Povojni razvoj Norveške
Norveška je med vseiui &kan-(finavsSimi državami največ pretrpela med drugo Bvetovno vojno. Med nernško okupacijo ;e bila uaičena skoro petina njenega narodnega bogastva. tnriustrijska proizvc&nja se t vojnih letih ai mogla razvijaitl, norveški rodoljubi zbrani v fronti »Hernai« (domoviriEMi fron-U — norveško odporniSko giba-nje) pa so uničill nekaj večjih industrijskih objektov, kj so jih okupatorji prilagodili za evojo Tojno  proizvodnjo.
Zato je graditev pomenila edl-mo   pof   ra   nadomestitev   tega,
kar so izgubUl in za dosego drugih evropskih držav, pred-vsem soeednje Svedske ln Dan-ske. Za to so taell doibro pod-lago, zlasti pa visoko razvito proizvodnjti elekitrične energije. Razea tega je bila močna držav-na kontrola gospodarstva važen činitelj za hiteT razvoj proizva-jalnih stL Predvojni razvoj in-dustrijske proizvodnje aa Nor-veškem je bil v celoti prepuščen privatnl iniciativi. V drfavnjh rokah so bile samo železnice, električne centrale in druge javne usluge.
odnosi postali tesni. Zato je prav na tej podlagi zelo po-rastla vloga države v gospodar-etvu. Težko bi bilo ugibati, kako se bodo dogodki vnaprej razvi-jall ln kdaj bodo druibeni od-nosi, kl vladajo dan«s na Nor-veškem, prav tako postall mot-nja in iavira razvoju proizva-jalnih eiL Zadovoljimo se za sedaj z ugotovitvijo, da današ-aji državno-kapitalistični instru-menti v norveškem gospodar->tvu   predstavljajo   zanj   vzpod-
budo ia mu omogočajo hitreJJI razvoj.
Ni nobenega dvoma, da tudl najbolj podjetnl privatni pod-jetniki ne bi vlagali v invesfcU-cije toliko, kolikor so vložill na Norveškem v povojnih leUh. Od Jeta 1947 *o Norvežanl od skupnega bruto narodnega pro-dukta vlagali r investicij« vsako leto povpredno aad 30%. Tu pravzaprav U6l ključ za t&ko moian gospodarsM razvoj ta severae drfave.
Industrijska graditev
V programu povojne graditve Norveške je Eavzemala najpo-membnejžo mesto gradnja no-v:h električniii central. Da bi .zvedli vse ukrepe držav« za po-ipeševanje gospodarstva, so leta :947, ob hudem tn žilavem od-poru meščansklli strank vpel]ali sistem nacionalnaga proračuna, ki je dejansko pomenil družbeni plan. Da so mogli izvršitl določ-be, kl jlh Je vseboval plan, je ireba,   poleg  drugega,   pripisatl
'Tdi velikemu Reviln novih hi-arocentral. Leta 1945 so na Nor-Mkem proizvedll ofcrog 10 mi-.ijard kilovatnih ur električne pnergije, letoo pa bodo, po ura-onih cenitvah, profevedli 23 mi-lijard kiJovatnih nr. To pomeni, da bodo na vsakega prebivalca proizvedll okrog 7000 kUovatnih
ir elektrižne energije. (Kako velika je ta Stevilika, nam poka-*e tale primieriava: v Jugosla-viji znaSa danes proizvodnja el-ektrične caergije na prebival-ca okrog 250 kilovatnfli ur.)
/elik porast »o dosegli tudl ˇ ladjedeJnlSkl Industrijl. Ze pred drago svetovno vojno je bila Norveška med vodilnimi svetovnimi pomorskimi sllami ¦ skupno 4,9 milijona bruto re-gistrskih ton ladii. Toda med vojno je bila uničena skoraj po-lovica tega velikega ladjevja, ki se je zmanjšslo na komaj 2,8 milijona ton. Problem graditv« ladij se je postavljal mnogo oslreje kakor pa graditev v ka-terikoli drugi industrijski pano-gi. Ze leta 1949 pa so dosegli predvojno raven, do konca le-tošnjega leta pa bo norveško trgovsko ladjevje imelo skupno 7J milijana bruto registrskih ton. Tako je Norveška spet sto-pila v vrsto vodilnih svetovnib pomorskih sti. Danes je na tret-jem mestu v svetu, takoj za ZDA in Veliko Britanijo. Po-•ebno je pomerabDO tudi to, da lma v svetu Norveška najugod-nejšo starast ladij. Več ko po-lovica norveških ladij je mlaj-»ih kakor pet let. (Velika Brita-aija je imela dne 1. jairuarja leta 1953 komaj 21,6% ladij mlajših kakor pet let, ZDA pa komaj   1,8%.)
Industrijsko proivodnjo v ce-loti so v razmerju na predvojno podvojili. Ce vzamemo leto 1849 kot osno-vo in celotno in-iustrijsko pr-oizvodnjo označimo z indeksom 100, tedaj je znašal* Jeta 1938 — 74, a 1954 — 137.
Ne bomo naštevali rseh indu-#trijskih zmog;j;vosti, ki so jih cgradili   t   povojaem   obdobju.
Pomembno pa je, da je država sama gradila in vlagala spložno-družbena sredstva v gradnjo kombinatov za proizvodnjo in predelavo aluminija (to proi*-vodnjo so po vojui štiTikratTio povečali), zgradila je, dalje, ve-liki metalurgični kombinat ˇ nnestih Mo, Rana in nekateril* drugih.
Na Norveškem so posveCaB veliko pozornost tudl razvojn kmetijstva. Tako Je na primer porastlo Stevilo traktorjev od leta 1945 od 2800 na 30.000. Po-večali so povprečni donos kljub temu, da se je število delavcev v kmetijstv-u zmanjšalo.
Nadalje Je treba poudariti It-reden napredek, kl so ga Nor-vežani dosegli v uporabj atom-ske energije za mirnodobne na-mene. Inžtitut za atomsko ra-riskovanje r Kjeleru J« eamo JanS poslal (raznim gospodap-gkim podjetjem in kmetijstvu okrog 700 veCjih pošiljk radio-aktivnih lzotopov z različnim delovanjem.
Da bi izvedla tako Siro* pro-gram indus-trializacije, je vlada Norveške delavske Btranke, ki je na oblasti, skoraj nenehno več kakor dve in pol desetMji, morala premagati mofian odpoT meščanskih političjiih strank v parlamentu. Po raslugi dejstva, da ima delavska stranka Nor-veške od skupnih 150 poslan-skih mest v Stortingu (parla-mentu) 77 mest — to pomeni absolutno večino — je mogla odločneje izvajati ukrepe, ki so tudi pripeljali do današnje stopnje razvoja proirvajalnih sii.
Ne da bi se spušiali globlje v analizo programa delavske stranke • Norveške, ki proglaša »graditev socialistične družbe«, se bomo zadržaJi samo na enem dejstvu. Razvoj proizvajalnih sil je n-a Norveškem pripelial do tega, da eo prejšnjd »či-«to     kapitalistični«     proizvodni
Noben državljan sociali-gtične Jugoslavije, fci sode-luje in tudi ODLOČA v katerem koli organu drui-benega upravljania,
NAJ NE BO BREZ »NA-SS SKUPNOSTl*, glasila Predsedstva Zveznega od-bora SZDL Jugoslavije.
Treba Je poudariti, da je hkrati x inv«sticijami T indit-striji in kmetijstvu rastlo tudi investiranje za dvig življenjske-ga standarda. To vidimo v prvl vrsti na številu novih stanovanj. Od osvoboditve države do kon-ca leta 1954 so na Norveškem zgradili skupa.j 203.000 novih stanovanj. To pomeni, da je no-va stanovanja, ki ustrezajo vsem zdravstvenih zahtevam (iraajo kopalnice, vodovod in ostale sanitarne naprave). do-bilo okrag 700.000 do 800.000 Norvežanov. ali okrog fetrtina vsega prebivalstva. Pretežno število no-vih stanovanjskih po-6lopij (okrog 80%) so zgradill 5 krediti, kj sta jih dve največjd državni banki dajali stanovanj-skim skupnostim, komunam in posam-eznikom. Ta velika gradi-tev je po eni strani povečala življenjski standard Norveža-nov, hkrati pa jih je prisilila. da so stisnili pasove bolj kakor katerikoli drugi narod na se-veru.
Odstotek brezposelnih je ne-znaten in obsega v glavnem se-zonske delavce. V primerjavi s skupnim številom delavcev je bilo na Norveškem leta 1948 do 1954 samo 1% brezposelnih.
V notranji ekonomiki Norve-Ske pa opažamo določene teža-ve, v prvi vrsti v povečanju cen in indeksa življenjskih stro-žkov. Bes je, da velja tako ime-novana pregibna lestvica, na te-melju katere — po povečanju indeksa življenjskih stroškov za pet poenov — avtomatično ra-stejo tudi plače. Toda ta se še ni pokazala tolikanj učinkovita, da bi potrošnike popolnoma za-Sčitila pred skokom cen. To pa je poseben predmet in se na njem ne bomo da!je zadrževali. Namen tega sestavka je bil po-lca^ati, kako moian }e bil po-vojni razvoj  norve&kega gospo-
darstva, ki se je med drugjm manilestiral, tudi t povcčanem žlvljenjskem standardu te nor-dijske države. Odločilen činitelj, ki je vplival na tak razvoj ležj tudi t tem, da je na te\u držav-ne oblasti norvejka delavska stranka, kl uživa v narodu mno-go večjo podporo kakor pa vse ostale politične stranke. Delav-skemu razredu Norveške j€ tako nspelo, da po svoji vladi poveča svoj delež v razdelitvi narod-nega dohodka, da omeji privat-ne kapitaJiste in da usmeri go-spodarski razvoj države na te-melju nacionalnega plana ˇ smeri njene nadaljnjc krepitve in dvtga sploSne gospodarske moči.                     M. Tomanovič