Po kratki predstavitvi zgodovine pojma diaspora in njenih izpeljank ter kritičnem pregledu zadevne literature se prispevek osredotoča na pojav diasporičnega slovenstva s posebnim ozirom na sodobno slovensko diasporo. Pojem zajema, vendar ne izključno, Slovenke in Slovence ter pripadnike slovenskih narodnih skupnosti (s poudarkom na koroških in tržaških Slovencih), ki so se po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 razkropili po svetu. Avtorica ugotavlja, da sodobno slovensko diasporo tvorijo zlasti mladi, visoko izobraženi ljudje, ki si aktivno prizadevajo za uveljavitev v globalnem svetu. Čeprav so se izselili iz izvorne domovine, ostajajo – zlasti prek sodobnih komunikacijskih tehnologij – z njo tudi povezani. Razprava omogoča vpogled v razvejan in kompleksen proces diasporičnega skupinjenja in nacionalizma na daljavo, ki vključuje tudi procese transkulturacije, in osvetlitev slovenske narodne identitete v sodobnem globaliziranem svetu.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-G7SUWV9B

COBISSID

179392259

DOI

10.2478/tdjes-2023-0021

Objavljeno

19.01.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Jurić-Pahor, Marija (2023). Diaspora and diasporisation. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 91, str. 199-224. URN:NBN:SI:DOC-G7SUWV9B from http://www.dlib.si

MLA:

Jurić-Pahor, Marija. "Diaspora and diasporisation." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 91 (2023) str. 199-224.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7SUWV9B>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)