Za poduk in kratek oas. Spomii.i iz jnti-ovih dežel. Piše F. S. Šegula. (Dalje.) Ravno tako glasen, ali še zanirniviši ,je večer. Toda nikomu ni svetovali iti sainemu. Najmanj kar ae mu zna zgoditi je, da se znebi denarja. V veči trumi pod vodstvom domačina pa ni nič nevarnega. V lakem spremstvu sem po naključji naletel v arabsko gledališče in koncert ob enein. Na odru je sedelo v polukrogu oseni mož, ob strani dve ženski, vsaki s svojiin priprostim glasbenim orodjem. Eden ,je peval, ali kako! Trajalo ,je n. pr. celih deset minot. cla je do konca pribrenčal: »ja-ana-ba-bet! el-hob-be-kan elah-san-manha-mel-tu! Potem je nastopila plesalka sania, in plesala, ali to ni naš — hočeui reči, evropcjski, — neumni ples, inarveč le gibanje glave po taktu ali počasno sprehajanje po odru. Peljal me je vodnik tudi v takozvane »brloge igralc:ev«, kjer se igra pri nas prepovedani bazard. Tu se vrsti soba za sobo. Vhod je povsod zagrnjen s težko preprogo, vstop vendar ,je vsakpmu prost. Tu ležijo veliki kupi zlata po mizab. Vse ,je liho in minio, nikdo ne govori, le igrovoditelj, enako našim nieslnim natakarjein oblečen, naznanja z resniin glasoin izvrženo šlevilko, ler zgnbitek in dobilek. Tu je niarsikateri že puslil zadnji svo.j cekin, zapustil brlog, zuna.j pa je kmalo potem zagromel samokres, — nesrečnež — igralec sprožil si ga je v glavo! Kam strast človoka spravi in poseboj še, kako ostudna je igralca strast! Kdor ,jo jc cnkrat gledal v brlogili igralcev, temu ostudi se igra za vspIpj! Pozno smo se vračali k počitku in k pripravi na jutrajSnjo pot v Kibifo. V. Pot do Kahire. Nilova planjava. Rano v jutro hitel «0111 v cerkev sv. Katarine, da opravim sv. meSo in zniolim brevir, ker kakor priprave kažejo, bo danes vroči dan in malo časa, zbranega duba .kiij opravili. Urno na kolodvor. Vozni list seni in tje v Kahiro z brzovlakom II. razreda (36 frankov) je srečno ali z velikini Irudom pridoiiljen. Ob 9. 11 ri oddrdranio čez Nilovo delto, čez močviijo Mariotis, mimo Ramle, Melha, Kafa Dana. Sledi mcsto Dam-an-Hur z lepo katoliško cerkvo, poslaje 'reli-el-Harnd, Kefr-el-Zajat (vas oljk), krasen inost čpz Nil (izlivajoči se' pri Roselle) mesto Tanta, k.jer je imenilpn romarski kraj Arabov li grobu Šeli Redne. Tnkaj vslopiia dva beduina (kniela), slara kakih 50 let, v židanih kaflanili in s kratko sivo brado. ISila sta jako uljudna moža. Tudi jaz seni zbial vse ninje znanje arabskih besed in pripovedovala sta nti ninogo nerazumljivega. Dobro smo se zabavali. Konečno nie vpraSa eden: »arub?« da-li sem arabskega. rodu, kcr vsa zunanjost jo kazala na to. »Ma« (ne), 11111 pokažem, z glavo navzgor kimaje, . . . »kazis« (duboven) . . . »nazara» (nazarenski = kaloliški). To sli.šavši obrnila sta ko na drugo stran, »Nenize« *) je eden še zaničevalno pristavil, niti z inenoj niti med seboj nista več govorila, in drugi dan, ko sem ju srečal v Kahiri, po- *) Cudno, da so Nemui po vsora Jutrovem le s tem iinenom znani, katerega so jim dali Slovani! gledala sta me, ali no obraza spremenila v pozdrav.Meni ,je lcžko djalo, da vlada laki srd zoper vse kato-liško in najbolj zoper katoliške dubovne, kot drvišemnajbolj nevarne. Kedaj šc le bo vladal lu »Nazara!« Ni me več zaniinal krasen raost čez oni Nil. ki se izliva v morje pri mestu DamieUe, nili inesto Hen-ha. Tiho sein se peljal ob eni uri popoldan skozi ulice našega cilja, mesta Mazr-el-Kabira (zmagovita). Vozili smo se štiri ure, 15 mil, od 31—30° severne širine. (Dalje prih.) Snicšnica. Herač: »Prosiin Vas inilostni gospod, podelite ka.j ubogemu siromaku!« (iospod: »Ali se ne sramujete tako pozno zvečer beračiti?« lierač: >'Ne zamerite, gospod, jaz bcraeim tudi zjutraj«.