Leto vi., št, 151. PoSSnSnn pSačana w gotovini. Mublfani, v s@b©t@ 8= luliia 1922. P©samB št« 75 p. IflPSEJ Qlasilo Socialisliine stranke lM@®s«8ši®» \Qovor poslanca sodt. Etbina Kristana Gospodje! Moj sodrug Golouh je go-onl o tragediji našega primorskega Ijud-n ..?• ,r®snično se mi pa zdi. da bi ob tej v mKi bilo treba govoriti tudi o tragediji se žalostne Narodne skupščine, kai naprej vem. da se bo tu- na jD0Jav.^ predlog za enostaven prehod 'do inevni rec*- gospodje od večine boni r h °Vali za nava{^en Prehod na dnev-. nrpiL . kadar zazvoni zvonček gospoda ,kave^ n-'^a’ ^ Pr>khče od piva, od imeli m- -z klubov, kjer spe. pa ne bodo kateri i najraanjšega pojma o stvari, o koli i gla?uieio. četudi je stvar, kolikor-Popa M-u’ sosP°d svečenik, (na adreso ^'haldžiča) smejete, izredno važna. na ,^0sPadje. kadarkoli bi tukaj prišlo srepo«'? red vprašanje o kakšnih ponesi v An, iz..Prne Sore. o srbski Kalva-v iužn^i 0 tragediji našega naroda za +n • krajih, bi se jaz moral zanimati razpral? nf 1,1 ’’me^ srca' odšel od kaj o-n ^oskanje pri opoziciji.) In tu-boj) ?dje, gre za Kalvarijo, ki ni nič Dretrnpi a oue- ki io je vaša vojska eia s prehodom čez Albanijo. Ua§ Dr^a i-e vedeti, gospodje, da je bil ne nei lIj]orski narod mučen in trpinčen a%ak°H teiJnov’ ne nekoliko mesecev, le ^ da J‘e trpel od prvega dne, ko ga Vrgia j !ja kot prvo žrtev svoje vojne .tih Sv_z domov in razmetala po tujih krapa d0 ie tedanje države. Od tistega dne iria ^ ^es je na tisoče družin brez done ved! u el ki gledajo v bodočnost, pa Drinp^- kakšna da bo, ne vedo. kaj jim q® Jutrišnji dan. in za+ ^^e- mislim, da je to resna reč, b&že, ° ni Pray, da gospodje od večine Valj za Se pripravljajo, da bodo glaso-če }j0 , enostaven prehod na dnevni red, n° ^ , 0 ukazano. Bilo bi baš nasprot-ocl Va?a ati’ da se pos'tavi to vprašanje rite vp^ strani na dnevni red, ker govo-r°dnost 10 ta^°’ ^ak°r da ste vi vzeli na-narori • v tei deželi v zakup, da branite ^Spod”1 nac‘ona'nost itd. In prav tukaj, ^airpcJ0-'- gre za narodno vprašanje v nejsem zmislu besede. Itaj yflC rnaram ponavljati, kar je bilo tu-pa to- pOvedan0, ampak opozoriti mislim k hilA £ skupina teh beguncev, katerih šla v . ° tisoč, se je naposled zna- s&od /f. . r'Sču v Strnišču. Kakor je go-Dd zač'tl'5161 dejal, ni ta stvar spadala de, am i v kompetenco centralne vla-ne'viaH so se zato imele brigati deželna v T6-’ ui-tetn slučaju torej deželna vla-komnotJ^blja"i* Toda- gospodje, naj je traina vi ja kakšna deželna ali pa cen-vDraša.,- ’ naravno je. da se more drug-p „'e Postaviti le v tei skupščini, kep deželna ?s^ne nimamo in ker nastavlja bister a 16. junija.) morala brigata deželna vlada. Iz njegovega odgovora se jasno vidi. da ni o vsem tem vprašanju natančno informiran. Interpelacija je bila vložena že mesc-ca februarja. Od tega časa so bile naj-manje štiri deputacije teh revežev, kolikor se jaz spominjam, v Belgradu. Od februarja je bilo časa, da bi se bilo vsaj ,nekaj storilo, da bi se rešili tisti, ki so se-dai premeščeni, kakor se pravi, kolonizirani v Prekmurju. Če bi se bilo pravočasno ukrenilo, kar je bilo potrebno, bi bili tudi ljudje lahko še kaj uredili, poorali, posejali itd., in bi bili vsaj za zimo imeli upanje, da bodo mogli živeti, sicer kot siromaki, pa vendaf kot ljudje. Gospodje, čakalo se je z rešitvijo tega vprašanja, izdajali so se dekreti, pisala so se pisma od ministrstva za socialno politiko na deželno vlado, oziroma pokrajinsko namestništvo v Ljubljani, od pokrajinskega namestništva na okrajno glavarstvo, od glavarstva na namestništvo, od namestništva na centralno vlado. Kadar je depu-tacija iz Strnišča prišla sem, je dobila 5 do 6 številk vsakovrstnih aktov, pa se ji je reklo, da naj le gre na namestništvo v Ljubljani, tam da je že vse urejeno. V Ljubljani pa ni bilo nič urejeno, ampak ljudje so se zopet napotili v Belgrad. Tako se stvari razvlačijo in razvlačijo. Sedaj so ti ljudje baje rešeni: preseljeni so v Prekmurje in tam so dobili zemljo. Toda. gospodje, dobili so zemljo v času, ko ie že tako pozno, da se za letos ne more nič napraviti. Dobili so zemljo, ne vedo pa. kam naj gredo pod streho. Gospod minister nam je pripovedoval, kako da je število beguncev padlo od nekoliko tisoč na nekoliko stotin. To se že tako godi. Tu pa tam se najde človek, ki si misli: Tako neumen pa vendar nisem: če sem tri leta^ imel izkušnje, ne bom še četrto leto pričakoval, kar se nikdar ne učaka. Tudi neka dobra prijateljica je — pravijo ji bela žena — ki poskrbi, da umre zdaj kakšen starec, zdaj kakšen mladenič, pa kakšen otrok. Ej, ni jih več toliko, kolikor jih je bilo. Vpraša se, kod so šli. Kdo bi se še za to brigal? Zgodilo se je, da je bilo taborišče, kjer so preživeli nekaj let v trudu in muki. prodano. Zdi se. da gospod minister o tem nič ne ve. Zdi se. da je bilo to taborišče prodano brez znanja centralne vlade. Ampak vsaj o prodaji je centralna vlada morala izvedeti, in to bi bilo vendar dovolj, da bi se bila informirala, kako, zakaj, v kakšen namen, je bil ta tabor prodan in pod kakšnimi pogoji. Vem, da je bil en pogoj ta, da bo kupec, ki ga pokrajinski namestnik .menda dobro pozna, dal najman.ie še eno leto delati v ondot-nih podjetjih, da bo nekaj ljudi vsaj na ta način zavarovanih pred popolno bedo. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa # ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Leto dni še ni minilo, ta gospod pa izreka. da se mu delo ne izplača; begunce naj pa vrag vzame, če se ne more njegov žep napolniti od tega dela. Kaj se je tre-ba ozirati na to, da gre za pogodbo? Da je to črno na belem? Kai se je treba ukvarjati z usmiljenjem? To so reči, ki ne spadajo v našo dobo. Drugo vprašanje, ki ga je omenil so-drug Golouh, se tiče takozvanih penzij. Seveda ne gre za visoke uradnike, ki bi dobivali .po nekoliko tisoč lir penzije, ampak za delavce, za delavce iz arzenala, iz tehničnega zavoda itd. V poštev ne priha-i jaio le delavci iz Pulja in Trsta, ampak tudi iz drugih krajev, na primer iz držav-, nega rudnika v Idriji. In te penzije niso: nikakšna miloščina, ampak so si jih ljudje-sami kupili s tem. da so vplačevali dolga, leta v dotične fonde. Morali so bežati ali pa so bili vsled fašističnega terorja iz-: gnani iz krajev, ki bi po pravici morali: biti naši, pa so sedaj — ne bom danes raziskoval, po čigavi krivici — italijanski. Kdo. gospodje, naj skrbi za to. da dobe ti: ljudje vsaj ta košček pravice, vsaj to pen-, zijo. ki so jo sami vplačali? Kdo drugi* kakor naša vlada? Toda kakšne odgovo- 1 re dobivamo? »To je komplicirano vprašanje, na katerem so interesirane vse na->' sledne države itd.« (Dr. Korun: V Avstriji je to vprašanje že rešeno in delavci dobivajo penzijo.) Da, komplicirano vprašanje. kakor pravi gospod minister, ampak, kakor potrjuje moj sodrug Korun, se te penzije v Avstriji vendar že lahko 'izplačujejo, četudi je Avstrija premagana država, mi pa spadamo baje med zmagovalce, četudi je Avstrija bila sovražnica Italije, mi pa smo bili in baje smo še, zaveznik te gloriozne Italije. (Konec prih.) NARODNA SKUPŠČINA. 5. čilija. Proračunska debata se nadaljuje. Govorili so razni poslanci, med njimi tudi sodr. Etbin Kristan. Kaže. da bo generalna debata o proračunu končana še ta teden. Jutri bo interpolacijska seja. 6. .Julija. Interpelacijska seja je prinesla na dan lepe zanimivosti. Ostre puščice so letele na naslov finančnega ministra, češ, da se dajejo izvozna oziroma uvozna dovoljenja pristransko. Minister je zahteval imena. Posl. sodr. Korun je 'imenoval trgovca Pertinača v Celju, ki je baje uvozil nešteto vagonov soli na račun franco-sko-srbske banke, ki je v zvezi z ministrom. Pozneje se .ie nadaljevala debata o proračunu. Lavorike si ie stekel pop Rajič, ki je branil katoliško cerkev na takšen način, da ie moral predsednik zaradi nastalega hrupa sejo prekiniti. Vkljub temu je nadaljeval Rajič svoj govor praznim klopem. Prihodnja seja bo jutri. Polltline w@sf le -r V Sarajevu so pričeli z obravnavo proti kottumističnem poslancu Djakoviču, ki ga ob-cšolžujojo veleizdajstva, ker je član kot komunistične stranke prisostvoval kongresu moskovske internacionale 1. 1921, Djakovič se je pred sodiščem pritožil, da so z njim postopali zelo bestialno. Orisal je ječo v Belgradu, kjer je v »glav-njači«, obsegajoči 80 kub metrov bilo stisnjenih 100 ljudi. Zrak je bil zadušljiv vsled smrdljivih petrolejk, bili so primorani piti lastno vodo itd. Belgrajski detektiv Mita Biftek ga je imel navado tolažiti, rekoč: »Enkrat si se nam zrnuzal izpod noža v Zenici, seda? pa se nam ne boš nič več.« Obravnava proti Djakoviču, ki ostro protestira proti obtožnici. Se vedno traja. + Meseca septembra se vrši v Pragi konferenca male antante, na kateri bodo razpravljali o finančnih vprašanjih. Konferenci bodo prisostvovali vsi finančni ministri male antante, med njimi tudi ru-munski finančni minister Vintita Bratianu, ki bo ref eri ral. + Konferenca časnikarskih uradov male antant« se vrši od 23. do 25. t. m. v Karlovih Varih na Češkem. Na konferenci bodo sklepali o enotnem nastopanju in skupni službi. + Italijanska delegacija bo. po informacijah »Massagera«. zahtevala na haaški konferenci 200 milijonov lir v zlatu kot povračilo za škodo, ki so jo Italijanski podaniki pretrpeli za časa revolucije v Rusiji. -I- Na seji Zveze narodov 5. t. m. je ©redložil lord Cecil svoj načrt za splošno razorožitev. Ta načrt nai bi izvedli s pomočjo defenzivnih posrodb med državam!. 2a posebno uerožene države nai bi sc uporabljala internacionalna organizacija, ki bi odločila o stvorih. V to organizacijo ai lahko vstopile tudi tiste države, ki niso adlanjene pri Zvezi narodov. -f V Italiji so zasedli fašisti iz Barija jbčino, vdrli v tamkajšnjo Delavsko zbornico ter jo zažgali. V znak protesta proti ašistovskim divjaštvom pripravljajo v Bariju splošno stavko, ki je sedai neizogibna. Oblastvo pošilja v Bari in Andrijo nočne voiaške oddelke. + Pri demonstracijah za zakon o za-Ščiti republike je prišlo v Magdeburgu ao crvavega boja med delavskim sprevc-lom in pa stražo posestva grofa Gneise-iaua, ki ie dal streljati na delavstvo s ■Hiškami dn granatami. Delavstvo je poli-lijo, ki je prihitela na pomoč, razorožilo er toliko časa naskakovalo grad, da ga e zasedlo. Zgube so bile precejšnje, tako iia strani delavcev kakor tudi braniteljev, ti so izzivali. -r Samo delavski časopis izhaja od y t. m. v Berlinu vsled stavke stavcev in dskarjev. »Vorvvarts« je tedaj izšel v imanjšani obliki, vendar pa je upati, da k> precej zmanjšal občno zmedo, ki je na-»tala vsled te stavke. + Na Poljskem so preganjanja delavcev, na dnevnem redu. Organizacija cmetskih težakov, ki je priključena amsterdamski internacionali, ie postala tar-5 a sovražnih demonstracij in progonov. tfjeni shodi so razbiti in voditelji v zapo-,u. Najhujše preganjajo komuniste. V Lod-tu so obsodili nekega delavca na 4 leta ečc. samo zato. ker jc bil član komunistične stranke. Drugi delavec je dobil 6 et zapora zaradi istega »zločina«. V uvovu so nekega komunista obsodili v »etietni zapor zaradi »agitacije«. + Londonskemu listu »Times« so poročali iz Berlina, da poseča nemški za-itopnik Wiedenfeld v Moskvi vsak dan ljudski komisariat za zunanje zadeve. °red kratkim so doSli v Moskvo zastop-liki 18 nemški!, industrijskih velepodjetij. med njimi tudi zastopniki Kruopovih tovarn in Stinnesa. Ruski komite, k! se pogaja s temi zastopniki, ima neprestane dolge seje. Rusko-nemška družba, ki se je osnovala 26. marca t. L, ie že začela z živahnim delom. Njen najdelavnejši član je nemški konzul v Moskvi, na ruski strani pa komisar za poljedelstvo Osimski in njegov pomočnik Bragin. + Arthur flenderson. predsednik konference delavskih organizacij zastopanih v II. internacionali, ie izjavil, da je enotnost delavskega razreda v več kot eni državi ogrožena od rdeče internacionale. Razlika med angleškim delavskim razredom ter ruskim komunizmom tiči po njegovem mnenju v razliki med demokra-ciio in diktaturo. Henderson ni optimist v vprašanju haaške konference, ki skuša zagotoviti Evropi mir. ne da bi države iz-premenile sedaj veljavne mirovne pogodbe. 4- Stavka tekstilnih delavcev v Angliji prehaja v kritični štadij. Doslej ie bila velika stavka mirna, toda poskus tekstilnih baronov, odpreti tovarne s stavkokazi je izzval krvave nemire. Izgredi so se ponovili v Manchestru. Nashuavi in Laurericu. Slučaii dinamitiranja in zažiganja hiš, v katerih stanujejo stavkokazi, nosijo vse znake provokaterskega terorizma s strani kompanijskih detektivov, toda javnost, ki ne pozna vseh satanskih trikov in metod kapitalizma, je pod močnim vtisom, da izvršujejo te čine stav-karji. -r V amerišk! delavski konfederaciji so pozabili vpričo ofenzive, ki jo vodijo kapitalistične sile proti organiziranemu delavstvu, na medsebojne spore. Federacija ie na celi črti v defenzivi, ki jo je označil delavski voditelj Gompers na zborovanju konfederacije takole: »Apel na iavno mnenje, da se mora dati organiziranim delavcem prilika razgovora z organiziranimi delodajalci pri konferenčni mizi in razgovor mora voditi do skupnih koristi delavstva in kapitalista.«.Delavčeve osvoboditve ‘iz industrialne sužnosti torej ne upoštevajo. Geslo starin, ki vodijo konfederacijo je: Bodimo oprezni! Ni čuda tedaj, da je -padlo članstvo v zadnjih dveh letih na tri milijone! Kakor vse kaže bo treba znova graditi. + Profiti železniških magnatov v Ameriki so znašali lansko leto po odbitku vseh stroškov 22,295.685 dolarjev. Vkljub temu zahtevajo železniške družbe znižanje mezd železniških uslužbencev. Dose-daj ie stopilo v stavko 50.000 delavcev. Če ne bodo družbe prenehale s svojo zahtevo. bo stopilo v stavko vsega skupaj 1,300.000 delavcev. + Orjaška stavka rudarjev v Ameriki še vedno traja. Stavka do 800.000 rudarjev in to že od 1. aprila! Medtem Časom so sklenili ustanoviti svoio centralno banko v Washingtonu. ker imajo strokovne organizacije milijone dolarjev naloženih v privatnih bankah, ki jih uporabi;ajo v boju proti organiziranemu delavstvu. Pomanjkanje premoga že polagoma obču-tevajo. V nekaterih preinogokoplh ga koolieio stavkokazi pod varstvom vojaštva. ki jih čuva s strojnicami. + Socialistična misel na Kitajskem se rap‘idno razširja. Vsi dijaki v južni Kitajski in profesorji na univerzi v Pekingu so socialisti, in s>icer zelo aktivni. Južna Kitaiska naglo prehaja v razmere zapadne civilizacije, dočim na severu še prevladuje stara kitajska civilizacija. Z evropsko civilizacijo prihaja tudi socializem. Profesorji odprto uče socialistične ideje na univerzah, ki so državni zavodi. Splošna rudarska stavka na obzor- naikraišem času do stavke. mnjii podjetniki odnehali od svouh ^ e zahtev, med katerimi je tudi _ ^ mezd za 33%! Znano Da. -ie'da.. ho m0- niki žele stavko, ker upajo, da n ^ g oče ukloniti delavce, da^ bodo delali nižjo mezdo ‘in v poslabsamh r Eksekutiva rudarske orfr.anlza ^nrnvila. tudi na te podjetniške nakane pr p + Japonska se mrzlično P^ipra Ta_ na vojno. Tako poročajo dnevno iz ponske- odkoder pošiljalo v Evr°*L pa ponske dijake v različne države. . e z namenom, proučiti do temeljev ^ metode na vseh mogočih poljih. dar. kapitalizem izkorišča z vehkun pr kom desetletno premirje. D>?i@wrsis Naročniki »Napreja«. ki itnakj« jjj naJ naročnino, ki so pa vseeno dobili P prjja- isto spravijo za drugič, O prillKJ nai kj so telju. da si tudi naroči ■»Naprej«, list ^prej 2 naročnino v zastanku prosimo nat poravnajo. — Upravntštvo. ... v Lftul Tatvina. V sredo 5. t, m. ie ukradeno kolo g. Dolšku. Znam • zadnje kolo Ima nov plašč. zavor { Jej«* zadnje Kolo ima nov va, pleskan črno. Tat baje belo obl co. Izsloditelju 1000 K nagrade. četrte* Pri Karlovcu se ie Dj'ete*‘‘adt pripetila železniška nesreča, * prav tere ie dotičnega dne trpel pr občutno. , . t - obrt Slobodna Tribuna z dne 5. t- lnjU., članek »O prečastnem ?osa>odinu Les j4 let. zavajal mladoletna dekleta v sta (jek1*?,® r e- Pri obravnavi so, izpovedale sol župnik .;, ravnost gorostasne stvari Slatinski k0J)«a»£ sin je dekletca preiskoval m r =uT>nlk I® j1:0 dejanjih »odipuščal grehe«. Vzorn n£ čenjal z njimi take perverznosti. ZapisnIK ^ pisati o potankostih dostojni » §utldronian- ^ ravnave se bere kakor tudi tem škandalu je Pisal P°drobn v osieŠK v Slatini, dr. Z. Kovačevič in in vas n®0 »lugu«. Gospod Kalan, kje ste polni »Prerod«? j-orlev se ' Zborovanje laških novto -T.rs^j med 15. in 18. septembrom tj-ainvaisK Na Dunaju so povišali p na 2$ stavki tarifo za eno voznio ^V Berlinu so povišali sledltev morilca zunanjega thenaua na 2 milijona marK. & le »Karl Marks«. i>rvi so^ef^dral spel v Aneliio 20. lunna in s® j,l oru, je bt' , v Parnik z rdečo zastavo^ na if^*or^pet žen z lesom ter ie pred kratkem ^ domovino. KvereSUa. vod'ia ?rft^n «Lvlteza IndijL k! je oostal naslednik sl ^ neka! ^ stičnega voditelja Gh and tj a. KI na leto v ječi, so obsodile anEloSk« globe. poostrenega zapora In 500 [u? ore0blliee $„0. Vsem dopisnikom Vsled od ^ va smo bili primorani t7rcice'.f, r0trPe- k Rodrugi na.) nam to oproste i . iaVjtL mo skuftall vse dopjse Mmprel LlubISan«- Rerrfttt * Občinske volitve v t. L )ellsto' činskili volitev v Mostah dne -■ ^e|avsko >54 sledeči: Za neodvisno tonete*> ™ strulo ^ ie volilo 183 volilcev; za Or jjtl j,i njl[.(.(jV, volllcev. Skupaj 537 volilcev. 537 vol -fi približno 1100 volilccv; v°' ”t;icev. ^' i^tar1'' Volitve se ni udeležilo 563 prd ^ moramo, da so bili volile! Pri- if .0r8- atu pri volitvah najmanj agun < . da iLviln5’ mova struja na vse kriplie del iu . „4 nhSO»ul' . ja 22 mandatov, zadnja .{?r^nrSiicak^ni tli50 Pri volitvah so se opazili M.:,, ljudi®- & Znani so nam slučaii, da so v ^ seve >p0, imeli volilne pravice. Glasov klerika1eey*)llni-Oražmovo strujo, obstoiečo 1 ,(Csan>h boliSanih« soc. demokratov 'n jaj, m 0f3|-stov, ki so še pred kratkim Mo*te|',n0 5^ vali dosedanjo občinsko upravov pribHžn^ s* iiiovo kliko in klerikalne zmMO- kntera volilcev, največ iz Zelene i“mf dci^ jjineS^ od sedai »Orna« imenuje, - Pa , faL » s ne-vedraosti, nezanimanja aj ,v?držW kranjskesta strankarstva dočem mf zmage Ora-zmovi struj". O b'o- boru homi an)ll. V mošiianskem občinskem od-ooru bomo seveda se poročali. bode< nfhi;,Z!etv''- M?s-rc- Podružnice »Svo-sklenilf. m' nVlc ’ QUnce> Ši*ka in Moste so v Mostec vtski ' f so?dlli izlet’ iu s>cer Proti Podružnica bo sama odkorakala »o! 2 popoldnp°a? i Podružnice pa se bodo ob Mostecu^? h zbrale pred cerkvijo v Šiški. V Vila nerričiiv Po dohodu vseh podružnic raz-Sri tamwift!-a zabava- za katero bo skrbel vš-Lehpam-^ - - ■ ■ ?od v-eS®m vodstvom sodr. j ,,v . VWW111 soar. Sodnici ^5' °dsek hi predavatelji. bo unpozm tn?J m ?na,1°v Za ta gozdni izlet- ki ki se ne 11 f ,bo nobenega med vami, *2L"^®r.ava udeležiti tega izleta! ‘™“orava uueiežiti tegč v LmhulT5113 ■ zavarovalnica zoper nezgo-iem 1922 ^ Sm je- pre,osn°vala z dnem 1. juli-lavcev \ a Podla51 za^ona o zavarovanju de-<52/23 v f.vcdne-, - maia 1922 Uradni list štev. rovanip ,i^t ur°I osrednjega urada za zava- naslavljaio a Iptcresenfi se opozarjajo, da Osrednif n ^ j dalje vse dopise na naslov: grebu ;7nara, za zavarovanje delavcev v Za-brežje Stev 3/II V Ljubljani, Cankarjevo na- strat n^V ?° sSrugi Ljubljanice. Mestni magi-skega l ,l UJC na Podlagi določila § 4. ribar-lovljenip - na ? dne 18. avgusta 1888, vsako >» to tudi Pobiranje rib po strugi Ljubljanice zaprta m V on,lh Primerih, kadar je sicer struga Vsi • e zbirajo le v zaostalih mlakah, določilu sUon* PPCslopLi se bodo kaznovali po do 2o00 L ribarskega zakona z globo od 10 narne v. . Pziroma v slučaju neiztirljivosti de-Pr’1 z zaporno, valalce *r»R?e!l P°družnicah »Državne Posredo-Morckj cit!®?. Y Ljubljani. Mariboru, Ptuju in 1®- do u ..:e iskalo v preteklem tednu od ženskih ~mnija 1922 dela 274 moških in 170 2?S moy5iu 711'*1 moči. Delodajalci so pa iskali Sredci\’ar,; ‘! 203 ženskih delavnih moči. Po* ' ,Vači, elei*Se *e 'zvr®do 367. Dela išče jo: kovinarji r°monterji, strojni ključavničarji, peki, ProdaJaivPnat?Karji’ natakarice, trgov, sotrudniki, mehanik-; dninarji, dninarice, pisarniške moči, v“ienke jMVZK°iiteljice, boln. strežnice, vajenci, darji, ~ •.— V delo se sprejmejo: ru- kovačj, z-iri ..delavci, kleparji, mizarji, kolarji, Carji, slu«’ tosarii. žagarji, strojni kljirčavni-kuharice, vajenci, vajenke itd. lta"ovauVeSka- Obljubili smo, da bomo začeli Vam *■* 1 I Orga-niTU^ii! JuTpnrt riMir 'i i, Oli je. tOoS*** am slugY-‘ °rganizaciji javno pomagati. Eto Karola v„Y',.v Gospod Godin je vzel pogorcica Yanie. . iz Zač reta lansko leto v stano- ? bil KoViii le do novega leta za zastonj, ker t,T '*°ama Aif ^'omak. To je lepo od gospodoval 2a' J? 1 'ep0 ni, čc je po novem letu za-s?be (j . *tanovanje, obstoječe iz samo malo ‘nje ga n, Ia_ 200 K. za junij pa 300 K. Nazad-v** iz TJlece na cesto z advokatom. To so °blast nc>vanjske mizerije. Stanovanjska _ *Eisiif,n, napravi red! DVeZe , ®ahner Musih« ima naslov: Godba r°letarc,|U®cS nsk'b železničarjeva v Celju. s®iradu. Fravi čas ste ss otresli gnilobe in Prišli ^ ua .erbe pri firmi Rakusch. Te dni so j dke P.! Vilkih poneverb v železni trgovini p. yiŠin0 u?sS ^Kradli so kar na debelo, tako rivca 8.e n’so mogli dognati. Glavnega f!0 zapri,’ c r,a’. ki Jc bil Rakuschev uslužbenec, P°slen ii .ok.rivec Janda, ki je bil istotam C* L,’. Jzeinil ______j.- 1—____X- v- c?, ki ji izginil. Zaprli so tudi kovača Kolarič ^rijenio ^ndeno blago kupoval. — Zopet šola ^stavij ' . Gospod Rakusch je premalo plačal, ^ >n S? ,Pa »previsoki«, da bi sc organizi« rl**ijo. n j zek zahtevali. Tako pa sedaj kleče* Saniz---, vc‘’ ki so organizirani, nc kradejo! | Očitno igrajo gospodje igro, pri kateri naj bi bit nekdo za norca. Vse kaže, da bi jim bilo zelo i povolji, čc bi šlo delavstvo v stavko, da ga še ; bolj zlomi. Res je, da je to danes zelo razcep* Ijeno in da še noče poznati koristi, ki bi mu jo nudila enotna, razrednobojna organizacija, am* pak če se naj s stavko pokaže, kdo je norec, de* lavstvo ali železniška uprava, potem —! Proroki so vedno več ali manj prisiljene duše, toliko si pa že upamo biti proroki, da ne bo uspešna reč spraviti lačne želodce v blaznico. Ena izmed s!oti®oč jc Marija Pivčeva, delavka iz Št. lija, ki so jo privedli pred mariborsko Okrožno sodišče, ker je močno osumljena detomora. Ko bodo odpravljeni predsodki, da je mati, katera rodi nezakonskega otroka, za ta svet nekaj sramotnega, in ko bodo dali vsaki materi tudi možnost, da svojega otroka pošteno vzgoji, ne da bi ji bilo treba oasiliti ga s smrtjo. ker kruha zanj nima, potem ne bodo nobenih Marij Pivčevih več gnali pred sodišča vsega sveta, da jih s slastjo po okostenelih zakonih kaznujejo za zločine, ki jih je povzročila družba. Plul. ' Demokratsko časopisje začenja pisati o gospodarstvu pri ptujski mestni občini. Človeku, ki pozna položaj, zastaja pri tej predrznosti sapa. Res jc, da se nahaja naša ob* čina v vedno večjih gospodarskih težavah. Manj znano pa je, da je iskati glavni vzrok teh težav v tem, da je zapustil bivši demokrat* ski gerentski sosvet občini okrog 4 milijone ne* pokritih dolgov in da izvirajo vse težave ravno iz tega. Manj znano je tudi, da socialistični klub nima sam večine v mestni občini in da bi sam ne mogel napraviti nobenih ukrepov, kako rešiti občino te hude demokratske dedščine. Karkoli se je v tem oziru dosedaj storilo, vse je bilo so* glasno sklenjeno. Demokratski občinski svetniki so glasovali za to, da je treba spraviti v gospodarstvo mest* ne občine ravnotežje — demokratski časopisi pa skušajo izvedbo tega sklepa demagoško izkoriš* čati. Kaj pravite k temu gospod dr. Senčar? Vi položaj natanko poznate in boste znali presoditi, koliko more vaši stranki koristiti, ako se o vseh teh stvareh enkrat jasno pogovorimo. Na žagi se je ravnala občina dosedaj po konkurenčnih cenah. Socialistični klub je skle* nil, da bo ugotovil z ozirom na napade po listih, po kakšnih cenah se izdelujejo ista dela v drugih krajih in bo gotovo tudi za znižanje tarifov, ako je to potrebno. Glede kurjenja v šolah naj povemo le eno, kar osvetljuje demokratsko pisarijo bolje, nego vse drugo: Ko so prišli lani januarja socialisti v ob* činsko upravo in prevzeli šole brez urejenih pe* či, brez kuriva, občinsko blagajno pa brez de* narja, — so odstopili nekateri naši občinski svetniki šolam svoja drva in svoj premog, kar jim občina še danes dolguje, — demokratsko ča* sopisje pa jih zato napada. Ne moremo si misliti, da bi učiteljstvo na ptujskih šolah ne uvidelo, da se s takim pošto* panjem ne koristi ne šoli, ne učiteljstvu. Mi zna* mo ceniti šolo in želimo dobrih odnošajev z uči* teljstvom, ampak s takim postopanjem se dobri odnošaji ne bodo ustvarili. *cUa tudi moralo uči! r«Zniered?/?v’,?!COb južne železnice vladajo čudne fedati kifl, % bo treba v najkrajšem času po* Je bilo n i ’’ Zadnjič smo vam poročali, m* °Pomn: - iVsbvo Prisiljeno pol ure zastavkati, w Priliki i-Z -zni5ko ,uPravo na njeno obljubo ROncarie nasivno ri-» Ka i er* j^mšek )V f 1 htavKe ,je set v delavnicah inž, roko' Preprečil, da je obljubil na svo* ie odlo?- težko pričakovane denarce, češ, Srpri..\ u1°k. za .■5« ,i„s„i .1_____ Jh-do) ziutr« Ji^Lazanje' žc došel. Do danes (v Jti, tako «„ ■ , 80 moralo to nakazanjc izvr* ?.7aVstvo P ?‘asij ultimat, ki ga je postavilo j“° deiavef a LUJ*-C: Danes ob večernih urah je 5° soboti* T-1 ,nazrmnjeno, da mora počakati Se Včer • ral,. ker tako veleva uradna de* delaveu-1 ?° ’mcb v Ljubljani konferenco ?*?ke uprave'u- zastopniki in zastopniki želez* t S- centim- ^e-s sv°je strani zanjo v ogenj konferj . *m inšpektor Ogrinc. Uspeh tega aVstyu n»,„ ie. bila okrožnica, ki je danes de* himive vesti J} ,, izplačilo za soboto. Zelo za* . Podobnem ir j° dalje o raznih odtegljajih ‘kaavnižk ’ r, gotovo ni za to tukaj, da bi Proletariatu delalo hladno kri. §£ stranfee. OKROŽNA KONFERENCA ZA LJUBLJANSKO OKROŽJE, se vrši v nedeljo. 9. t. in. ob 8. zjutraj v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Vsled predstoječih volitev v oblastno skupščino so vabljene tudi vse organizacije brežiškega_ okrožja. Delegati morajo biti izvoljeni po § 23. organizacijskega pravilnika. Dnevni red bo: 1. Organizacija (volitev okrožnega odbora). 2. Oblastna skupščina. 3. Agrarna reforma. 4. Razno. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Liub-ljani. poštni predal 168. Svobode. Tamburašk! zbor Splošnega del. izobraževalne zveze »Svoboda« K'ra v soboto 8. julija v »Narodni kavami«. Začetek ob poj 9, zvečer. Vstop prost. < Trbovlje. V nedeljo dne 9. julija se vrši v dvorani »Delavskega doma« ob 4. popoldan občni zbor splošne zveze del. izobr. društva »Svoboda« podT«wnica Trbovlje s sledečim dnevnim " redom: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika. 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo preglednikov, 5. volitev odbora iu 6. raznoterosti. — Sodrugi in Sodražice! Udeležite se. ga polnoštevilno! — Odbor. DopSsl. Prevalje. Prijatelji g. okrajnega gla-i varja Kaklna so sklicali vse, kar čuti po Matejevo, da bi dostojno praznovali slovo svojega protektorja in kakor stoji zapisa-* no na vabilih, primerno proslavili njegova rodoljubna dela. Dobro so storili, da praznujejo vse to pri zaprtih vratih, kajti; težke zasluge za domovino, ki so si jih' stekli njegovi in končno 0*11 sam. so takšne. da ne utrpe jasnega solnca. osobito kar se tiče lepe koroške >in Mežiške doline. — Pod rajnko Avstrijo je bil neki komisar v Velikovcu, ki je bil strašno zaveden Slovenec. Vse ga je hvalilo, da celo slovensko govori z našimi kmet!. Pa pride lepega dne zaveden Slovenec iskat kruha na Koroško, in sicer, kar jc bilo: posebno obtežilno, doma s Kranjske. Pat mu je do mozga zavedni komisar rekel ti »Wer hat sie aus Krain gerufen?« (Kdo vas je klical s Kranjske?) Omenjeni Slovenec je več storil za ureditev naših razmer. kot vsa družba pri Lahovniku, kij slavi čine g. Kaklna. — V plebiscitnem; času ie g- Kaki že čisto omagal in to je bilo krivo, da so antantni oficirji vse dosegli pri njem. kar so Nemci hoteli. Podrlo se je torej vse. kar so z dolgoletnimi trudom in žrtvami ustvarili Slovenci takrat, ko je g. Kaki še mislil, da so Kranjci! pleme albanskega pokolenja. Pa eno stoji,j g. Kaki ima patent, da pozna le on vsei razmere v Mežiški dolini in sploh Koroški. kakor so Lahovnikin in njegovi verni1 prijatelji trdili v protestu, poslanem v Belgrad. — Ko se ie g. Kaki preselil ‘z Velikovca v Prevalje, je šlo za utrditev j meje napram Avstriji. Za to delo je po-j treboval dobre, izkušene ljudi, ki bi dali svojo srčno kn za lepo Jugoslavijo. Kdor. išče, najde, in tako je sprejel za svoje cilje g. Lahovnika iz JDS, g. župnika Rie-j plna iz SLS in g. Brusa kot očeta naših' delavcev Sedaj so šli na vladanje in kmalu so se čini tega krožka raznesli po1 celi Jugoslaviji. — Najprej so skrbeli za; šolo in grižo tako. da je čutila naša »kasa« v Ljubljani. Stotisoči, ki jih deželna vlada ni mogla drugače porabiti, so bili) po iniciativi g. Kaklna naloženi plodo-nosno in trajno za bodoče epidemične] bolezni. — 26. aprila je izšel članek v listih. ki je naznanjal širni domovini, da se; je ustanovil odbor za ustanovitev bolnice' v Prevaljah, pa ne v hišah, kjer ima gosp. Lahovnik delavstvo. Revež ne more drugih kajž postaviti .ker ima šeie petdeset milijonov. — Draginja se je začela pobijati tam, in sicer tako. da se jc bilo bati, da popolnoma izstrada revne milijonarje, Cene so rapidno rastle pod blagodejnim uplivom tako vrlih narodnjakov in to vse v prospeh in v utrditev državne meje. —■ Začeli so mešati tudi v doslej idealno mirnem uradniškem krogu. Spretne roke: so v kratkem času naredile primerno ja-j mo, kamor so začeli metati vse vprek,! kar ne čuti po Kaklnovo. Vendar je jama j postala usodepolna in visoki, bogati, požrtvovalni rodoljubi so se vračunali. Ali• m jama že polna? Dvomimo, kajti napravili so tako široko, da bo prostora še za marsikoga. Vrednost denarja. I dolar velja S0.25 Din* 1 lira 3.73 Dan, 100 avstr, kron lia 39 nar. ------ III IMBdlMU«! Izdajatelj: Zvonimir Beruot (v imenu jiokr. oJb. SSJ/. Odgovorni urednik: Anion PodbevSftk. Tisi* Učiteljske tiskarne v I-jubljani. Na£we£*a rasSififKih pnetsfsžss, ssnajjiCj siogav&s p?š 3«i-«5ki ia pajfavie šk Potrebujem tJuSsS.jassa, f.?®5S«a KIJ ti ca ve ič a rje, železostru garj e, livarje m mizarje sprejme takoj „SMEV% strojna tovarna v Bjelovar«. Plača po lirah do K 20'—; v akordu zaslužek znatno večji. B^23E j kateri je zmožen tapeciranja sten in usnjatega dela. Poizve se v upravi „Naprej“. izvežbam, prvovrstni, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „FRANDE“, Ljubljana, Emonska cesta st. 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji deio na dom. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. Valence1. Več sprejmejo Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. IS 'AMi -graver JANT.CERNEfts' LJUBLJANA tesarjev se takoj sprejme za priprosto delo na akord, prosto stanovanje. Ponudbe na Me iil. II in t Ljubljana, Bohoričeva ulicaj^* Gscposfca u!isa VI. M ^ t? S S © R U MlFMBCi 1SLE0BIK H trgovina železnine in zaloga ribarsKega orooj Gosposka u««s t* Pili iiiMh iiirsia irijtin r. z. z o. z. v Ljubljani naznanja tem potom, da se v smislu sklepa zadnjega občnega zbora dne 28. decembra 1921 nahaja v likvidaciji. Podpisani likvidatorji poživljajo tem potom vse upnike, da priglasijo svoje terjatve do 1. avgusta 1. 1922. Za likvidacijo: Preželi Anton 1. r. Jesse Anton 1. r. Rozman Janko 1. r. V Ljubljani, dne 3. julija 1922. Prvovrstna PUCH-KOLESA psievmažike m potrabKSne kupilo najceneje pri tvrdki mn. , specialna trgovina ššwaSi*5fo strojev in koles __ Ljubijana, Sodna uSi«a št. 7. i Valuta pada, draginja raste. Kupu! domače milo ne tuje, importiran0-Kupuj dobro milo, ker je ^0 najceneje. Kupuj ,GAZELA4 TOTlKo The,OLIVER naiboliii in nakeneiši pisalni stroj. Zastopstvo in s IVAN Cš AJŠE&, papirna trgovina v LIuMian?, Sv. Petra cesta št. 2, »Pošljite naročnino!“ jjana, Sirta testa 2. TeEeJcn St. BBS. Telit. eleilN-Kl®1 j1 oaijevi !«•#* na drob"® in ° .. Glavno zastopstvo P° ”Q. gumijevih °br° tovarne vorne automobrie w q Walter Martiny, Hydravlicna montiranje g11«11! iubljana> čev v centrali, . voZIjo Rimska cesta blaga podjetje za e jcraje, celih vagonov na ug0 10 "tovornih SS-*"* Podružnice: Ljubljana, Maribo?, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 133. tel. št. 470. BeoSrad’ Knez MibailoVa ulica 3. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano ^^jlco hištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne g TONE MALGAJ ti in poitieni pieskar in S® JjB KoSotivorska ulica št. 6 Delniška glavnica: K 20,®9©.Q3©._ esn Podružnice : Novo mesto, Rakek, Rezervni zakl«^ K 6,500.00» Ljubljana, Šelenburuova saSSca Sf, n. Slovenjgradec. izvršuje vse bančne posle naj točneje in najkulantneje. ESK Birai8KigiBaaBaBS«ei«amas«aaBtBBBMBnaB»aBBBHB8BEBBaa38HB^SB3MlgBaaaHMC3B " • 146, 453' Telefoni st. 1* Brzojavke- omptkA,