, zoper kašelj itd., čaj jim krepča želodec in pomaga probavljati težke jedila ; čaj se rabi zoper vnetljino in otekljino, razganja po njih mishh žlezobo v dušniku in po črevah; za vsako bolezen, za vsako nevoljo imajo svoj posebni čaj. Pa ne samo Kitajci, ampak tudi Evropejci so povzdigovali njegove zdravilne moči; na pr. jezuit Kir-cher (1667) pravi, da čaj ledvice odpira, hlap iz glave razganja in ga posebno priporoča učenim ljudem. Nek zdravnik Tulpius je spisal v Amsterodamu 1. 1641 cele bukve, v kterih hvali zdravilne moči čaja; nekteri ljudje so ga celo varha našega zdravja doma in na vojski imenovali. Skoro vsi zdravniki so ga hvalili, da ohranuje človeku zdravje in dobro voljo. Kaj čuda, da se je tako naglo razširil po vsem svetu !
Pa ne samo uživanje te pijače je kmalu prestopilo stare meje, ampak tudi obdelava čaja se je naglo razširila. Zgodaj so ga jeli pridelovati Japonci; v Kochinchini so čajev germ, kakor priča pater Morini, I. 1666 pervokrat nasadili. V Asamu, kjer je vidil Wallich cele gozde divjega čajnika, so ga že zgodaj jeh tudi umetno izrejali; in že ga prihaja iz te dežele vsakega leta več tisuč liber na prodaj. William Ewart, poslanec v angleškem parlamentu , pravi v svojem govoru o naselovanju izhodne Indije, da se je 1. 1857 iz Asama in Sikima izpeljalo že 700.000 liber dobrega čaja. (Allg. Zeit. 28. marca 1858.) Še z večim vspehom so ga jeli Holandci pridelovati na otoku Javi; leta 1856 se ga je pridelalo na račun vlade in častnih posestnikov 1,865.322 hber. Omenim naj še nazadnje čajevega nasada v botani-škom vertu v Rio-Janeiru, ki so ga napravili v začetku tega veka. Pa že Martins pravi (Martins u. Spix Reisen in Brasihen 1. zv.), da od tega nasada ni kaj prida pričakovati. List ima zopern in je brez vse dišave. Pozneji popotovavci, na pr. žl. Bibra, Tschudi in Scherzer pravijo, da je ta plantaža že popolnoma zanemarana. S tem vendar še ni dokazano, da bi novi svet Amerika nikar ne bil za obdelavo čajevo. Kakor kave se bode morebiti kedaj tudi čaja še v veliki množici pridelovalo po andeških planinah, kedar sedanji pridelek ne bo več zadostoval za toliko miljonov ljudi, ki so mu udani, ker njih število rase od leta do leta. Skušnje Portugalcev in Angležev, čaj okoli Lizabone in na otoku helenskem nasaditi, so ostale brez vsega uspeha.
150
.^i^.^m-.^awo^ Glasnik literarni.^«^-
Pretres „Slovenskega berila^ za sedmi gimnazijslfi razred. Izdal     i Dr. Fr. Miklošič. '    %
(Spisal Eaidev Božidar,) ^
»  *
„Organisations - Entwurf der österr. Gymnasien" veli ali kon-"" cimar priporočnje, da bi slovenski učenci, naučivši se slovenščine, nekoliko pogledali nä srbsko-hrvatsko slovstvo ter se starejšim pisateljem privadili, kakor tudi staroslovenščini. (Na sti*. 151. se bere: „Unter don andern slavischen Sprachen verdient am entschiedensten die iiiirische, als die zunächst verwandte, Berücksichtigung, daher einige Lesestücke aus Gundulié, Palmotić, Gjorgié in die Sammlung aufzunehmen sein möchten; hier zunächst könnte auch* das Altslavische hinzugezogen werden.") Po tera priporočilu bi tedaj berilo za sedmi razred moralo obsegati razprave in pesni v slovenskem jeziku, potlo pa basni v vezanem in prostem slogu, ravno tako poveče sostavke in odlomke pesniške v srbsko-hrvatskem jeziku, se ve da tudi neko s cirilicoj napisane. Pa ta knjiga je podobna berilu VI. in pogreša krasnoslovnih sostavkov, kakih je Kraslcki postavimo obilno napisal; tudi je to berilo za učence sedmega razreda prelohko razve nekterih razprav. Slovenščina je gladka in pravilna, vendar šče so na nji neke maroge, ktere se morajo osnažiti, ker gimnazijske berila hočejo vzoren jezik.
Dostikrat se bere v namesto u: .3. ?xleleževalo, 10. utabori, 10. t^trdil, 18. uživali, 38. ustregel, 81. utemeliti, 81. ukanil, 103. umazan, 127. uda, 136. uganjal, 147. ušotoril, 174. uležejo, 187. ulovi, lepše in pravilno : udeleževalo, litabori, utemeljiti, ijšotoril itd. , ker u vsole pomeni ein, hinein, u pako spremenja v teb primerih vršivni glagol v dovršivni itd. Nasproti je u namestu v v besedi Mzrok nam. uzrok.
Iz se včasih nahaja nam. vz ali konci z: 2. izhod, 3. ^ztoČni, 17. izgled, 135. izrastejo nam. uzbod, uztočni. U2gled, uzrastejo , ker izhod-Ausgang, uzbod-Autgang, «ztok-Ausfiuss, isgled-Aussicht, uzgled - Muster, ?zrasti-auswachsen, uzrasti-aufwachsen. /z - ex, aus, uz pa auf, empor, večkrat tudi pretvarja vrŠivni glogol v nedovršivni: buditi wecken, uzbuditi erwecken, pa ne izbuditi.
Iz se postavlja nam. s : 29, izpolniti, 143. izpaziti, bolje spolniti, spaziti, ker izpolniti-ausfiillen : jamo izpolniti, spolniti-erfiilleu : svojo dolžnost spolniti; paziti-merken, spaziti - bemerken, /zpaziti aus der Menge heraus bemerken.
Dostikrat šče se j piše, kder bi ga morali izpabnoti: 4. razii/-zdanosti , 17. najšel,, 39.  gq;zd, 48. tempelj,  79. gn/ezdo, 86.  posti-
*) Po želji pisateljevi razglašamo pričujočo kritiko nespremenjeno, z vsemi last-nijami štajarskega podnarečja; vseh očitkov ali dozdevnih popravkov vendar ne moremo poterditi. Vredn.

ij&ti, 88. gnj'etejo, 94. papii^'u, 96. knjige, 128. prezgođa/, 148. povodnji, 116. sopar/a nam. razuzdanosti, našel, jfrezgoda itd. Nekekrati pa so j pogreša: spolnuj, lepše spolnjuj. Na str. 96. se bero Japei in Japel;. • Predlog od pomeni proč, ne pa über, do; tedaj 34. kar mu je • znano o egiptovskem Jožefu, nikoli od egiptovskega Jožefa, Ravno tako je narobe orfgojen nam. ^'zgojen ali konČimar zgojen-^ tudi se mi glajše zdi : rodovina je pomrla ali spomrla kor 4. ođumrla. Odločen, abgesondert, ausgeschieden in določen bestimmt. Varh na str. 148. je skrčena oblika nam. varuh iz var in končnice uh, nikoli samo h. Homatija 130. je popačen samostavnik, prava oblika je gomot ; in poprek imena na ija so menda ne po duhu našega jezika skrojene, tedaj trapljenje, ne traparija 165. tako tudi lepše Italska, Grška,, Bolgarska, ne pa Italija i. t. d.
Kemikar 172. je ravno tako strpano, kor kapucinar, fra,nci§ka-nar. — Redenik 53., učenik 61. je ravno tako iz trpivnega deležja, kor krščenik; delavna oblika je: reSnik, učnik, kor krstnik, stvarnik iz priloga rešen, resna, o, kar je že razjasnjeno, pa žalibog brez uspeha.
Samostavnik izid je slovniška pošast nam. izhod. NadSkof 129. ne odgovarja našČini, izvlasti zavoljo nad, primernejše je viSji; in škofje že grdo skrčeno iz tujega; zelo lepa beseda je vladika, kar v staroslo-venskem pomeni gospod, sedaj episcopus na Srbskem; pokaj je ne bi rabili, in kdor jo no ve, se ji naj privadi, tedaj višji vladika, tako lepo slovenski tudi viSji gimnazij, ne nadgimnazij kor višja gospodska, ne nacZgospodska ; tako tudi nižji poveljnik ne podpoveijnik. Pisano delo 163. buntes Werk, prav bi bilo napisano delo fili spisano.
Če pišemo mesečina, kar je pravilno, bi tudi v drugem množniko-vem sklonu morali pisati mesecev, ne mescov, ker nosnik /\ se ne sme izpušČati ; tudi kamen, kamena, ker kamenje zavoljo e, samo e - %, h izpabamo. — Zvezdoslovje 153. - Astrologie in zvezdarstvo - Astronomie , v tem primeru pa se le o poslednjem govori. — Basnoslovje 153. bi bilo v ' slov. obliki basenstvo, ker s slovje sestavljeni samostavniki so ponarejeni ter v tuji šumi vzrastli, kterih se ogibljimo, kder se leda. Tudi bi lepo bilo, da se varujemo besed, kder je polovica tuja, polovica pa slovenska: natoroznanstvo, prepustimo to nemščini. Brezen 1. je spaČeno nam. brezdno, pod klop s takimi napakami. — Kamnata podoba ima povse drug pomen, kor hamenna podoba. Dobro velim : kamnata niva, kder je zmes obilo kamenja, pa ne sam kamen; dobro kamenna klop, ne pa narobe, ker je kamnat-steinicht in kamenn, kamenna , o - steinern. — Oblike sladkejSi 13. krepkejSi itd. bi slovenski pisavec vsole moral zamenjati z lepšimi slajši itd., kar sem že predlanjskim razkladal. Budikaj je tudi:'na debljem koncu 15. nam. debelejšem.       (Dalje.)
* Slovenski koledarji. Trije koledarji v slovenskem jeziku so že prišli na svitlo, enega pa še pričakujemo , ki se je že precej udomačil pa krajih slovenskih, namreč „slovenskega romarja". Pervič se je prikazala v prav mali obliki tako imenovana „Velika pratika^ za kmete.
152
Obsega razim drugih pratičnih reči nekoliko podukov gospodarskih in kar je od novega dnarja treba vedeti. Velja 7 kr. sr. — Za pratiko je prišel na svitlo „ Domač koledar slovenski za 1. 1859'^. Spisal ga je g. P. Hitzinger in založil J. Giontini v Ljubljani. Obstati moramo, da je ta koledar na vse strani prav izverstno sestavljen. Obsega le XXIV + 76 sti-ani, pa v njem se nahaja vse, česar se more iskati po pravih koledarjih ali pratikah. V zgodovinskem in zemljopisnem koledarčku beremo štetev posvetnih in cerkvenih zgodeb, pregled vse zemlje, pregled katoliške cerkve in pregled avstrijanskega cesarstva (t. j. rodopis cesarske hiše, višje vladne opravništva na Diinaju, razdelitev vsega cesarstva, vojaštvo, cerkveno razdelitev in učilne napravo); v gospodarskem , opravilnem in potnem koledarčku nahajamo šterapeljski in percentni davek, vožnjo po železnici in pošti, pošiljanje pisem po pošti, colnino za vvožnjo in izvožnjo , more in tehte, denarje nove in stare s potrebnimi podobami in sejme; v cerkvenopravnem koledarčku so razloženi zakonski zaderžki. Tudi poduČni in zabavni koledarček podaja več zauimivili manjših sostavkov popisovavnih, zgodovinskih in šolskih. Čelo mn kinča prav lepa podoba bloškega jezera. Cena mu je povsod le 16 kr. sr. Tako je ta koledar na vse strani pi-av čedno in bogato opravljen in po vsi pravici zaslužuje, da bi se udomačil po vseh hišah slovenskih, gosposkih in kmetiških, — Za njim je prišla na svitlo „Slovenska koleda za 1839^, ki jo je podalo svojim družtve-nikom družtvo sv. Mohora. Podobna je v vsem lanskemu tečaju in prinaša vece in manje povesti in prilike, razne pesme, življenjepise, narodopisne, krajepisno in natoroznanske sostavke. Priložena je tudi popolna pratika za 1859 s potrebnim podukom o novih in starih denarjih. Vsi sostavki so pisani z ozirom na slov. mladino ; priporoča se to-raj odraŠčeni mladini in sploh slovenskemu ljudstvu kot kratkoČasno in poduČno berilo ob nedeljah in praznikih. Cela koleda Šteje Čez 12 tiskanih pol v veliki osmerki in je okinčana s prelepo, v jeklo vrezano podobo „blejskega jezera" ; velja pa le pol goldinarja novega denarja. — Ob enem dajemo na znanje, da bo napravil vrednik Glasnika za 1. 1860 namesto dosedanje kolede majhen almanah pod naslovom ^Zornica^ za natis, ki bo pervi v slovenskem jeziku prišel na svitlo. Kako in kaj drugokrat.
* G. J. Valentinelli, varh knjižnice sv. Marka v Benetkah, je našel dve redki knjigi, ki menda še niste znani slavenskim bibliografom. Ena je hervaska z napisom: ^r^Razgovaranje medju papistom i jednim luteranom, istiimaceno po Antonu Senjaninu. Štampano tc Padovi miseca setemora po Graciose Percacine, godišća MDLV.^ v šestnajsterki; druga je slovenska s sledečim napisom: „Ena molitov tih kerščenikov kir so za i>olo te prave t^ere v Jezusa Kristusa pregnani.'^ Kedaj in kje je tiskana ta knjiga, ni zaznamovano.
* Znani pesnik serbski Dr. J. Subotic je zbral vse svoje dela in jih misli v 4 velikih zvezkih dati na svetlo. Pervi zvezek (okoli 25 tiskanih pol) bode  obsegal njegove liriŠke, in drugi (ravno toliko pol)
153
njegovo epiČne poezije; v tretjem zvezku bodo zapopadene njegove povesti in v četertera njegove različne dela. Najpred pridejo na svitlo liriške pesme, v sledečih redéh: 1. pesme za malu dečicu, 2. pesme za posao i igru, 3. pesme uz vino, 4. pesme ljubavne, 5. soneti, 6. Vidosava, 7. bečke elegije, 8. kosmos, 9. različite pesme, 10. epigrami in 11. pesme osobitim licima; vseh bo veČ kot 250, večidel še nikdar ne tiskanih. NaroČina za 1. zvezek znaša le 1 gld. sr. in se pošilja izdatelju samemu, sodn. advokatu v Novem Sadu. — „Sedmica** pristavlja temu oglasu: „Subotić poznat je našem narodu kao jedan od prvih naših pesnika. Mnoge njegove pesme usvojio je narod i peva ih kao svoje, a mnoga se zaori pri čaši vinca ili u drugoj kojoj prilici."
* Cesarski album ^^virihus unitis^, ki so ga napravili Čast. o. o. Mehitaristi na Dunaju v spomin srečnega ohranjenja Nj, ces. veličanstva, je pred nedavnim prišel na svitlo. Ta imenitna knjiga je pravo delo avstrijansko; zakaj v nji so zapopadene poezije nemške, slovanske {slovenske od Slomšeka, Terstenjaka, Potočnika, Tomana in Turnogradske-Tomanove; hervaške od Eazlaga, Baštiana, Preradovića, Demetera, Ostrožinskega, Verdoljaka in Orsata PoČića; serbske od RadoiČića, Subotića in Pavičevića, češke od Peška, Pička, Erbena, Furcha , Sau-kupa. Fischera, Culena in Mallega, polske od Viktora z Baworowa, An-toniewicza in Manieckega, rusinske od Dziedzikega, Zgarskega, Urycke-ga in Duchnoviéa) laške, madžarske, romanske, latinske, staro- in novo-armenske, uovogerške, hebrejske in aramejske. Mnogo prelepih karakterističnih obrazov raznih avstrijanskih rodov daje bogati anthologii Še večo vrednost in ceno.
* Obračamo oČi prijateljev slovanskega jezikoslovja na važno knjigo, ki je prišla na svitlo v češkem jeziku, ter ima naslov ^Anthologie z U-teratury češke doby stredni^. Sostavil jo je g. Jos. Jireček iz spisov 70 raznih pisateljev 15., 16. in 17. stoletja. Šteje XVI + 392 strani in velja 1 gld. 60 kr. nov. dn. Visoko ministerstvo duhovnih in uČnih zadev jo je poterdilo za berilo na viŠih gimnazijah Čeških. Zlata vredna knjiga, ki zaslužuje, da bi se  razširila po vsem slovanskem svetu.
* „Narodne pripovjedke", kijih je skupil v Varaždinu in okoli Varaždina g. Mafija Kračmanov Valjavec, so ravno kar prišle na svitlo. Knjiga, prekrasno tiskana, obsega na 315 straneh dva in sedemdeset narodskih pripovedek in v dostavku dva in trideset narodnih pesem iz Varaždinske okolice. Drugokrat več o njih. *)
* Hankovi „Pocdtky posvdtného jazika slovanskeko** so ravno kar prišli na svitlo v drugem pomnoženem natisa. Razun potrebnih slov-niških oblik in pravil obsegajo praktične vadbe glagolske iz rokopisa Vatikanskega, iz rokopisov svetogorskih (athonskih) poleg fotografije Sevastianove in iz rokopisa Klocovega.
*) Zunanjim naročnikom bomo te dni poslali knjigo s društvenimi bukvami.
154
Glasnik iz domačih in tujih krajev.
Iz Taraždina. M. Kračmanov. — Pripovedke o vilah : c) Jeden dečko je krave pasel, pak mu je saki dan nekakova bela kak sneg ženska došla dojit, a on je ni poznal. Onda njega so sako večer doma špotali, kaj dela s kravami, da nemajo nikaj mleka. Onda mu se več za dosta vidio, kajti so ga doma špotali, pa si zeme pištolo sobom pak, gda je ova došla dojit, on jo je videl, pak joj je rekel : znaš ti kaj? ti vezda meni plati moje mleko, kaj si podojila, ali pak, ako nećeš platiti, ja to strelim. Onda mu je ona rekla ; ah, dragi moj sinko, da ti znaš, kaj sera ja, ti to meni ne bi rekel, niti me se pomislil streliti* nego ti no znaš, kaj sem ja, a sako večer si Špotan za mleko; za to ti ja vprostim, i znaš, ja ti platim mleko. Onda mu ona da klopko, konec pak mu je rekla : na, to ti je klopko pak si svijaj ž njega, celo opravo boš iž njega imel dok boš živ, samo ne smeš nikomu povedati , kajti ako poveš, onda ti brže klopko, steče, pak ne boš više imel, a ja ti povem, da sem ja Vila ; nego ti nikomu ne smeš povedati. I ni on uigdar nikomu povedal do smrti. Onda po smrti so mu 'se Vile došle zelenimi venci na sprovod i on je zveličen bil.
Na Dunaju .9. oktobra. V. J. — Kaj se na Dunaju godi važnega za slovstvo slovensko, bi radi zvedeli ? Včasih zares težka naloga, posebno za človeka, ki zavoljo premnogih opravkov le malokedaj zahaja tje, kjer bi se moglo vjeti še kaj zanimivega. Za zdaj Vam obznanjam samo to, da se marljivo nabirajo in vredujejo slovenske imena vsaj naj-imenitniših rastljin in rastljinskih rodov. Čedno zbirko je sveršil verli g. Dr. A. Žvegel ; tudi g. Dr. J. Stefan hrani v rokopisu enak imenik rastljinskih zaznamkov. O. Stefan bode imena obeh zbirk med seboj primerjal in jih vredil po abecednem redu latinskih izrazov s pristavkom slovenskih in nemških narodovih izrazov. Tako vredjen imenik misli v dostavku priobčevati po Glasniku, kar bodo gotovo vsi Slovenci z veseljem pozdravili. Želeti bi bilo samo, da bi poslali vsi možje, ki se nekoliko pečajo z botaniko in kaj rastljinskih imen vedo ali zapisanih hranijo, svoje zbirke vredništvu našega Glasnika, da se bodo nemudoma izročile imenovanemu gospođu. *) Potrebno se nam zdi opomniti, da se naj pristavijo slovenskim imenom ali že občno veljavno znanstveno ali pa vsaj nemško, da no bo nobenih pomot. Zaznamuje naj se tudi kraj, kje je to ali uno imo domaČe med ljudstvom. Le tako bomo dosegli, česar želimo, ako se vzajemno podpiramo in v takih in enakih zadevah z druženimi močmi ravnamo. Komur je mar v tej reči napredka, kdor je koli sposoben za tako delo, gotovo bode pripomagal, da postane nabira, kolikor je za sedaj mogoče, popolna. Naj bi se začeto delo po zmožnosti podpiralo !
*) Ravno to prosimo tudi mi. Vređa.
155
h Mariabroiina pri Beču mesca oktobra. P. J, Vijanski. — Vse se spreminja pod milim solncem. Glej, dragi Glasnik, preteklega mesca sem Ti sče pisal iz Valenja na Štirskem in danes dobiš dopis iz tujega nemškega kraja, kamor me je osoda zanesla. „Povsod je dobro, pa doma nar bolje" pravi star slovensk pregovor, pa tudi jaz ga poterdim. Ločil sem se iz mile slovenske domačije, od svojih dragih Slovencev in Slovenk, ter bivam med Nemci sam Slovenec. Vendar včasih začujem tudi Česk ali poljsk marn, kajti Mariabrunn je središče skoro vseh narodov cesarstva ! — Veseli me, da imam za tovarše nekoliko bratov Hrovatov, s kojimi govor*im slovenski. V ptujih krajih v sredi Nemcev se šče le spozna, kako mil in gladek jezik imajo Slovenci! O da bi ga bolj spoštovali in cenili od dne do dne! — Slovenci so bolj živi, bolj petju udani kot Nemci. Na Slovenskem sem Čul vsak d^n vže na vse zgodaj prepevati mične slovenske pesmice , tukaj pa le malokada zaslišim glasu kake pesmi. Nočem s tem terditi, da Nemci ne pojo radi in da' nimajo lepili pesem, pa tako ginljive, živahne, miČne vendar le niso kot slovenske. Velik razloček med Nemcem in Slovencem , velik med nemško in slovensko pesmo. — Sedaj pa ostani z Bogom, ljubi Glasnik ! ter mi pozdravi s pričujočim dopisom vse drage Slovence.
* Gotovo je znano vsem Slovencem, da prebiva v doljni Avstrii, posebno na Dunaju in v nekterih vaseh proti ogerski meji mnogo Her-vatov, Čehov in drugih Slovanov; manj znano pa jim bo, da žive Slovani tudi v zgornji Avstrii. „Pražskim noviuam" se pi Še, da je naraslo število Čeških naselnikov v Lincu in v bližnjih vaseh že na 2000 glav. Imajo tam svojo cerkvico in dušnega pastirja, da jim pridiguje v domačem jeziku. Pa šmarska cerkvica, ki jim je bila prepuščena za božjo službo, je premajhena, da bi obsegla vse ljudstvo Češkega kolena ; komaj dobra tretjina ga ima v nji prostora. Zato se nabirajo dobrovoljni prineski, da bi se mogla razširiti ta cerkvica.
* Evang. senior Jan Molnar piše „Prazskim novinam" tole: Ko sem minulega mesca potoval po Meklenbursko - Sverinskem, meje povabil evang. farnik v Pritizieru g. Reuter, da bi v cerkvi sosedne vasi W^ellahnske ogledal kelih s starim neraztimljivim nadpisom. Pregledam ga, pa mislite si moje začudenje, ta napis je česk. Glasi se pa takole : „ANJZKA. SKOPCZOWA. Z. SEBEROWA. TENTO. DALA. KTO-MUTO. ZADUSSI. S. MIKÜLASSE. W. HRNCZIRCICH. KE. CZTL A. CHWALE. WELEBNE. SWATOSTI. TELA. A. KRWE. KRISTA. PANA. NA. SWÜI. WLASTNL GROSS. UDELATL LETHA. MDXCVIII."
Ta kelh je blizo 14 — 15 pavcov visok, ves srebern in dobro pozlačen. Vaga eno libro in štiri lote. — Odkod je prišla ta sveta posoda v to cerkev, se ne ve povedati.
156
Drobtine slovnične.
/\ Ijndje. —• Ne trije ljudje so umerli, tri ljudi smo srečali, neg: troje ljudi je um eri o, troje ljudi smo srečali; tudi dvoje ljudi (namesto: dva človeka, kije pa tudi prav). Tako me je naučila stara živa slovnica.... baba Dolenka, terd a Slovenka (zakaj ni je bilo drugega kot kost in koža). „Zakaj te ni bilo poprej ? ! " tako sem se zaderl nad babelo. Zakaj ? Ne davno poprej (leta 1850) mi je poslal prijatelj za natis spis, v kterem so bile besede: „Noj tako debela jajca nese, da se z enim trije ljudje nasitijo" — Trije ljudje! — trij e Ij udj e! .... to mi je zvonilo tako čudno; mislil in mislil sem, kaj plenta bi bilo. Da nekaj ni prav, to mi je dišalo ; ali kje je robec skrit, tega nisem mogel nikakor vganiti. Pomotk je bila natisnjena. Ker sem jo bral še večkrat potem v drugih spisih, zato jo razglašam očitno, da bi se je varovala vsaka poštena duša. Po tem takem bi trebalo govoriti : 103 (sto in troje) ljudi, 504 (pet sto in četvero), itd. — Vendar pravijo rajŠi: v našem mestu živi 5850 duš kot 6850"^^^° ljudi. Ne morem se uterpeti, da ne bi tudi spomnil, da rabimo pisaje in govore preporedko besedo „svet" namesto „ljudi": veliko sveta jo na senjmu (srb. MHorO cetia HMa> . = frane: il y a beaucoup de m o n d e . . .)
Občadovati (bewundern). Slovenec ne občudujn nikdar ničesar, .Slovenec se le Čudi (komu, čemu). Učene besede treba kovati, ni dragaci; ali brez le-te smo prav lahko; le po slovenski treba misliti. Včasih bi rekel naš človek namesto „obČudovati" po domače „ogledovati" n. pr. po tem smo ogledovali lepi steber, prelepo cerkev itd. (Priloga lepi, prelepo ti pravita, da smo se stebru in cerkvi tudi čudili zavoljo lepote.)
Ntlrodni pregovori. Zapisal BI. SvMnik. —¦ Naduha spravi Človeka od kruha. — Kdor ima oblast, temu gre čast. — Denar ima spolzek rep. — Ovca cela, volk pa sit ne more biti. — Darovanemu konju se ne gleda na zobe. — Mu perst pomoli, pa za celo roko prime. — V trebuh in pa v plot je vse dobro. — Tvoja glava, tvog svet (sam seboj se posvetovaj). — Je kakor megla brez vetra. —
Imenik eastitili g. g. naroenikov. — 306-;;7. J. Kocina in M. Meden na vseučilišču Dunajskem; 308. J. Tušek kmet pri Zeleznikah; 309. Sbor duh. mladeži v Zagrebu; 310. A. Mejac, lok. na Vojskem; 311. A. Katnik stoln. kpl. v Celovcu; 312. Maria Tavrer na Radišah; 313. M. Verne, stolni prost v Terstu; 314 M. Šervicel, kpl. v Št. Ilnu; 315. J. Polič, kpl, v Iniki; 316. M. Mustafa, kpl. v Buzetu; 317. J. Bernard, učn. v Višnjigori; 318. J. Jarc, kpl. pri sv. Petru; 318. S. Kompoš, kpl. v Čajnčah, ; 320—22. Jevšenak, L. Zima in J. Žitek, gimn., prof. v Karlovcu ; 323. D. Simaudel, kpl. v Smartnem ; 324. J. Mari-nič, kpl. v St. Jakopu; 325. Dr. A. Vojska, kom. svetovavec v Eimavski Szoboti; 326. P. Lenassi, opravnik v Hrenovicah ; 327. Dr. A. Murko, dekan v Zaverču ; 328. Gr. Kj-aucer, dek. na Skočidalem; 329. A, Bohinc, kpl. v Teržiču; 330- J. Kovacic', kpl. v Apačah. (Dalje).
Natisnil Janez Leon v Celovcu.