UDK 811.163.6(091):929 Kiizmič M. Jožef Smej Škofijski Ordinariat v Mariboru SE JE MIKLOŠ KÜZMIC V SVOJEM PREVODU EVANGYELIOMOV RES NASLANJAL NA ŠTEFANA KÜZMICA? Namen pričujoče razprave je dokazati samostojnost Mikloša Kiizmiča pri prevajanju nedeljskih in prazničnih evangelijev (Szvéti evangyeliomi 1780). Iz pričujočega, doslej še neobjavljenega in v korespondenci M. KUzmič - J. Szily najstarejšega pisma z dne 1. novembra 1777 sledi, da se M. Kiizmič pri prevajanju omenjenih evangelijev ni naslanjal na Štefana Kiizmiča (Nouvi zakon 1771). Hkrati je v omenjenem pismu poudarjeno, da »stari slovenski jezik« (tako imenujeta prekmurščino oba Kiizmiča) ni hrvaški jezik. The purpose of this study is to prove the independence of Mikloš Kiizmič in his translation of Sunday and the holiday gospels (Szvéti evangyeliomi, 1780). From the letter of November 1, 1777, (until now unpublished), which is also the oldest letter in the correspondence between M. Kiizmič and J. Szily, it is evident that M. Kiizmič in translating the aforementioned gospels did not rely on Štefan Kiizmič (Nouvi zdkon, 1771). Also, the letter emphasizes the fact that the »old Slovene language« (term used by both Kiizmičs) is not Croatian. V splošnem uvodu v Sveto pismo1 (1996: 41) beremo tole:2 »Mikloš Kiizmič je po Vulgati prevedel evangelije ter se v pravopisu in jeziku naslanjal na prevod Štefana Kiizmiča.«3 Trditev, da bi bil prevod Szvétih evangyeliomov (1780, dalje SE) M. Kiizmiča vsaj na nekaterih mestih prepis prevoda Nouvoga zakona (1771, dalje NZ) Š. Kiizmiča, zavrača V. Novak: »Mikloševo samostojnost izpričuje celo pravopisna novost: za glas ž je namreč uvedel znak 's, kar so prej pisali kot 'z«4 (Zelko 1937: 10). O neodvisnosti prevoda SE od prevoda NZ govori vsaj posredno Novak že prej (1935: 37; 1936: 14-15). Šlebingerju sledi Anton Vratuša: » Če je v času, ko seje Mikloš lotil prevajanja po vulgati, že obstajalo sv. pismo v prekmurščini, je čisto naravno, daje Štefanov prevod uporabljal, posebno tam, kjer ni našel v domačem govoru adekvatnega 1 Slovenski standardni prevod. 2 Povzeto po Janku Šlebingerju, SBL I, Ljubljana, 1996, 41. 3Mikloš KUzmič: Dol. Slaveči, 15. 9. 1737 - Sv. Benedikt v Kančevcih, 11. 4. 1804; Štefan KUzmič: Strukovci, 1723 - Surd, 22. 12. 1779. - Še do danes ni razčiščeno njuno sorodstvo. M. KUzmič v pismu škofu Szilyju z dne 1. marca 1779 pravi: »/.../ in opere cognati mei Surdensis praedicantis« (/.../ v delu mojega sorodnika, surdanskega predikanta). Cognatus gr. owyevnç <äv, pomeni dobesedno 'skupaj rojen', 'rodbinski'. Beseda cognatus nastopa v evangeliju. Š. KUzmič prevaja: »Veli eden zvUesnyega popa szlugov rodbina bodoucsi onoga, komi je Peter vuhou od/zekao« (Jn 18, 26); M. KUzmič pa: »Pravo je nyemi eden z-szlugov vf/esnyega Popa, rod onoga, komi je od/zekao Peter vuhou« (35) (Dicit ei unus ex servis pontificis, cognatus eius, cuius abscidit Petrus auriculam). Oba KUzmiča prevajata izraz cognatus podobno, prvi z 'rodbina bodoucsi', drugi z 'rod'. - Dober poznavalec M. KUzmiča in korespondence M. KUzmič-J. Szily dr. Gyula Géfin pravi (1935: 234), da je bil M. KUzmič bratranec (unokatestvér) Š. KUzmiča. 4 Da je avtor tega besedila V. Novak, trdi sam v svoji knjigi (1976: 183, op. 50). izraza za besedilo latinske predloge. Mikloš je to ugodnost res tudi izkoristil. Ni namreč verjetno, da bi se pri skovankah in novih izrazih sicer oba prevoda ujemala.« Potem navaja Vratuša nekaj primerov in nadaljuje: »Kljub temu je Miklošev prevod vendar samostojno delo. Kadar ni našel sam zadovoljivega izraza za kakšno mesto v latinski predlogi, je kar pogledal v Štefanov prevod. V takem primeru je največkrat enostavno iskani izraz kar prepisal iz NZ« (1974: 62-69). Jezik (in v zvezi z njim vsaj posredno tudi samostojnost) M. Ktizmiča pohvali Vratuša že leta 1939: »Miklošev jezik je naroden, brez tujk, brez nepotrebnih nas-lonic, pa tudi brez člena, ki mu gaje nudila predloga« (1939: 11). Vratuševo trditev (1974: 64) pojasnjuje V. Novak takole: »K Vratuševemu stavku: '... da ne bi bilo prav trditi, da vsaka podobnost oziroma enakost med našima tekstoma kaže Štefanov vpliv na Mikloša, saj lahko izvira že iz predlog' - je treba dodati bistveno dopolnilo: sintaktična podobnost ali enakost; leksikalna pa izvira seve iz istega ali sosednega govora, ki gaje V. analiziral« (1975/76: 62). Če upoštevamo pričujoče, doslej še neobjavljeno in najstarejše znano pismo M. Ktizmiča sombotelskemu škofu Jànosu Szilyju z dne 1. novembra 1777,5 potem se moramo pridružiti tistim, »ki trde, da Mikloš sploh ni uporabljal Štefanovih prevodov« (1974: 64). Pravkar omenjeno pismo sem pred leti dobil iz sombotelskega škofijskega arhiva v fotokopiji.6 Ker na njej nista vidna dva povedka, sem zaprosil za novo fotokopijo. Odgovor je bil, da ga kljub skrbnemu iskanju - tudi med zajetno korespondenco M. Kiizmič - J. Szily - ne morejo več najti. Povedka prevajam iz smiselne zveze z vprašajem v oklepaju. M. Kiizmič je Szvéte evangyeliome pripravil za natis že leta 1776, potem ko jih je bil trikrat prepisal. Odklonilno razmerje M. Ktizmiča do uporabe prevoda NZ Š. Ktizmiča je razvidno iz njegovega zapisa: »Vandala gens /.../ utinam nunquam vidisset, e Saxonico praelo, ad nos delatum librum Novi Testamenti«.7 Ta Kiizmičev »utinam nunquam« s konjuktivom pluskvamperfekta »vidisset« izraža željo za preteklost, se pravi, naj NZ nikoli ne bi bil zagledal belega dne. Te želje ne izraža zaradi slovstva, saj priznava, da NZ z užitkom berejo zlasti tisti, ki drugega jezika ne znajo, ampak zaradi vere; NZ želi iztrgati iz rok katoličanov (ne pa evan-geličanov). Že od nekdaj, posebej še od tridentinskega koncila je bil v veljavi Index librorum prohibitorum (Seznam prepovedanih knjig); mednje sodijo tudi prevodi Svetega pisma, ki so jih napisali ali izdali nekatoličani. Brez dovoljenja apostolskega sedeža katoličani ne smejo (razen v študijske namene) teh knjig niti brati niti obdržati. Nikjer ni zaslediti, da bi bil M. Kiizmič dobil takšno dovoljenje. Ko bi bil namreč 5 J. Szily je bil umeščen za škofa 20. 8. 1777 (Géfin III: 408); navajano po I. Škafar (SR XXIII/1, 1975,88). 6 Za fotokopijo pisma iz sombotelskega škofijskega arhiva (Acta cancellariae) se na tem mestu zahvaljujem arhivarki dr. Marii Kiss. 7O da slovensko ljudstvo /.../ nikoli ne bi bilo videlo knjige Nouvoga zâkona, prinesene k nam iz saksonske tiskarne. uporabljal NZ v študijske namene, potem bi prav gotovo tuje izraze nadomestil s pristnimi slovenskimi iz NZ. Navajamo nekaj zgledov. Najprej je besedilo iz SE in stran, nato korelat iz NZ z navedkom iz evangelija: Szpodobno je KrâleJztvo nebelzko k mustar/zkomi zrni (19) - priJzpodobno je kräleJztvo nebeJzko, k^erni horcsicsnomi (Mt 13, 31); z Vdrasouv bi setuvali (22) - zev/zej mejJzt bi prihajali (Lk 8, 4); oblecsenoga vu bejlom gvanti (41) - oblecsenoga vu bejlo Jzuknyo (Mr 16, 5); i teda pridoucsi alduj dar tvoj (61) - i teda pridoucsi prneJzi där tvoj (Mt 5, 24); Poglihaj Jze z-protivmkom tvojim (61) - Boj dobre pämeti kprotivniki tvojemi (Mt 5, 25); med krajinov Dekapoli/a (66) - po /z rej d i krajine ti de/zet mejJzt (Mr 7, 31 ); MeJter (67) - vucJiteo (Lk 10, 25); k-Vâraskim vrâtam (71) - kvrätam toga me/zta (Lk 7, 12); Jzomâr (72) - o/zel (Lk 14, 5); na bre'sno dr'sânye z-Jetuvanyem vu vâras (103) - vu bre'zno krajino zhitejnyem vu me/zto (Lk 1, 39); Merkaj zâto (118) - Zâto glédaj (Lk 11, 35). Glede skovank in novih izrazov, pri katerih se oba prevoda ujemata, moramo imeti pred očmi vsaj tri stoletja trajajoče pesemsko izročilo (pesmarice v kajkavsem dialektu, katoliške in protestantske, ki so jih v Prekmurju ne samo prepisovali, ampak tudi sestavljali); poleg tega pa še številne predloge, »scripta«, o katerih govori M. Kiizmič v tem pismu. Duhovniki so si sami iz latinske vulgate sproti prevajali nedeljske evangelije. Če so imeli pred seboj evangelij v hrvaščini, so hrvaške izraze nadomeščali s slovenskimi. Zapise so hranili, da so jih lahko uporabljali tudi tuji duhovniki. Različna, včasih težko berljiva pisava je bila dostikrat vzrok spodrsljajev. O tem piše tudi Johann Csaplovics: »Duhovniki so bili prisiljeni, da so si, preden so stopili na prižnico, nedeljske evangelije prevedli iz latinščine ali hrvaščine. V knjigo so vtaknili list s prevedenim evangeljskim odlomkom in ga prebrali ljudstvu. Lahko si mislimo, kako zelo so pri tem pazili na čistost jezika«8 (1829: 82). M. Kiizmič sam je tako delal 17 let. Z moralno gotovostjo torej lahko trdimo, da se M. Kiizmič pri prevajanju evangelijev ni naslanjal na NZ, sicer ne bi bil v tu priobčenem pismu govoril o svojem truda polnem delu (labores) in v pismu z dne 1. marca 1779 o toliko prečutih nočeh (tot insumptae horae et vigiliae). Ne moremo si namreč misliti, da bi on, ki ga »slovensko lüdstvo ma vedno v dobrem spomini i ga skoro bi djao, kak svetca v poštenji drži« (Košič 1992: 176), bil tako nepošten, da bi po eni strani obžaloval, da je izšel NZ, po drugi strani pa iz njega prepisoval. Morda nas o samostojnosti SE še bolj prepriča Kiizmičevo pismo samo, ki ga tu s potrebnimi opombami podajam v slovenskem prevodu. "Csaplovics je tu uporabil zapis Jožefa Košiča. Rokopis Starine Železnih ino Salaskih Slovenov je rešil s podstrešja gornjelendavske cerkve Franc Ivanocy in ga izročil zgodovinarju J. Grudnu, da gaje objavil v Časopisu za zgodovino in narodopisje XI, 1914, 93-154, pod naslovom Starine železnih in salajskih Slovenov. Pismo se v prevodu glasi: Presvetli gospod škof, meni zelo naklonjeni zavetnik! Če vrednotim kakovost in razlog podeljene službe tako glede na vzvišenost osebe, ki jo podeljuje, kakor tudi glede na neznatnost tistega, ki to službo sprejema, moram reči, kako presenetljivo in izredno je to, da presvetli gospod škof iznenada mene, ki nikoli nisem na kaj takega mislil in nikakor zaslužil, iz same naklonjenosti imenuje za namestnika in pomočnika rednega vicearhidiakona Slovenske okrogline (Districtus Tôthsâghiensis).9 Za to izredno milost z vdano spoštljivostjo poljubljam (če smem) vašo posvečeno desnico in se vaši presvetlosti izročam, posvečam in dajem na voljo z dostojno hvaležnostjo, ponižnostjo in poslušno pokorščino, da se vam tako vsaj nekoliko oddolžim za vašo posebno naklonjenost. Ne neham prositi predobrega troedinega Boga, naj vas, presvetli gospod škof, kolikor je le mogoče, dolgo ohrani zdravega in vam vse do poznih let da moči za uspešno vodstvo škofije; naj vas kot ljubeznivega, modrega in dobrega očeta nenehno varuje! V roke mi je prišel Slovenski evangelij (Evangelium Vandalicum), ki sem ga bil spisal prejšnje leto (anno superiore a me conscriptum). Ta evangelij so cenzorji, ki jih je bil za to delo izbral in pooblastil sombotelski škofijski konzistorij, pregledali in odobrili. V Gyôru pa - kot sem zvedel - so (odlašali z natisom?), vendar bi bili morali zagnati vik in krik za njegov natis. Skoraj bi bil (v obupu odnehal?), če me ne bi bila potolažila vaša izredna darežljivost, gorečnost za božjo slavo in bo-goljubna velikodušnost. Zares, slovensko ljudstvo (gens Vandala) bedno blodi brez vodnika in trpi veliko škodo, ker je vse do današnjih dni oropano knjig svojega ma-ternega jezika (quod libris suae natalis hodiedum spoliata existât) in prav zato žalostno iz srca zdihuje. In kdo ne bi zdihoval in tožil, ko gleda, kako je njegovo ljudstvo, nekoč tako slavno,10 zdrknilo v prepad skrajne duhovne bede, da ne more dobiti v tisku niti knjige evangelijev za tiste, ki to goreče prosijo in to videti želijo. Zato se pretežna večina silno čudi, ne vem, ali bolj nad našimi predniki ali nad nami samimi, da si ne drznemo ničesar lotiti se v korist našega ljudstva. In prav na račun te nemarnosti in pogubne strahopetnosti smo morali bedni Slovenci (miseri Van-dali), ko sem v gyôrskem semenišču polagal temelje cerkveni disciplini, z rdečico sramu prenašati marsikatero zbadljivko od prečastitega gospoda Emerika Szabója, blagega spomina, takratnega prefekta klerikov. Vse to po pravici, saj uporabljamo rokopisna besedila ali pa v hrvaščini natisnjene evangelije (vel enim Scriptis utimur, 9 Vicearhidiakon je bil Janoš Hüll. Rodil seje 24. maja 1714 pri Sv. Sebeščanu (Pečarovci). V duhovnika je bil posvečen 1738. Po posvetitvi je prišel k Nèdeli (Gornji Petrovci) in tu kot župnik služboval do smrti 15. februarja 1781. - Po smrti Ivana Požgaja je bil ok. 1. 1763 imenovan za vicearhidiakona Slovenske okrogline. Za njegovega namestnika v vicearhidiakonski službi je bil 7. septembra 1777 imenovan Mikloš KUzmič, Hüll pa najbrž hkrati za častnega kanonika sombotelskega stolnega kapitlja (prim. Géfin III., 162 in Ivan Zelko, Zgodovina soboške dekanije, Špitalič 1963, tipkopis, 21). - M. KUzmič prevaja izraz Districtus Tôthsâghiensis s Slovenska okroglina, tj. današnja soboška dekanija s Porabjem. Vandalia je širši pojem in pomeni Prekmurje s Porabjem ali Slovenska okroglina (krajina) v smislu Prekmurje s Porabjem. 10 »Ljudstvo, nekoč tako slavno« (gentem olim celeberrimam). Ali misli M. KUzmič tu na Pribino in na sv. Cirila in Metoda kot pozneje J. Košič? (Prim. Košič 1992: 151). vel Croaticis in typo Evangeliis). Zaradi različnosti pisave so nekatera besedila tako bedno zapisana, da se tujim redovnikom ali duhovnikom, povabljenim, da stopijo na prižnico in spregovorijo ljudstvu, dostikrat med branjem evangelija primeri hud spodrsljaj in so tako navzočim v spotiko. Sam sem bil navzoč, ko je neki redovnik končal pridigo in začel moliti naprej pred zbranim občestvom; sredi molitve pa se je naenkrat ustavil in ni znal izgovoriti niti mu (in medio orationis stitit, et nec mu pronuntiare potuit). Tisti pa, ki uporabljajo hrvaško knjižico, je nujno, bodisi da sčasoma v svoj jezik vpletejo hrvaške besede, bodisi da na nekaterih mestih hrvaške besede nadomestijo z drugimi ali pa so primorani tu in tam besedilo drugače izgovarjati, da bi jih ljudstvo razumelo; vse to pa povzroča veliko težavo tistemu, ki se tega loti (Croatico autem qui utuntur libello vel Croatizare eos necesse est, vel alias voces certis in locis substituere Croaticis, in aliis vero pronuntiationem diver-sam adhibere, ut populus capiat, quorum utrumque haud levem causat difficultatem illud praetexenti). Potemtakem je očitno, da se zelo moti tisti, ki sije pred nedavnim drznil zatrjevati vam, gospod škof, da mi in naše ljudstvo natančno razumemo Hrvaški evangelij (Croaticum Evangelium). Recimo, da bi tudi razumeli hrvaško -čemur pa nikakor ne moremo pritrditi - menim, da moj trud (labor) pri prevajanju evangelijev ni zaman, saj slovensko ljudstvo željno pričakuje, da bi videlo tisk v svojem jeziku. Vidi ga sicer, in vendar - o da ga nikoli ne bi bilo videlo - namreč knjigo Nouvoga zakona, ki vsebuje prevod v ta naš jezik. Knjigo so prinesli k nam iz saksonske tiskarne. Knjiga nehote zbuja odpor in bi jo kot tako morali iztrgati iz rok katoličanov, ker je izpod peresa krivoverskega avtorja, Števana Kiizmiča, sur-danskega predikanta, ki mi je sicer soroden po priimku, ne pa po veri (... librum Novi Testamenti, in hanc linguam versionem continentem, qui esset vel ex eo exo-sus, e manibusque Catholicorum eripiendus quod sit authoris Haeretici, Stephani Kiizmics, Praedicantis Surdensis, mihi quidem cognomine, ast non Religione af-finis)." Ko to knjigo z užitkom berejo zlasti tisti, ki drugega jezika ne razumejo, je od njene uporabe ne bo mogoče zlahka in s potrpežljivostjo odvrniti (cujus cum lec-tione delectentur ii potissimum, qui aliam non callent linguam, non facile se patienter ab ejus usu avelli), dokler ne bomo namesto nje natisnili naših knjig. V nemajhno zadrego nas spravlja to, da naši nasprotniki za svoje vernike žrtvujejo dneve in noči in so nenehno na delu. Bolj si prizadevajo za to, da bi svoje utrdili v sekti, druge pa zapeljali, kakor pa mi, da bi naše potrdili v veri, blodeče pa spravili nazaj na pravo pot. In tako sem nameraval za naše ljudstvo jedrnato sestaviti tudi kratek katekizem z izvlečki iz raznih avtorjev. Prečastiti škofijski konzistorij mi je bil namreč še pred vašo umestitvijo naročil, naj se potrudim spisati omenjeni katekizem. Ko sem pa videl, da moj Evangelij sem ter tja premetavajo tako močni valovi, sem nameraval opustiti sestavljanje omenjenega katekizma, dokler mi niste vi tudi glede tega milostno vlili tolažbe in poguma.12 S tem, da ste prevzeli zavetništvo nad omenjeno 11 Izraz »affinis«, soroden, soseden ali po svaštvu soroden, nastopa samo enkrat v Svetem pismu (3 Mz 25, 49, Vulgata) in pomeni svak. l2Glede evangelijev in katekizma piše 7. novembra 1777 škof Szily M. Kiizmiču tole: »Quod ad Evangelium vandalicum attinet, de eo cum opportunum magis videbitur, dispositurus sum. knjižico katekizma, si boste pri Najvišjem pridobili velike zasluge. Upamo namreč, da bomo iz rok katoličanov lažje iztrgali Katekizem (Catechesim),13 ki gaje bil pred nekaj leti pripravil prej omenjeni surdanski predikant, če slovenskemu ljudstvu ponudimo drugega v branje (si alium genti Vandalae porrexerimus legendum). Da bi torej odstranili tako številne in tako velike ovire, utrdili Kristusove ovce v veri in preprečili prevratno delovanje na duše, sem sklenil omenjeni Evangelij skupaj z molitvami po pridigi posvetiti vam, gospod škof, kot zelo naklonjenemu mecenu. Kakor sem sam ves vaš, tako naj bo tudi to moje delce vaše. Polagam ga k vašemu posvečenemu prestolu in tako željno čakam na ugodno milost. Priznam namreč, da bi me vaša prevzvišenost morala zapustiti, če ne bi bilo prav vam posvečeno to moje delce. Vaša dobrotljiva svetost in sveta dobrotljivost ter pre-goreča vnema do vam zaupanega božjega ljudstva narekujejo, da prav vam posvetim to neznatno delo. Sprejmite ga z veselim srcem in sprejetega z vso dušo podprite. Slovenska okroglina (Vandalia) bo slavno počaščena in se bo veselila, če se iz črnih saj in torture tiska srečno izvije knjiga Evangelijev, saj njeno rojstvo že dolgo in željno pričakuje. Če si knjiga pridobi milost v vaših očeh, potem bodo moji trudi (labores mei) kronani. In to, kar vaša številna nesmrtna dejanja že doslej oznanjajo, bo odslej slavila tudi ta knjižica, namreč vaše ime in sloves na veke. Kojo ponižno izročam vašemu blagohotnemu zavetništvu, pod plašč vaše darežljivosti, z vdano ljubeznijo poljubljam vašo dobrodelno desnico in ostajam presvetlega gospoda škofa in milostljivega zavetnika najneznatnejši in nevredni 1. novembra 1777 kaplan, Mikloš Kiizmič, v Ivanovskem dolu župnik pri Sv. Benediktu, s. r. P. S. Spisek, ki ste ga našemu prečastitemu gospodu vicearhidiakonu in tudi nam zaukazali, je omenjeni gospod vicearhidiakon, še preden sem prejel od vas pismo, odposlal prečastitemu škofijskemu konzistoriju. Kar pa boste ukrenili glede prej omenjenih Katehez (intuitu supra dictae Catecheseos), vas ponižno prosim, da me o tem na kratko obvestite.14 Catechismum autem, cum otium habuerit, tantum continuet Praetitulata Dominatio Vestra: (Kar se tiče Slovenskega evangelija, bom ukrepal, ko se bo zdelo bolj primerno. Katekizem pa naj vaša že prej naslovljena prečastitost, kolikor ji bo prosti čas dopuščal, le nadaljuje). - Iz pisma M. Kiizmiča Szilyju z dne 14. januarja 1779 navajam: »Ker pa se v tem zimskem času zlasti ponoči lahko izmakne nekaj ur za prevajanje in sestavljanje katekizma, upam, da bom v kratkem izvedel, kaj bo glede tega blagohotno sklenil ukreniti presvetli gospod škof. Prevedenega imam namreč še iz lanskega leta na približno 10 polah ...« Madžarski škofje so pozneje sprejeli skupen in enoten katekizem, zato ta Kiizmičev ni izšel (prim. Škafar, Iz dopisovanja, 90). 13 M. KUzmič misli na Vdre krsztsânszke kratki nâvuk Š. KUzmiča, natisnjen v Halli 1754. 14 Gl. op. 12. Sklep Iz pričujočega pisma M. Ktizmiča škofu Szilyju bi smeli z gotovostjo trditi, da M. Kiizmič pri prevajanju nedeljskih in prazničnih evangelijev ni uporabljal NZ. Hkrati v tem pismu v primeri z nekaterimi »kroatizatorji« brani prekmurščino, ki nikakor ni hrvaški (kajkavski) jezik. M. Kiizmič ima torej velike zasluge za slovenski karakter Prekmurja, saj se je tako odločno zavzemal za avtohtonost svojega »starega slovenskega jezika«. Iz ljubezni do svojega jezika je 1794 napisal pesem in jo poslal pesniku Simonu Čergiču. V njej pravi, da hrvaški »Gvardinec«, pa naj bi bil to sam Apolon, nima oblasti v Slovenski okroglini (Smej 1976: 129; 1982: 57-60). Pa navedimo to kitico: Pesnikujmo, Simon, še naprej vsi iz srca, zakaj bi lezli gor na Pindos, bolje je doma. Apolon nima oblasti v Slovenski okroglini, srečno, Gvardinec, zapoveduj ti v svoji domovini! Fotokopija pisma M. Kiizmiča škofu J. Szilyju cf dfl ■) (rm.'1/rj ' OS П^ /VI» Фгг -u ti /чл/ул /У^/i / Grt/fV (yrv. /Of yvckfrn. (V 'Vx!i Hx.^ ULU- É^ccUc-vJ owtaniLyHtyi'Cum y t !?•<>,pryr&r /%Л ЧГ$ ^/^„да, 0-m^-vOu/m. бтГПо-Л^т. J^l^til^M. ~ t'VР-/ °-<Ł .. '„Ja- лгЈмвуГ, i'n- i/;^«"»1» 'JyiW-n-sP y&lccć .<3** -1 . -,..........л^ЛЛњлњ^&у^, vV^^" ; Ч - • • S^ńs, а.ЦГа.^^^Х^ cfcvc Јг/л^«™. - . - w б^.ЛгЛЈ^ Ч - .....-.....crn^WtC УлЉОЛитг . J' \ aJ?^^. x oL 4". ^уг"1" - y - «Sv.oVo ML/^o ^сн^, Ttwy^-"^-^ ^ \ ■ r ^vn^/wo ^V • ' v ■ v 'л^А^ ^w vwW, - / O-tv ■ cv«-"------^ - '/ , ' / » ■ l / • •tr/u IA.ATP. , *i4> •'iVM^W, /v, TTVLiv^, r ^ v-^vv^-k' rtvTtyfvir. 11Л./У. .кУ-t Охњл^ сШ i ÖL/TK., / nsA^i^-tï n«. Лт^е<л//jvV /»"Лвт^. л w- C ЛЛУТ*. чгил^т.^ fi_rtt-iK.UrK.Khu, Viele* C.' ттг» ir« C»./Лчу (УХ^Л-ОС^, aAï- JZKJVVa-trurtïAOrf, UM Сл^Сч^елв. -rt\y Vyà* nrłrt^' Y>y MtDŁ .- / if/VJVy Jvni* ft^trvj l'on."- ______L jv-tvri-yvyvt^si*^/**'' uS^C JM l^lU.v&^i-L^^ zw Sas**//*. y, " Jjy су^ \ У^ a~:cŁyJU V ^УГТу^ ^ 'K ^ ' j ч i«« < vi;.- "i- '"■•i >"л\ J /rv«V JlyLd/usrr' гу-^.л, ^vW-^^r - T/" ; ^'JÎCtt^ . /ч -< \ ч ^ J, a— 'iS J?. "»«K ^ Л" -rvct, .m^v^*- ^ ^У X; W ju, гТГлЉ •.eu,7/ _ . .iw-n-v.^ JU'*/*- : Al х'.-^ -ö •ił o/o-A-v №>Wi 3, «'l' IWVIVÎI^ i. TW? J^ffwo-"- ou- -IT. .^Wwa" W " 7 ff- //. y . l?ЛМ.Ј >*\ »O'-,.rr^V.,' T. .. » „ с -y ^Ј^јЛ^,'W',P c^-/, ^ ^ as^tUo gicfy ML Avm. «^пЛ J« . Ч Ï^tkïvi'OÏ . nmv/y'- •7 •- r /r\^TYry t/n- f „„.....«^, tf A/ltJL.. .....' -- A. ■V •l i •»■''Tw^UeŁ? "wwi'm'L ' Vi-yja-'ü^cVcMn.'- '. ÔlUy ff^&h • a Jj-Ya"À.W«^ ^^vfty^/i« 1 -, ■ • * • i. ^Ч TwTYV^vV» јГ^!^ У ^ UUTWW' r /WM . VIVV- ^г /Ä/ fovUesm. O-tlVVVV/TA.оЛс/cft- Qp..vvj Ll^MLtp* Literatura Johann Csaplovics, E. V. JESZENOVA, 1829: Croaten und Wenden in Ungarn. Pressburg. Gyula GÉF1N, 1935: A szombathelyi egyhâzmegye törtenete III. Szombathely. Jožef Košič, 1992: Starine Železnih ino Salaskih Slovenov. Življenje Slovencev med Muro in Rabo. Izbor del. Budimpešta. Vilko Novak, 1935: Slovstveno delo Slovenske krajine. Slovenska krajina. Beltinci. — 1936: Izbor prekmurske književnosti. Celje. — 1975/76: Zbornik Štefana Kiizmiča. Jezik in slovstvo XXI/2. — 1976: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana. Jože Smej, 1976: Muza Mikloša Kiizmiča. Ljubljana. — 1982: Simon Čergič, župnik in pesnik. Maribor. Ivan Škafar, 1975: Iz dopisovanja med škofom J. Szilyijem in Miklošem Kiizmičem v zvezi s sedmimi Kiizmičevimi knjigami. Slavistična revija XXIII/1. Anton VratuŠa, 1939: Razvoj prekmurske književnosti do Ivanocija. Trgovski list (prekmurska številka) ХХП/68. — 1974: Jezik »Nouvoga zakona« in »Sveti evangyeliomov«. Zbornik Štefana Kiizmiča. Murska Sobota. Ivan Zelko, 1937: Mikloš Kiizmič. Sobota. — 1963: Zgodovina soboške dekanije. Špitalič. Zusammenfassung Hat sich Mikloš KUzmič in seiner Übersetzung der Evangelien wirklich an Štefan Kiizmič gelehnt? So lautet die Frage des Autors im vorliegenden Artikel. In der allgemeinen Einführung in die slowenische Standardübersetzung der Heiligen Schrift, Ljubljana 1996, 41 lesen wir (aufgenommen nach Janko Šlebinger, SBL I, 598): »Mikloš KUzmič hat die Evangelien nach Vulgata übersetzt und hat sich sowohl in der Ortographie als in der Sprache an Štefan KUzmič gelehnt.« Es handelt sich nämlich um zwei Bücher: Szvéti evangyeliomi, 1780 (Die heiligen Evangelien, M. Kiizmičs Übersetzung, Abkürzung SE) und Nouvi zâkon, 1771 (Das neue Testament, Š. KUsmičs Übersetzung, Abkürzung NZ). Vilko Novak erläutert die obbenannte Behauptung so: SE ist keine einfache »Abschrift« des NZ. Die M. Kiizmičs Selbstständigkeit bezeugt auch eine Neuheit der Orthographie: Für den Buchstaben ž hat er nämlich das Zeichen 's eingeführt (Izbor prekmurksega slovstva 1976: 183). Anton Vratuša lässt in einzelnen Fällen die Möglichkeit zu, dass nämlich M. KUzmič bei der Übersetzung SE hie und da einen Ausdruck aus dem NZ abschreiben könnte (Zbornik Štefana KUzmiča 1974: 62-69). Aus dem hier veröffentlichten und an den Bischof Jânos Szily adressierten M. KUzmičs Brief vom 1. November 1777 können wir eine Folgerung ziehen, und zwar, dass M. Kiizmič nicht einmal NZ verwendet hat. Einige Ausdrücke, die in SE und NZ gleichlautend sind, stammen entwender aus den kajkavischen handschriftlichen Gesangbüchern (katholischen und protestantischen), die in Prekmurje (Übermurgebiet) niedergeschrieben oder sogar verfasst wurden, oder aus vielen handschriftlichen Übersetzungen der Priester (»scripta«). Im M. KUzmičs vorliegenden Brief spiegelt sich seine Sorge für die Reinheit der »alten slowenischen Sprache« ab. Der Brief ist auch für die Slawistik interessant, weil M. KUzmič hier den Unterschied zwischen der kroatischen (kajkavischen) Sprache und der »alten slowenischen Sprache« betont. Und so hat er den slowenischen Charakter des Übermurgebiets bewahrt.