Oznanila.
Za navadno dvestopno verato ae plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiakuje; veče pismenke plačujejo po prostoru, Za vsak list mora biti koltk (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
IOO.	V Celovcu v petek 29. decembra 1865.	TTCĆfij !•
VABILO:
„Začetek — težek11, pravi naš prigovor. To je čutil tudi „Slovenec1*, ko je začel leta 1865 hoditi na beli den. Pa priskočilo je mlademu „Slove n c u“ kaj hitro toliko prijatlov in podpornikov, da je že precej drugo polletje zrastel in se razširil skorej za polovico. Zatorej pred vsem drugim prelepa in serčna hvala in zahvala vsem, kteri so, bodisi kakor koli hoče, „Slovenca11 podpirali. Prosimo lepo, naj nam tudi zanaprej zvesti ostanejo vsi čestiti gospodje naročniki in dopisovavci.
Nasproti pa tudi „Slovenec1* terdno obljubi, da se bode zvesto in moško deržal svojega programa, svojega namena in svoje obljube: „Narodna r a vno pr a vn o s t in prava svoboda v vseh zadevah in na vse strani mora tudi naša biti, naj bi se imelo tudi vse iz te rte zviti11, to je naše bandero, kteremu smo prisegli in kterega se deržimo in se hočemo deržati do konca svojega delovanja. Delali smo v žalostnih in nesrečnih časih; kaj bi pešali, ko se vsaj enkrat pomika rumeno solnčice tudi pred naša vrata! Visoka naša vlada je nastopila pravo pot, in kaže se tudi nam Slovencem pravična in dobra; — deželni naši zbori se pre-rajajo in oglašajo se prijazni nam glasovi po takih deželnih zborih, po kterih poprejšnja leta nisi čutil in sledil niti pravičnosti niti usmiljenja do naših svetinj, Res da so ti nam pravični glasovi še redki in da morajo sercni korenjaki naši še slišati in požirati debelih in grenkih, -- pa vendar veje po deželnih naših zborih že boljši duh. — Slovenski časniki, ki so človeku le tam pa tam v roke prišli, našli so že tudi pot v kavarne, gostivince, v poslopja bogatina pa tudi v kočo pridnega kmeta. —- Dopisovavcev, kterih si poprej lehko po perstih naštel, je zdaj že toliko, da morajo se prav zanimivi dopisi na stran polagati in dolgo čakati, da pridejo na versto. Da „družba sv. Mohora11 in „Matica slovenska11 naraščate, je tako znano, — in od naših „Čitalnic0 in „Sokolov'1 donašajo nam časniki kaj veselih novic. Le počasno pa vendar lepo se suče kolo in gotovo se zaverti sčasoma tako, da pride naša narodna reč na verh.
Gledč na tako vesele okoliščine nastopi „Slovenec11 pogumnega Berca drugo svoj e leto in se bode razširil, ako se oglasi dosti naročnikov. Došel nam jo spet prav spodbudljiv dopis iz spodnjega Štajerja, kteri nas prav krepko naganja, naj prenaredimo „Slo* venca" z novim letom v dnevnik, to je, v časnik, ki bi razun nedelje in zapovedanih praznikov izhajal vsaki den. Pa prevdarjali Bino sami in .pogovarjali se s. prijatli in rodoljubi, — vsi pa spoznamo in. čutimo, da bi bil tak časnik v resnici sioer potreben in neizrečeno koristen, vendar - časi niso še za to. Za denar je strašno terda, — tergi in mesta, ki ob velikej cesti stojč in ki bi dobivali iz takega časnika največ dobička, večidel se spijo žalostno spanje narodne zime, — zastava, ktera se mora po postavi za dnevnik vložiti, tudi še ni pri roči, — istina ali kapital, da bi se mogla ta draga draga naprava vsaj leto in den morebiti v veliko škodo naprej gnati, še tudi zmanjkuje. Vse to in še veliko drugih reči premislivši sklenili smo, da ostane „Slovenec" prihodnje leto v duhu, v podobi in ceni, kakor je zdaj, — obljubimo pa, da bodemo pridajali od časa do časa kake pol tiskane pole; da smo pa tudi terdne volje, že drugo polovico leta 1866 „Slovenca" izdajati v večej in lepšej obliki, ako se oglasi vsaj 150—200 naročnikov več. Dobička ne iščemo, ves svoj trud, vso svojo skerb in vse sitnosti darujemo veseli in radi na oltar domovine; po verhu pa še denarne škode terpeti, to bi bilo vendar preveč in nam tudi nemogoče.
Torej vse čč. gg. naročnike, dopisovavce, rodoljube in prijatle, kterim je mar, naj se „Slovenec" pokaže skorej v še večej in lepšej obliki, vabimo in prosimo, naj dregajo nemarne, naj zbujajo zaspane, naj ogrevajo merzle, naj zavračajo tiste, ki so jo zabredli in kervavi svoj denar mečljejo za malovredne in sovražno nam časnike. Gotovo najde lepa beseda lepo mesto in naročnikov število bode poskočilo, da doženemo srečno, česar vsi serčno želimo! Božja pomoč!
„Slovenec** izhaja dvakrat na teden: v sredo in sabo to in velja: Za celo leto 6 for. 20 kr., za pol leta 3 for. 30 kr., za četert leta 1 for. 70 kr., za mesec 60 kr. Po pošti: Za celo lelo 7 for. 50 kr., za pol leta 3 for. 80 kr., za četert leta 2 for., za mesec 70?kr.
Prosimo, da se nam naročnina pošlje v frankiranih listih in še pred novim letom, da se no zgodi, kar se je letos večkrat zgodilo, namreč da ne bode nam listov za naročnike zmanjkovalo; le nekaj iztisov več si jih bodemo dali tiskati, kakor jih potrebujemo za svoje naročnike.
Pri tej priložnosti priporočamo tudi „Slovenskega Prijatla", ki prihodnje leto nastopa že svoj 15. tečaj.
Prizadeval si bode na vso moč, da bode vsem čč. gg. naročnikom stregel kakor najboljši prijatel. Donašal bode:
a)	Homiletične pridige za vse nedelje in zapovedane praznike, kakor ste jih že dobili meseca novembra in decembra.
b)	Pridige za vsakoverstne prilike: od cerkvenega patrona, pri cerkvenih slovesnostih, pri poroki, pogrebu i. t. d., kolikor
bode prostor dopuščal.
c)	Keršanske nauke, ki so tako jederno, temeljito, razumljivo, in praktično izpeljani, da se lahko primerjajo najizverstnejšlm v
kterem kpli jeziku bodi.
d)	Duhovske zadeve in novine zastran družbe sv. Mohora.
Da nam bo za vse te predalčeke prostora dosti, bodemo zanaprej vsak mesec dajali eno celo tiskano polo več, torej celih pet tiskanih pol, cena ostane pa vendar le stara, to je štiri goldinarje na leto.
Kdor si „Slov. Prija tla11 na novič naroči, temu dajemo vse keršanske nauke do konec leta 1865 za tri goldinarje 50 kraje.
Komur se zljubi, more naročnino na oba imenovana časnika v frankiranem listu pod enim zavitkom poslati, zraven pa tudi še naročnino za „Slov. Glasnik-a“ in za družbo sv. Mohora pridjati.
Tudi je duhovnikov, ki si naročajo nemških časnikov. Kar jih pa zastran teh lepo prosimo, je to, naj si ne kupujejo in podpirajo takih, ki so nam najhujši nasprotniki. Kdor si torej misli naročiti kak nemški časnik, temu se priporoča:
„Zukunft“ ki na Dunaju moško dela v duhu slovanskem in bode od novega leta izhajala vsak dan. Najcenejši dunajski dnevnik je, ker velja po pošti prejeman za četert leta le 4 gold.
V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo Leto „ pol leta „ četertleta
6 for. 20 kr.
mesec
Za celo leto r pol leta
Po pošti:
60
7 for. 50 kr.
80
itert leta .	2
ijtec . . -
SIOIESEC.
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“
Kar. p osem.
Dalje v Ljubljani „Trfgl<*«“, ki izhaja vsako sredo in saboto in velja po pošti za četert leta 1 gold. 70 kr.
Slednjič se v federalističnem, sv. veri in vsem narodnostim pravičnem duhu vse hvale vredno obnaša „Drauiioat", ktera hodi v Celovcu vsak teden dvakrat na dan in velja za četert leta po pošti 2 gld. 30 kr.
Kdor premore, naj le poskusi, — gotovo'mu ne bode žal za naročnino; zvedel bode novic, imel kratek čas, zraven bode paie našo reč podpiral.
Prosimo, najjnasjrodoljubni Slovenci tudi zanaprej podpirati blagovolijo!
V Celovcu 16. decembra 1865.
A. Einspieler,	J. Boiič,
lastnik.	vrednik.
Z Bogom staro leto !
Še dva — trikrat se zemlja naša zasuče in leto 1865 je pri kraju, šlo je v neizmerno morje neskončne večnosti. Preden od njega vzamemo slovo, poglejmo še enmalo, kaj nam je umirajoče leto doneslo, ali je bilo srečno ali nesrečno. Vendar po vseli deželah vesoljnega sveta, kakor delajo časniki, ki Vsak den v veliki obliki izhajajo, „Slo-venec“ ne more pogledati; postojmo torej le samo v našej Avstriji.
Ko smo nastopili prag leta 1865, pojemala je že slava Šmerlingove vlade, zvezda tega od Nemcev toliko hvalisanega moža pomikala se je proti večeru in šla meseca junija k božjej gnadi. S perva ni žalovala ali solz točila nobena živa duša, še celo najzvestejši prijatli Šmerlingovi so za rajnim debele kamne lučali, — mi pa pravimo: Za rajnimi samo dobro, — Bog inu daj v miru počivati in ne vstati nikoli več!
Meseca junija je padlo Šmerlingovo mini-sterstvo in nastopil je doržavni minister Bel-Credi. Najpred je razpošiljal pisma, ki so dosegala hvale in slave po vsem svetu; za pismi so nastopila dela, ki se občudujejo in hvalijo večidel od konca do kraja. Prišla je amnestija ali pomilostenje, in od mar-sitere roke je odpadlo težko železje, mar-siktera družina je spet objela svojega očeta, brata ali znanca, in marsiktero oko je zagledalo spet preljubo domovino svojo. — Odpravljeno je pregledovanje potnic ali potnih listov: s tim se prihranja veliko denarjev, ljudem se polajša potovanje in tako razširja narodno gospodarstvo. Znižana je tudi poštnina za vse listove, ki se pošiljajo po celej našej cesarevini, tako da se na vse kraje samo plača pet krajcarjev. To podpira občno omiko in širi kupčevanje in blagostanje. — Imeli smo postavo, da nihče ni smel za izposojeni denar več odstotkov na leto jemati kakor 5 ali k večemu 6 gld. od sto. Pa prašamo, kdo se je ravnal po
tej postavi? Deržava sama je morala više odstotke plačevati. To pa podkopava pravo nravnost ali moralnost, ako se dane postave ne spolnujejo. Tudi jo po mislih sedanje omike denar ravno tako iniovina ali last kakor vsaka druga roba, s ktero sme in more posestnik ravnati po svojej prostej volji. Tudi ta postava od odertijo (Wuchergesetz) je odpravljena in bode med ljudi spet spravila denarja, kterega vse tako živo potrebuje. Se ve da bode cerkve in šole sveta dolžnost in težka naloga naj se ljudje pod-učujejo v pravem keršanskem duhu, v duhu ljubezni, usmiljenja in pravičnosti, da terdo-serčni bogatini ne bodo derli svojih ubo-ih sosedov in bratov, in da tako no pri-emo iz dežja pod kap. — Kakšno svobodo za tiskanje smo imeli pod vlado liberalnega Šmerlinga, zapisano je v Černe bukve av-strijanske zgodovine. Več kot 50 let in več 50 tisoč gld. znaša vse kar so časa vredniki v ječi sedeli in kar so v denarjih kazni plačali. Zdaj je vsa druga: Vredniki mirno spijo, sodniki počivajo in ječe praznujejo: imamo pravo tiskarno svobodo. — Tudi zaupanje ali kredit se spet vrača; bili so časi, da naš minister Plener ni več dobil denarjev na posodo. Srnin je moralo biti vsacega Avstrijana. Zdaj pa dobomo denarjev, kolikor jih koli potrebujemo. Se ve da bi najbolje bilo, da bi jih sami dosti imeli; pa žalibog da ni taka, in sedanje niiiiisteratvo za t-> nesreCo kaj ne more, da so poprejšnji ministri tako slabo gospodarili, in tudi ni v stanu, kakor bi trenil, vse hribe poravnati ia jame zasuti. Pa terdne volje je in tudi na pravem potu. Vojska se je že zmanjšala za tisoč in tisoč ljudi, uradnikov se je odpravilo tudi že sila veliko, in bode sčasoma še bolje, kakor jasno priča predlog, kterega je vlada storila vsem deželnim zborom zastran nove razdelitve posamnih kraljestev in dežel, — vse meri na to, da se pisarija in število uradnikov zmanjša. —
Komu se serce od veselja ne smeje, ki to vse bere? Vse to se je poravnalo v malo mesecih! Pa najslavnejše delo, kterega je ministerstvo Esterhazy — 1 Belcredi doprineslo, godilo se je 20. septembra t. 1. S e p-t embers ki manifest je zapisan z zlatimi čerkami v listine avstrijanske zgodovine ; to je zlato pismo, s kterim se začne nova, boljša doba carevine naše. Zastavljena je in ob moč djan nekaj časa febru-arni patent, ki je Avstrijo zavalil na globoko brezno pogube in razpada. Odpravljen je oktrojirana, proti oktoberskei diplomi narodom vsiljena ustava in dobomo tako ustavo, ktero si bodo narodi sami s svitlim cesarjem vred dogovorili in napravili. V tej ustavi ne bode več narodov, ki bodo gospodovali in narodov, ki bodo služili: v tej ustavi bodo vsi narodi enakopravni po cesarskej besedi: „Enaka bremena — enake pravice!“ In to slavno delo — delo miru in sprave med vsemi narodi av-strijanskimi — poskuša in razvjja se ravno te dni pred našimi očmi. Deželni zbori v Zagrebu, v Pešti in v Kološu, kjer je pod liberalno ustavo Šmerlingovo bila mertva tihota, kjer ni smel ubogi, tlačeni narod svojega glasu povzdigniti in potožiti kralju svojemu rev in težav svojih, — tu deželni zbori spet zborujejo in delajo v prid in blagor svoj pa tudi za srečo in slavo cele' Avstrije. Cesar in kralj sam je odperl deželni »bor v Po&ti in govoril e svojega slavnega prestola besedo, ki napolnjuje z veseljem serce vsakega rodoljuba. Poterdil nam je pri tem slavnem djanju v novič, da je volje ustavno vladati celo cesarevino, da je volje posamnim kraljestvom in deželam pre-ustiti vse pravice, kolikor je le mogoče rez škode cele deržave, in da je poln zaupanja do Madjarov, da se bodo zmerno in pametno obnašali in no podirali Bprave in sloge, ktere nam je vsem toliko treba.
Druga polovica leta 1865 je bila srečna: pričelo se je delo, ki razveseljuje in osre-
Besednik.
Jesenkova začetnica in njen pretresavec g. V. Ogrinc in Ogrinčev kritikar g. J. P. Anonymos.
Ko sem „Besednik” v 95. in 96. št. „Slovenca" prečital, vrivalo se mi je mnenje, da je g. Ogrinc g. J. P. Anonymos-a gotovo enkrat dobro našeškal ali zlasdl, ter da se hoče g. Anonymos zdaj o priložnosti nad njim znositi in maščevati. Pa kmalo sem razvidel, da to nikakor ne more biti, kajti g. Ogrinc je, kolikor je nam znano, za kaj tacega preomikan in preuljuden ; on nikomur rad ne zabavlja.
Ves drugačen se nam pa kaže g. Anonymos. Ta ti io zna udrihati, da jej joj! Če se ne motimo, je sestavek: „Jesenkova začetnica in njen pretresovavec g. V. Ogrinc”, ravno tisto tumpasto pero spisalo, ktero smo že pred 4 meseci v „Slovencu” čutili, — pa je nekako Spet prenehalo.
Radi priznavamo g. Anonimos-u učenost in sposobnost, pa kaj mu bote pomagali, če ju s tako strupeno, s tako neslano in neokusno mešanico ptodaja? Mi vsaj (in z nami gotovo velika množina Slovenčevih
bravcev) po čitanju omenjenega članka nismo bili ravno podučeni, ampak, rekli bi, n e-voljni zbog strastnega početja. Vprašali smo se, kaj neki g. Anonymos s svojim spisom namer ja? Bi li rad „slovenščini" na noge pomagal, ali g. Jesenko-tu prijateljske nasvete dal ali g. Ogrinca očetovsko podučil? — Mi dvomimo, ker ves značaj g. Anonymos-ovega spisa jasno pr:ča, da mu ni mar za vzajemno porazumljenje, za pospeševanje dobre reči, ampak da mu je le namen — neprilično kazati lastno učenost in razžaljivno tlačiti tiste, ki se po moči trudijo za mili naš narod.
Kritika, kritika! Tako se vpije. Res, kritike nam je živo potreba, ali kritika mora biti prava, objektivna, ne pa le zanikavna, enostranska, še manj a strastna in razžaljivna, kakoršno uje g. Anonymos v svoji kovačnici. Kritika se mora ozirati na stvar, ne pa jia osebo. — G. Anonymos gotovo ni či-tal sestavka „o prihodnji kritiki”, ki ga je spisal g. Fr. Zakrajšek. (Glej: slov. Glasnik 1. 1865 štev. 11. str. 342.)
G. Anonymos pa morda poreče: Zakaj se derztie g. Ogrinc začetnico pretresavati? On ni temu kos!
Odgovarjamo mu: Zakaj bi pa g. Ogrinc tega ne smel? Ali je znabiti Jesenko-va začetnica res brez pomanjkljivosti? Kdo se upa to tako kategorično terditi ? Mislimo,
da sam pisatelj g. Jesenko tega ne verjame. In kdo bi mogel kaj tacega zahtevati od prve književne prikazni na tem polju? Tu pa tam kaka malenkost pa tudi ne temni velike vrednosti začetnice, niti ne dela g. spisatelju sramote, saj vsak pameten človek dobro ve, da celino orati je težavno.
Začetnica je dosti dolgo čakala kritike. G. Ogrinc je bil prvi, ki jo je začel pre-tresovati. Zakaj ni g. Anonymos prej prevzel tega posla? Saj ima prebistro oko, ktero je gotovo ktero napakico zapazilo; sposobnosti se mu tudi ne manjka, to priča njegov spis. Če pa ni nič našel, kar bi bilo grajati, naj bi jo bil pa na vso strani hvalil.
Pa, Ogrinčevo pretresovanje je morebiti nespodobno ali preostro? — To tudi ni res. G. Ogrinc govori spoštljivo i n h v a-lilno o. g. Jesenko-vi začetnici. Piše namreč: „Ves sem tistih misli, kakor „Slovenec” v 65. listu dne 26. avgusta 1. 1865 na str. 257, ko govorč o gosp. Jesenko-vi zemljepisni začetnici pravi, da razveš eli vsaka znanstvena ali podučna knjiga *) vsacega domoljuba. — Vsak začetek pa je težek, to je res in to priznava vsakdo, posebno paje delo težko na tace m polju, ki še nima gotovih ter mičnih izrazov. Da se
*) Tedaj tudi g. Jesenko-tova začetnica.
čuje vse narode, ki obeta Avstriji starodavno moč, veljavo in slavo.
Hodi torej z Bogom leto 1865, ti si nam vsem juterna zarja boljših časov:
„Dobro došlo leto 1866!^ —
A vstrijansko cesarstvo.
Svitli cesar se je 20 t. m. po noči iz Buda-Pešte na Dunaj vernil. Kar časa je bil tam, verstile so se svečanosti in veselice ena za drugo. Navdušenost je bila silno velika, pozdravi živahni in mislimo, da tudi serčni. Sesterski mesti, Buda-Pešta, dh, celo kraljestvo je odmevalo madjarskih „čljen“-klicev. Cesar sam je vse to živo čutil ter priznava v posebnem listu do ogerskega dvorskega kancelarja pl. Majl&tha te serčne dokaze zveste udanosti in ljubezni z besedami: „Poln zaupanja sem prišel in Še z večim zaupanjem in nado, da se kmalo spet vernem, poslovljam se“. Cesar tedaj ima sam zaupanje in ga tudi serčno izreka, da skorej pridejo dnevi blagovito prihodnjosti. Pa tudi pri drugih prihaja čedalje veča nada, da se porazumljenje če tudi z veliko težavo naposled vendarle zgodi, — kako? to ravno je, se ve, da še očem našim skrito. Vlada je očitno izrekla, da ne bode nobenih ovir ali zaprek delala, tedaj bodo pa tudi Ogri sami kovači svoje sreče ali nesreče, česar naj bi se vsegdar spominjali, da ne bi preveč strun napenjali.
Pot, ki se je zdaj nastopila, je prava in bode se tudi z božjo pomočjo cilj in konec našel, t. j. porazumljenje, ako so vsi pametni in zmerni. „Že zdaj, pravi vladina „Const. Oesterr. Zeitung“, premišljevaje cesarjevo potovanje na Ogersko, zamoremo ž njegovimi posledici zadovoljni biti. Ne da bi pričakovali, da bodo Ogri pripravljeni več žer-tovati, kakor kar jim je za njihov obstanek potreba, ampak mi le hočemo s tem reči, 'da so Ogri prej, nego smo se liadjali, s svojim obnašanjem upanje v nas zbudili, da se morda vendar porazumijo in spravijo1*. To bo gotovo vsem in celemu cesarstvu k pridu in sreči! Cesar gre s cesarico vred že menda 10. jan. spet na Ogersko, kjer ostane celi predpust.
Kakor časniki spet pišejo, izvoljen bode vendarle grof C1 a m - M a r t i n i c za češkega deželnega glavarja.
Škof Strosmajer, pišejo nekteri,je spet v posebnih opravilih na Dunaju.
Dežele nolranje-avstrijanske.
Iz Celovca. (Komedija; družba v podporo realčanom; — ‘božično
pa to doseže, da dobi slovensko slovstvo stalnih in dobrih izrazov, to je naloga izvedenim, ki naj bi krepkeje podpirali pisateljevo početje. Lepo pretresovanje besed na vse strani, in če se to na umni podlagi godi, dobilo bode slovstvo veljavnih izrazov. Če torej jaz primem za per6, da potegnem na svitlo nekaj izrazov, itd. iz g. Jesenko-ve zemljepisne začetnice , storim to le zato, da bi se ustanovila razprava v tej reči.
V „Novicah** (glej list 49. str. 396) pretre-suje g. Cigale navedeno začetnico glede terminologije. Ta gospod je zapisal kakor sam pravi „nekoliko suhoparnih vrstic, ako-ravno g. Jesenko-ta marljivega obde-lovavca na slovenskem zemljepisnem polju imenuje. Učenega g. Cigate-ta veseli, da je gosp. Ogrinca pri pretresovanji knjižice vodila enaka misel, kakor njega. G. Cigale res ne pritrdi vsem Ogrinčevim opombam in opazkam, pa jih tudi vseh ne zavrže, kakor g. Anonymos. Na našega vrlega g. Cigale-ta, kterega že več let poznamo kakor veljavnega razsojevavca, posebno v jezikoslovnih rečeh, — bomo se pa tudi smeli nekoliko zanašati, —. ali ne?
G. Ogrincu gre hvala, da je začel prete-žavno še čisto neobdelano astronomiško polje obdelovati. Upamo, da ga neprijateljske pšice ne bodo ustrašile, niti mu poguma vzele; marveč pričakujemo od g. Ogrinca,
drevo). Kar ustavoljubna stranka v našem deželnem zboru počenja, res je smeha vredno, prava komedija je. Napravil je to šaloigro znani Blagatinšok žl. Kaiserfeld v Gradcu in za njim jo igrajo nemški deželni zborčiči. Tudi v našem ;dež. zborčeku so nekteri napravili protest proti september-skemu manifestu in zdaj si oskerbljujejo od gg. županov in srenjskih svetovavcev hvalna pisma in zaupnice. Da pride kaj tacega, vedel je že vsakdo poprej. Po Štajerskem so velikaše te komedije gg. Blagatinšeka in Waserja po več krajih imenovali častne občane, po Koroškem so jim pa pošiljajo zaupna pisma, ktera terdijo, da veš narod za njimi stoji! Dozdaj je došlo še le troje takih pisem, čuda, da jih še več ni. Ta poslanec je grajšinski oskerbnik, ki ima vse ubogo ljudstvo v svoji pesti , zraven pa še ima kakega advokata ali doktorja ali notarja v nekem kraju za svojega prijatla ali pa še celo za svojega zeta. —
Uni poslanec je c. k. okrajni predstojnik, pred kterim se ubogemu kmetu še zdaj hlače tresejo, itd. . . Da tak poslanec le migne in zaupnic mu doleta na cente, vsak lehko verjame, pa so tudi vredne, kolikor piškav oreh. Zraven pa se nevedno ljudstvo še s tim moti, ker se na vse gerlo trobi, da je ustava v nevarnosti, da bodo Slovani vse druge narode podjarmili, vsem slovanski jezik vsilili itd. . . Ko bi ljudstvo le premislilo in vedelo, za ktero ustavo se ti ljudje po deželnih zborih toliko poganjajo, bi jim namesto zaupnic gotovo le — figo pokazali. Tudi mi, ki smo proti Schmerlingovi ustavi, ki nas je pod bliščecim plajščem svobode in ustavnosti tlačila, da Bog pomagaj, — tudi mi, ki stojimo na strani sedanjega mi-nisterstva, hočemo in tirjamo svobodo in ustavo, pa ta mora biti boljša, kakor Šmer-lingova, ta mora biti vsem narodom, ne samo temu ali uuemu , pravična, in mora nam dajati resnično svobodo in samoupravo, da bodo vsi narodi mirni in zadovoljni in ne bode vec treba toliko vojske na nogah; — da bodo tudi občine svoja opravila same opravljale in ne bode več treba toliko uradnikov po cesarskih kancelijah, — da bodo se stroški po tem pomanjšali in plačila ip davki znižali.
Zatorej vi „ Verfassungsfreunde** le delajte in napravljajte komedije, za vami le stojč vaši prilizuni in zabiti slepci, — narod, prosti in pametni narod za vaše komedije malo mara in stoji le z dušo in s telesom za sedanjo vlado, pričakovaje boljših časov po tolikem terpljenju!
glede njegove neutrudljive marljivosti in njegovega iskrenega domoljubja več, nego kaj srednjega.
Razprava o Jesenko-tovi začetnici se je tedaj pričela. G. Ogrinc jo je sprožil. Izvedem učenjaci naj se razprave udeležujejo, da se vstvari knjiga na vse strani izvrstna, kajti več oči več vidi!
Ne dvomimo, da bo vrli gosp. Jesenko rad sprejemal nasvete učenih gospodov po prislovici:	„Qui sapiens est, audit con-
silia“.
G. Aaonymos-u pa želimo manj strasti v svojih spisih razodevati, da ne bi podiral, mesto da bi podpiral. Skoda za njegovo obširno učenost, če jo misli tako napak obračati. *)	F. S. P.
Kdo naj lika slovenščino?
h Haloz R. B.
Slovenec, le nekoliko omikan, razgle-davši se po Slovenskem oziroma na jezik, lehko sprevidi, da je več ali menj premre-
*) Smešna, pa tudi abolnaje g. Anonyraos-ova opazka, da jo g. Ogrinc svojo spise po Humbolt-u, Miidler-ju, Littrow-u itd posnel. Saj skorej vse naše znanstvo na auktoriteti stoji. Tudi g. Anonymos je svoj spis po'slavnib učenjaeih sestavil. O lastnih iznajdbah g. Anonymos-a vsaj mi še nismo slišali, čeravno se imenuje šternkukar na domorodni zvezdami.	Pis.
Že je tudi „Slovenec** omenil, da se je v Celovcu osnovala družba, ktere namen je podpirati uboge pa pridne učence tukajšnjo realke. V nedeljo 24. t. m. se je izvolil začasni odbor, ki bode obravnaval družbina opravila tako dolgo, da izvoli občna skupščina svoj redni in stanovitni odbor. Za začasnega pervosednika je izvoljen poprejšnji mestni župan in tergovec g. Gabriel Jezernik, — za njegovega namestnika stolni korar g. dr. Mil ar, — za denarničarja g. Karl Ra die r in za tajnika vodja realne šole g. Jožef Payer. Najpervo delo tega začasnega odbora bode, da prosi tukajšnjo shrariilnico, naj tistih 400 gld., ki jih jo dozdaj darovala vsako leto tukajšnji realki, tudi še zanaprej dajati blagovoli. — Po stari navadi se je tudi letos po več krajih postavilo tisto prelepo božično drevo , kterega mladi svet že dolgo dolgo težko pričakuje. To se je godilo v šoli za male otročiče, v napravi za gluhomutce, kjer so sami presvit. knezoškot pričujoči bili; — dobile so siroto kaj lepih reči, ktere so jim dobre duše bile darovale. Pa vendar naj lepše tako drevo smo videli v družbi za rokodelske poma-gavce. Kakor vsako leto postavilo se je tudi letos na sv. Stefana večer.
Ta družba ima tri velike sobane pa vse so bilo ljudi tako polne, da se je vse terlo. Ob sedmih stopi sedanji oče č.g. Eichol-zer Albert, kaplan pri mestni glavni fari, na oder in govori tako mično in serčno, da je vse ganil. Pravil je, da je zdaj že včč kot 400 takih drnžeb po svetu, da tudi Celovška že 10 let obstoji in da se je ravno zdaj taka družba tudi v Belace osnovala in se bo na sv. treh kraljev den slovesno od-perla. Tudi celovška družba pojde k tej slovesnosti v Belak. Milo se je ljudem storilo pri sercu, ko je omenil očeta teh dru-žeb, g. Kolpinga, ki je ravno pred nekimi tedni v Kolinu zameri. Po tem je razlagal pervi dve besedi, kteri so si izvolile rokodelske družbe za geslo: „Vera**, „ljubezen-; uni dve je prepustil na prihodnji govor. H koncu se je pa vsem čč. gg. dobrotnikom te družbe kaj lepo in serčno zahvalil. 'Za govorom so eno prav lepo in navdušeno zapeli, za pesmijo je prišla deklamacija in tako so se čredile pesmi in govorice. Slednjič pa se je prisvetilo lepo božično drevo, na kterem je bilo obešenih veliko lepih pa tudi dragih daril. Začela se je loterija, pri kte-rej se je kazalo, komur sreča smehlja. Druž-niki so pa dobili vsak svoje darilo. Spet se je pokazalo, da sv. cerkev ne žabi in ne zanemarja nobenega stanu, in da ravno ona ljubeznjivo skerbi za vse ljudi.
žen s tujkami p. na Prekmurskem z mad-jariznami, čeravno malo, ker to ljudstvo, ne imajoče do najnovejše dobe učilnic, ostalo je v prvobitnosti; na nemški meji z nemčiz-narni, proti laški pa z laščiznami, saj tudi v narodovem osrčji je prepreden s pajčino tujega življa. Vzrok poslednji nezgodi so vsi učni zavodi in urad. Drugi nam sosednji narodi so imeli več prilike in več pravic se okolnostim in razmeram primerno razvijati na podlagi svojega narodnega jezika, kakor mi. Madjarjem je sicer bila latinščina mnoga stoletja uradni jezik, toda mrlič živim ne dela kvara, samo zlati čas jemlje, da se včasih domača beseda nekoliko zanemari; vendar se da lehko popraviti, kar ni seglo v narod, ampak jo bila le učenjakom lastnina. O nemščini in laščini ni treba besed tratiti. Nam pod jarmom tujega življa vzdihajočim se jo vse kratilo razun molitvenic in nekih malenkosti, kar bi narod moglo dušno vzdi-gati, od tiste dobe, kar smo sedanja selišča zasedli; ljudske učilnice so drugam merile, nego na narodno omiko slovenskega seljana, tako slabo so mu pod pazduhe segale, da se ni mogel vznesti črez inekanično branje, le najnovejši čas mestoma malo bolje ugaja, toda samo ondi, kjer so sposobni, da si preredki učniki, indi je z razumljivostjo petečni strošek. Propovednice so malokdaj in malokje bile glasilo primerno nauku rešnikovemu, pa odkod bi se tudi bilo vzelo, ker nikdo ni
I* Celovca. (P is m ice učitelja svojim bivšim učencem v Borovljah.)
Dragi moji!
Iz ust verlega moža, ki med Vami biva, slikal sem, da jih mnogo izmed Vas misli k družbi sv. Mohora pristopiti. To naznanilo me je zelč razveselilo. Nemaren sevec in delavec bi jaz bil na slovenskem polju, ki je bilo meni obdelovati, ako se ne bi oziral tje in dobro pazil, kakošen sad bode vsako od mene zasejano jedrice pognalo. Vidim, da moj trud ni bil zastonj, akoravno so bile ovire strašno velike.
Ako bote po takem potu hodili, kakor ga nastopiti želite, tako bodete postali vedno bolj vredni sinovi matere Slave. Naša dolžnost je pokazati drugim v omiki slovečim narodom, da nočemo zaostajati v omiki pa tudi ne pripustiti, da bi nam drugi v narodnih zadevah kakor v ostalih rečeh naše pravice kratili. Vi ste, mislim jaz, že spoznali, da je narodno razvitje, narodna moč le po maternem jeziku mogoča. Zatorej prebirajte prav radi slovenske knjige in časnike, kojih je že na kupe, pilite in izobražujte svoj mili iti lepoglasni materin jezik vedno bolj in bolj! To pa še ni glavna reč, ternoč le sredstvo za sverlio. Ako hočete iz branja pravo korist zajemati, morate pazljivi biti, da veste kaj berete, da prevdarite, zakaj berete; če tega ne storite, Vam utegne branje še celč škodovati.
Kaj naj berete?
Le to, kar je dobro in lepo, za serce in dušo koristno, znanstvene in vedostne reči, ki so Vam v dušni in telesni prid. Berite pa s pazljivostjo in s peresom v roči, da.si za-znamovate ali zapišete, kar je posebno dobrega, in vedno z obzirom na poprejšnje, da se misli ne pretergajo; da kraj branja sami sebe prašate, kaj ste se iz prebrane knjige naučili. Prav dobro je, če imate radovednega prijatla, kteri se branja udeležuje, da se o zbranem razgovarjate. Marsiktera reč se še le po takem razjasni. — Slovenske knjige za branje se lahko izberč, ker Slovenci nimajo še tako nevarnih in zapeljivih knjig, kakor jih imajo Nemci, Francozi in drugi narodi. Kar Vam sv. Mohor pošiljal bode, Vam je vse v prid. Posh dnjič polagam še vsakemu izmed Vas na serce, naj se ne sramuje nikdar pred svetom svojega maternega jezika, kojega je Stvarnik dal narodu, nad kojim solnce ne zahaja! — Živijo!
Na den sv. Stefana v Celovcu.
tt\m. Iz Maribora. — (Volitev novega či at. odbora. Vojaki in kme-
gledal na redno in slovnici prijetno besedo; inači je bilo pri drugih narodih. Poslednjih 17 let je napredek očivesten, pa to so le svetle rečine po obširnih temnih logovih, večina ostaja ondi, kjer je bila pred „Novicami" ter ostane do groba; kako bi tudi drugači bilo pri možakih, ki še ne ved6 za rvi red sklanjati: r a k - a, m e s t o - a, ako i jim butaro napoleonov kazal, kamoli molitev, mače, igo itd., o skladnji se jim pa še celo ne sanja nič! Učilnice so nam bilo od prve do zadnje hudobne mačohe, samouki pa so redki, kakor naip Haložanom škratec pred dvema letoma; le na mlajše duhovništvo polagamo vse upanje boljše sreče ; imelo je priliko, ima pa tudi pravo voljo narodni omiki streči Kar pisarnice ponujajo, predobro vemo, da nam je odtod naj veča skvar-jenost vselej prihajala in vedno v isti meri prihaja; te so najhujše kazivnice lepega nam jezika. Nijednega uradnika še skoro nismo slišali govoriti z narodom v besedi, ktera bi se nekoliko prilegala uglajenemu človeku! Kaj bi neki Nemci rekli, ako bi jim uradniki s tako kukavnira jezikom stregli? Mislili bi, da se iz njih norca delajo, ter jo hotoma žalijo, mi krotki Slovenci pa se priklanjamo taki žlobodri! Mnogo nesnage in gnjusobo v govor spravljajo tudi dosluženi ali odpuščeni vojščaki, kteri naučivši se nekaj tujk menijo, da je samo zlato, kar potem doma radi trosijo hoteči se kazati modrejše,
tj e) (Konec.) Tega, ali je vojakom treba, kedar nimajo službe, orožje nositi, mi nikakor ne moremo zagovarjati, ker nimamo nikakoršnega vzroka zato, da bi v mirnem času bil oborožen, saj ne živimo med tolovaji, da bi se eden drugega bali ter se le iia vojaško pomoč opirali. Bolj izobražene vlade spoznavši nepotrebnost orožja pri prostih vojakih, prepovedale so jim že davno orožje nositi; tako na Angleškem ne nosi nobeden vojak orožja razun v službi. Na Francoskem, kjer vojak na svojo vojaško čast kaj zelo gleda, vendar še oficir le takrat nosi sablo, kedar tirja vojaška čast. Tako je tudi na Belgijskem in tudi na Bavarskem.
Ako prosti vojak no bi bil oborožen, ne bi gotovo tako pogostoma obžalovali pretepanj, ki se gode med kmeti in vojaki, kajti priložnost in upanje zmage je večkrat tisti hudi duh, ki podžiga k prevzetnosti in potem k pretepu in ubojstvu.
Iz doljnjega Štnjrrskeg#.A. — (Kaj čaka učitelje?) Naznanjam ti dragi „Slovenec"! ves potert, da se pri nas še vedno ljudje svojo narodnosti zavedati nočejo, marveč z vso močjo le v nemščino rijejo, ko kert v zemljo ter šaljivo večkrat govore : „Kakoršni smo — taki pa ostanemo !" Le nemško, nemško nam otroke učite! Slovensko že tako znamo! Vi gospodje, radi bi radi, da bi — kmet še za naprej butast ostal ter mu z vso silo hočete „hervaško špraho" v šolo spraviti! Cernu otroke v šolo, ako se pa nič nemškega ne nauče, i. t. d.?
Žalostno tedaj je tako očitanje za nas revne učitelje, ter smo si nekteri silno veliko nadleg na glavo nakopali, da pri poduče-vanje mladine slovenščini prostor priznavamo — nemščini ga pa spodmikamo!
Slabo smo shajali že poprej, ko srenjo oblasti do svojih učiteljev imele niso — kako, vprašam, se bo pa usmiljenja vrednim učiteljem zdaj v novejših časih godilo, ker jih zadelj narmanjše reči kar na vrat na nos
gostokrat posloviti liožejo 9 !
Tako tedaj, dragi mi „Slovenec", le raz-glasuj po svetu zanikerne- terdovratne-nem-škutarske ljudi, ki jim je za narodnost toliko mar, ko zajcu za zobe, da se bo po tem lahko razvidelo, koliko je še spijočih ijudi, med ktere sovražnih brez skerbi ljubko seje!
Iz Haloz. K. B. (Kaj in kako?) Pogostoma se sliši od uradništva sponosica, da naše občine niso godne za samoupravo, da nimajo potrebnih sposobnosti, da ni najti omikanih ljudi za županovanje, in Bog si
Ti so štirje žlebovi, po kterih se je mnogo strupa scedilo in se še sceja v osrčje prekrasne domače besede. Hote silni strm en te kaluže zavreti je treba močnega jeza, ki ga zamorejo le omikani narodni korenjaki narediti.
Mejaštvo z drugimi narodi se ne da in ne more odstraniti, tedaj, dokler bode nas in razrodnih sosedov, ostanemo v dotiki; /toda skrb nam bodi ravno na mejah ljudstvo marljivo- učiti, narodno zavednost buditi, narodni ponos vcepljati, ljubezen do domače besede vlivati, njeno lepeto in draginjo razvijati in kazati na toliko, da premakne sočutje za domačo reč, knjižice izpravno spisane mu ponujati, v gladki obliki se ž njim pogolčavati, ter sam ljubezen javljati za svojo narodnost. Ravno tako se delaj po vsi domovini. Kdo bi pa naj prevzel to opravilo? — Kdorkoli ima sposobnosti in priliko družiti se z narodom, bodi si tega ali onega stanu, tedaj ljudski učitelji, duhovniki, pravniki; časniki in narodna društva po spisih, čitavnice v vsakem oziru, rečniški in gimnazijski učitelji na svojem mestu. Ljudski učitelji imajo največ prilike deco voditi v lepem govoru, lirge in grče klestiti; toda treba je, da sami imajo primerno lučenico, t. j..da sami dobro vedo rabiti narodni jezik; hira li še mestoma, ugladi naj se z marljivim učenjem; narodni učnik in nevednost materinskega jezika si je v pre-mernem nasprotji.
ga vedi, kaj vse. Povod temu sponašanjuje najbrže deloma bojazen za službo in za svoj trebuh, ker s tem, da občine prevzamejo največ uprave, bode gotovo mnogo menj uradnikov potrebno, nego doslč, in kedar se občine po župah ali farah vstrojijo, bodo od njih uradniki voljeni, nikakor imenovani. Vsaka slovenska občina bo na to gledala, da si izvoli gospoda, ki je kos slovenskemu jeziku v besedi in pisavi, t. j. takega, kteri bode znal gladko uradovati v slovenščini. Sedanji uradniki naši pa še večidel nimajo te temeljite znanosti, učiti se ne hotč, misleči in želeči, da vse pri starem ostane; vlada jim tudi še zdaj ni odločila roka, do kterega bi hotč obdržati ali dobiti službo so popolnoma sposobni izkazali v slovenščini; brez te zmožnosti pa jih pametna občina volila ne bode, tedaj se kaže, da bi utegnili ostati na cedilu, in odtod ono grajanje samouprave in hvalisanje starega kopita! Sicer omenjena graja ni po vsem prazna, kako poprek stoji z omiko našega zatiranega naroda, smo že večkrat povedali, in dolžni smo priznati svojo' revščino, toda poskusimo vzrok temu poiskati.
Omiko v priprostem narodu pospešujejo najpopred narodne učilnice, čijih naloga je ljudstvo izuriti v najpotrebnejših rečeh segajočih v njegov okrog. Pošlje li seljan svoje dete v učilnico, tako hoče pod pazduhe seči njegovi sreči in oblaženju; želi, da bi razumnejše od njega postalo; da se dovoljno poduči v verstvu ter pozneje ravna po krščanskih načelih; da se nauči umno voditi domače gospodarstvo in kmetovav-stvo; da si zna zapisati, kar mu jo treba; da si kak primeren in podučen časnik prebira in ga razume; da se ponaša kakor vreden družnik svojega naroda; da premore svoje misli jasno ter lepo v domači besedi razodevati; da času primerne razmere in okolnosti, kolikor njegov stan zahteva, moro pojmiti; s kratkim, da postane pošten, nraven, omikan narodnik in državljan v najboljšem pomenu. Omikališča, ki skrbe te lastnosti v mladino presajati in cepiti, bile bi narodne učilnice, učeče, kako naj se ljudstvo znebi nevednosti, neumnosti, divjosti in sirOvosti, ter obleče dostojnost blagega človeka. To je namen in naloga narodnih učilnic. So li dosedanji zavodi zadovoljili omenjenim tirjatvam? Nikakor! Učitelji niso bili temu primerno vzgojeni, poprejšnje berilne knjige skorej praznega za-clržaja, slovnica tujstvu služeča, kakor še tudi den denešnji, isti imeniki učilniški in vse drugo je merilo na nemčevanje, krvavo malo pa na pravo omiko. Kako bi se tedaj
Duhovništvo, hckleče mnoga leta po nemških mestih in nemško-latinskih učilnicah, skoro je na pol zdbilo materinščino do nastopa v pastirstvo, primorano pa v njem rabiti narodni jezik, kterega se je menda kako uro v Gradcu učilo, pa ničesar naučilo, si ga je kakor tako kovalo po tujih kolomerih; ne zmogše posebno potrebnih besed lotilo se jo tujih, odtod se razvidi, da smo mnogo pokvarili, akoravno samo nas ne teži vsa kriv-nja, dolžni smo vendar mnogo popraviti. Vsak naj se tedaj trudi odšle nebeške resnice razkladati v lepi, čisti, izpravni obliki, k temu veže vreden in imeniten predmet, lastno poštenje, čest in omika, to mora ljudstvo samo zahtevati od svojih učnikov in vodnikov. Nikar den denešnji več ne reci: Saj me ljudje razumijo! — Saj četveronožnike tudi razu-mimo, kedar gladni večijo ali hržejo hote krme. Tak izgovor je dokaz velikega siromaštva, ' nikakor pa dostojno spričevalo omikanem Kedar si v kakem društvu, ne zamudi svoje dolžnosti tudi v tem oziru; vedi, da si slovenski duhovnik, tvoj govor bodi povsod bfezpežno ogledalo drugim. Da se pa to da učiniti, treba je, da znaš svoj narodni jezik do korena. Bodemo li od vseh strani skrbno likali premilo slovenščino, napotki zginejo, grda mešanica spremine, predragi materi Sloveniji pa spletemo, kakor nje spoštujoči sinovi lep venec, kteri jo bode dostojno kinčal pred svetom.
narod mogel omikati? Kako se je tedaj čuditi, da učilnice niso svojega namena dosegale? Vse to pa je vlada imela v rokah, ktere uradniki nam tako radi oponašajo ne-godnost našega naroda za samoupravo. Kakor ste ga vzgojili, tako ga imate! Morebiti pa so uradniki imajoči posla z župani in narodom poprek pripomogli k narodni omiki. Kar jaz pomnim, nisem dozdaj poznal treh takih gospodov, kteri bi bili vedeli razumno in gladko s podložnimi strankami govoriti ter jih učiti, — otrobi se je največ vezalo. Spominjam se, kako slabo je lani nek poverjenik župansko obljubo govoril, močnega želodca je treba, kteri more prekuhati take nespretnosti. Vse okrožnice in dopise so davali in davljejo v nerazumljivem, nemškem jeziku in sicer v strahovito dolgem ter zapletenem slogu, s čemur je malokdo vedel prav ravnati. Odkod bi se tedaj vzelo? Pa še se drznete podtikati občinam negodnost vi, kteri krivnjo nosite! Dajte nam prave narodne učilnice, pošiljajte vse dopise v slovenskem jeziku, in sicer v lepem, razumljivem in čisto kratkem slogu, in zagotovljeni bodite naglega napredka in hitre godnosti; dokler pa ostanemo v dosedanjih polutansko-nemškutarskih okolnostih, —- slabo za našo omiko in napredovanje!
1* doljnega H. — a — (Čudne pri-ka z n i v 1 j u b lj a n s kem dež. zboru.) Vedenje in postopanje veliko naših poslancev nam tukaj nič liaj noče biti po všeči. l'u pa starih zagrizenih birokratov še v misel ne bom jemal, ker nje preveriti bi se ravno toliko reklo, kakor zamorca umivati! Prav dobro prilega se jim iz „Unschuldige Revue v. Satanasius am blauen Bach“ g. grofu Auersbergu (Griinu) zložena prislo-vica: „Europa’s Hcrz ist mir zu klein — Germania muss grosser sein“; — ali da tudi tistih ne bom reščetaril, kterim velja Santanazijev: „Ich bin Mann, durchaus kein Kn&blein — Morgens Slave, Abends Schwiib-lein“ — zdi se nam med drugim le to največ« čudo, kako da c. kr. gg. uradniki z Belcredijevira ministerstvom ne vlečejo, ker sicer bila je do sedaj zmiraj navada, da so taki gospodje vedno le v vladin rog trobili. Kaj je to, vganite, da jih je septem-berski patent tako prestrašil? Svetli cesar pravi, da hoče imeti mir s svojimi narodi;: a sedaj je videti, da ga ravno njegovi služabniki najbolj kalijo. Pač mora biti slastno zveličanje, Šmerlingovo dete pestovati! Gospodje! le nujte ga še božati in ljubkati; a Belcredi ga je v zibelko položil in sep-temberski patent mu je „spančikaj sladko !a zapel.
Čudo, prečudo je na dalje, kje da se je Šent- Jurski g. G. Anastazijevega in Kro-merjevega duha tako navzel, da jo je že preceja z začetka v slavni njun tabor krenil. Čujte, g. G.! kaj Vam Satanazi pravi: „Slovenski golobček ich glaube — Taugt niemals als Frankfurter Taube“. Zapomnite si te besede z nekterirni druzimi svojimi to-varši vred, ako morda ne hrepenite po časti, da bi Vas v Tržiču za častnega tržana postavili, in ako imate načela, da bi svoje ime s tem pozabljivosti oteli, in se neumrljivi storili, da ste kdaj svoj rod zatajili in dom zatrli. Že sedaj kolne taka imena vsak narodnjak, in zgodovina za nami pisala jih bode s krvavimi črkami. Nezaupnica sept. patentu je razodela vaše in vaših tovaršev misli, ter pokazala, kako svoj dom spoštujete in svoje rojake ljubite. To ste fifga-možje in podlage ptujčevi peti; vklonitejim svoj vrat, — mi svojih nikakor nevklo-nimo več!
Posebno pa slehernega domorodca srce boli, slišavši glas iz bele Ljubljane, da še celo tisti možak, od kterega je v 1.	1862
Satanazi po pravici smel reči: „Der Wahr-heit Freund, des Rechtes Hort, ftir uns er-schallt dein milnnlich Wort“, se ji^ 1. 1865 zastavi enakopravnosti odprisegol. G. dr. Z., je li to mogoče? — Vemo, gospod doktor! da ste rojeni na Tiroljskem; a vemo tudi, da rojeni ste od blagih slovenskih star-
šev; oče Vam je iz sloveče županove hiše, podznožjem domačega planinskega velikana tekla je njemu in materi Vaši zibelka. Stric Vaš rajni in kanonik ljublja-ski bili so Slovenec z dušo in s telesom ; oni so v 4. letu bogoslovja prvi zlagali pastirstvo v slovenskem jeziku. Mi tega od Vas ne zahtevamo v toliki meri, ali gledč na rod svoj, prosimo, ostanite nam vsaj pravični; bodite na-m „der Wahrheit Freund des Rechtes HortV tem bodi Vam g. Hermann na Stajerskom živ izgled!
Deželui zbori.
Koroški. V. 13. seji je zbornica dve prošnji: eno so jej poslali učitelji na kmetih, in prosijo, naj bi se jim ustanovila gotova plača; drugo pa koroško stenogratično društvo, ki prosi podpore. Odbor, ki ima ad-reso na Njih Veličanstvo z.arad Rudolfove železnice izdelati, izvolil si je kerškega kne-zoškofa za pervosednika.
Zadnja volitev beljaško-rožeškega volit-nega okraja se je poterdila in g. Walter je poslanstvo nastopil. Na dnevnem redu pa je bila bolnišničina zaloga. Za upravne otroške se je 5000 gl dovolilo, akoravno je število bolnih od 44 na 60 poskočilo. Oskerbniku za najemščino se dovop 40 gld. za posebna plačila pa 369 gld. več od poprej, ker je zdaj treba pomičnega strežaja. Vse drugo se poterdi, kakor je odbor nasvetoval.
Upravni stroški rodivničine zaloge so se za 380 gld. zmanjšali, vse drugo pa po od-borovem predlogu sprejelo.
Upravni stroški pri ubožnični zalogi so se za 100 gld. zmanjšali, pri sirotišničinej zalogi pa se je vse po odborovih nasvetih odobrilo. — Naposled pa je prišlo na versto sporočilo dež. odbora o dež nepremakljivem posestvu s predlogom, naj dež. zbor poseben odbor 7 poslancev zanj izvoli, kar se je tudi berž zgodilo. H koncu je zaslišala zbornica zahvalnico, ki jo je poslal špitalski volitni okraj v zahvalo, da se je tako verlo (!) za ustavo potegnila. Ne bo nič zdalo! Smo že slišali šeptati, kako so jo napravili!
V 14. seji je zbornico najprej odobrila po predlogu dotičnega odbora proračun tukajšnje zastavljavnico o predlogu za primerno prenaredbo dačne postave za žganje pa je po nasvetu dež. odbora izrekla, naj so, ker je še treba to reč na vse strani dobro prevdariti poseben odbor izvoli —• kar se je tudi koj zgodilo. O tretjem predmetu ki je bil potom na dnevnem redu, nastalo je spet precej živo pričkanje. Dež. odbor je namreč po svojem poročevalcu predložil, naj se shranišče, kjer je spravljeno mestno orodje, proda, in sicer g. Majerju, ki ima koj zraven svoje posestvo in je voljen novo pohišje tje postaviti in tudi glasilo še eno leto shranovati. Nedavno pa je posestnik Punčart 1100 gld ponudil, Majer pa potem 1110 gld. in je dal tudi že kamenja za zidanje pripraviti. P. je potem na 1500 gld. poskočil, pa tudi M. je rekel, da rad toliko da. Tedaj pa, pravi poročevalec, predlaga odbor, naj se M. za 1500 gld. prepusti, kar je tudi g. Nagel od strani mestnega svetovi ivstva priporočal. Poslanec Rulic, kije že unidan pripravno besedo zastran bolni-či ne najemnine govoril, je tudi zdaj vstal iti tirjal, naj se posestvo po dražbi proda, in sicer tolikanj bolj, ker bi g. P. celo
2000 gld. rad ponudil, ali pa naj se vse odloži, dokler da se z dotičnimi gospodi kaj za terdno ne sklene. Ali njegov predlog je pri glasovanju padel, sprejeto pa je bilo, kar je dež. odbor nasvetoval.
Štajerski. 21. dec. je poslanec Razlag predložil, naj se poseben odbor izvoli, ki naj za potrebne pripomočke zve in jih zboru naznani, kako gre za varnost osebe in premoženja skerbeti in potepuhe po kmetih poloviti. Ta nasvet je gotovo okoliščinam primeren in potreben. — Posvetovaje se pa o proračunu izrekla je zbornica po odborovem predlogu med drugim tudi to, da jej je žal, da se je ustava ustavila in ž njo marsiktera dobra reč, itd. V štajerskem zboru se žalovanje in protestovanje vije kakor morska kača! Ali je pač nepotrebno. Dež. odbor so tudi prosili, naj za varnost skerbi in vlado prosi, da žendarme pomnoži in nastanovanje vojakov zlajša ali primerno razdeli.
Goriški zbor je 21. dn t. m. z večino glasov (s 13 zoper 6) zaupnico ali adreso na vlado poslati sklenil in s tem tedaj tudi svetu pokazal, da mu je septemberski razglas po všeči in da ministerstvo po pravi poti hodi.
TerŽMŠkl. Tudi tu je poslanec Herraet nedavno predložil, naj se zaupnica na Dunaj pošlje. Zakaj pa tako pozno, prihaja neki od tod, ker se stranke niso mogle med sebo nikoli zediniti.
Vorarlherškl zbor je sklenil deželno norišnico napraviti, ki bo stala 40.000 gld., zastran oskerbljevanja cerkvenega premoženja pa je določil, naj se napravi posebna naredba s briksenskim škofom, kaj in koliko da ima občinske svetovavstvo opraviti. Gg. poslanci so tu celo tirjali, naj se popolnoma loči cerkev od deržave, itd.
G nilski. Poljaci so vendarle spet Rusi-nom v zboru — zobe pokazali, kar je žalostno ! Pri volitvah v odbore so Poljaci Rusine večidel spodrili, tako da se Rusini poslednjič niso hotli več volitev udeleževati. — To nam spet priča, da so nam parlamentarne večine v škodo, in da tedaj niso za nas.
Mnlchurskl zbor je imel 23.,dec. svojo 15. in zadnjo sejo. V tej je sklenil derž. ministerstvo prositi, naj bi kmalo postavo za berače in potepuhe izdalo, in naj se tudi srenjam dobro zažuga, da bolje skerbč za varnost. Odbor, ki sprejema prošnje, naročil je občinam, naj vprihodnje vsaj 10. dan potem, ko se zbor odprč, svoje prošnje vlože, drugači se ne bode nanje gledalo. Naposled se zahvaljuje dež. glavarja namestnik g. dež. namestniku v imenu cele zbornice za njegovo prijazno obnašanje in skerb, nadškof Tarnoci pa dež. glavarju in njegovemu namestniku, da sta vsa opravila tako, dobro vodila ^in opravljala. Dež. namestnik se potem lepo zahvali ter poslancem vošči vesele praznike, ki jih bodo z dobro vestjo glede na doveršena dela gotovo veselo obhajali.
Ptuje dežele.
Gerška ima spet novo ministerstvo, ki ste ga Bulgaria in Kumunduros sestavila. Skorej pa se bode pokazalo, ali bo imelo to vendar kaj upljiva in veljave, nego so po-
prejšnja imela. Kralj, pa tudi narod, ni nič kaj zadovoljen.
Tolikanj bolj pa se sporoča, kako da so na Švedskem s kraljem zadovoljni, ker jim tako po godu dela. Oni dan je hotlo ljudstvo svojega ljubljenega kralja v kočiji V njegov grad peljati, ali on je rekel: „Dokler živim, ne bom dopustil, da bi ljudstvo kdaj uzde nosilo !u
Na Parskem je nastal nedavno nekak razpor na kraljevem dvoru. Nek izversten godec, z imenom K. Wagner, se je nekaj preveč stulil in tako zmešnjave delal. Kralj pa zvedevši, da ni ljudstvo s tem zadovoljno, poslovil je hitro tega godca, rekši; de mu je čez vse mar, da je ljudstvo mirno, zadovoljno in srečno. — To je lepo!
V	F.lorencij i je tudi te dni minister-ska kriza. Nek dan so namreč stari ministri pri glasovanju za nek predlog v manjšini ostali in se potem koj ministerstvu odrekli. Ker* je menda spet L am arm or a povelje dobil, novo sestaviti, sprejel bo naj-berže več starih za ministre; le od fin. ministra Sel la se čuje, da ni nikomur po volji. —
Sporočilo pervosednika Johnsona do derž. zhora zdaj že bolj mirno in klad-nokervno premišljajo, pa kakor koli ga obračajo in tehtajo v Parizu in drugod, ne morejo najti v njem, da zagotovlja mir za vselej. Tolikoveč jeli so se spet pogovarjati, da, če se Napoleon z lepa ne umakne s svojo vojsko iz Mehike, zgrabili bodo severni Amerikanci za orožje ter s silo zapodili Francoze čez morje. Na to tudi že meri dotičem predlog v občh zbornicah v Wašingtonu, po kterem naj se izreče, da je mehikansko cesarstvo nepostavno in nevarno, in naj se tedaj prej ko mogoče za ljudovlado zamenja. Ni pa zdaj težko ugibati, kaj bodo poslanci sklenili, ker -pregloboko je vsem vkoreninjena ljubezen do republikanskega vladinega načela. Po tem takem se pa tudi za Napoleona in Maksa bližajo britki dnevi, toliko bolj, ker je modri belgijski kralj ravno oči zatisnil. To je pr&vi poskusen kamen za Napoleonovo politiko, ki se na razvalinah francoske ljudo-vlade šopiri, ki jo pa zdaj kaj lahko republika spet v kozji rog vžene.
Pa tudi Angležem se ne obeta nič dobrega. V Parizu si že šeptajo, da pridejo Angleži kmalo v velike zadrege. General Schoffield je znanega fenijanskega načelnika Stephensa one dni v Parizu očitno sprejel, kar nič dobrega za Angleže ne po-menja. General pojde neki tudi v Rim; zakaj, še ni znano. Začel se je že nekako klopčič mesti. Morebiti bo pa Napoleon že na novega leta dan ktero bolj določno povedal.
V	potsnanskera deželnem zboru je poslanec Lubienski predložil, naj se kralj v posebnem pismu zaprosi, da pruske podložnike poljskega rodu, ki so se zadnje vstaje na ruskem Poljskem udeleževali in tedaj kervavi sodbi zapadli, pomilosti. Zbornica je pa ta predlog zavergla in s tem svoje sovraštvo do Poljakov očitno pokazala. Tudi po naših občinah in zborih se žalibože še ravno taka godi!
43 'S',ib
— 408 —
V	Parizu so one dni dijaki na latinskih in viših šolah zelo razsajali. Precej veliko so jih zapodili.
Novi belgijski kralj je 17. t. m. na ustavo prisegel in pri tej priložnosti sledeče besede govoril: Belgija je zgubila, kakor jaz, svojega očeta^ Perva dolžnost nam pa je zdaj zvesto nasledovati njegove nauke in nikdar pozabiti, kakšne dolžnosti nam nalaga sveta ta dedšina. Jaz bodem Belgiji kralj, ki je 'z dušo in telesom Belgijanec, ki je celo svoje življenje Belgiji posvetil. Kakor moj oče ljubim tudi jaz ustavne naprave, ki so nam porok za red in svobodo, najterdnejši podlogi za prestol. Belgija bo znala varovati neodvisnost svojo. Moj oče, ko se je na prestol vsedel, rekel je te le pomenljive besede: „Moje serce ima samo to željo, da vas vidi srečne.u Tudi jaz ponavljam te besede.“ — Ves govor je bil z nepopisljivim veseljem sprejet. Radost med Bclgijanci je velika. Ne manjka se sicer ljudi, ki se drugam ozirajo in bi radi vodo kalili, da bi v njej lože ribarili, — mislimo pa, da je njih velika večina miroljubnih in ustavnih misli. Nič se še tudi ni pripetilo, kar bi zamoglo belgijski narod sumničiti.
Iiazine novice.
*	Bulgar iz Macedonije na Turškem, ki noče, da bi se njega ime imenovalo, daroval je češkemu društvu „Svatoboru“ v Pragi deset in k zidanju češkega narodnega gledališča dvajset cekinov. Svojemu daru za „Svatobora“ pridjal je pismice, ki se takole glasi: „Slavno ravnateljstvo „Sva-tobora! Češki narod, ki se po pravici ponaša s svojo preslavno zgodovino, ki stoji dan danešnji s svojo omiko v slovanskem svetu na prvem mestu, sprejel je večno resnice najprej od naših rojakov, bulgarskih apostolov Cirila in Metoda, ki sta bila pred tem že razsvetlila s pravo lučjo prestolje svetlega carja bulgarskega Borisa, celo njegovo rodovino in naše bulgarske očake. Ta sveta možd sta že pred tisoč leti postavila po božjej previdnosti po najimenitnejših mestih slovanskega svetli večno trdne podlage našej obrambi, našemu zveličanju, našej slavi in moči; da bi jih dosegli, poklical nas je Bog sam. Pač žalostno bi bilo za nas in za vas, če bi imenovana sveta možd ne bila prišla nam oznanovat presveto vero; meni se zdi, da bi bili izbrisani z lica te zemlje kot posebno ljudstvo, kot narod. Ker je namen vašega „Svatobora“ pomagati, spoznavati in plačevati zasluge onih hvalevrednih vaših mož, kleri so delali in še delajo neutrudljivo za povzdigo, slavo in srečo čes-koslovanskega naroda: darujem jaz z neizrekljivim srčnim veseljenj^j^olikor premorem, „Svatoboru“ v spomin nži, vašega brata Bulgarja, vnetega spoštovavca „Svatobora.11
Sveta Ciril in Metod, molita in blagoslovita naše delovanje, da bode obilno sadfi rodilo, da bode duša in moč naše in vaše zlate bodočnosti.
V	zlatej Pragi 8. decembra 1865.
N. N.
*	Iz Vratislava (Bresslau) se češkim no-
vinam „Narodu“ tole piše:	„Mi Čehi se
shajamo vsako saboto zvečer v posebnej dvorani. Sploh pa občujemo najbolj z našimi brati Poljaki, kterih je tukaj velika množica, samo na tukajšnjih visokih šolah 60 dijakov. Oni prihajajo k nam čestokrat v goste k našim večernim shodom, nekteri od njih, zlasti jezikoslovci, uče se tudi marljivo češčine in mi jim radi posojamo češke knjige iz naše se ve da še male knjižnice. Nedavno so nas povabili na večerjo. Bilo
nas je tam šest Čehov. Tu so se vrstile poljske in češke pesmi, da je bilo veselje jih poslušati, jmtem so plesali slovanska plesa: Kozaka in Mazurja. ~~ Razun našega se nahaja tukaj slovansko književno društvo, ki šteje slovanske dijake visokih šol raznih narečij za svoje ude, kterega je osnoval in oskrbljeval nekdaj naš preslavni batuška Purkynč. Sedanji oskrbnik tega društva je profesor slovanskih jezikov na visokih šolah gosp. C ib ul s ki. Prihodnjega leta bode slavilo imenovat o društvo svečanost tridesetletnega obstanka. — Naša „Libušau spisuje tudi humorističen časopis s podobami „Mihanina11, ki na vsake 14 dni enkrat izide. Naše društvo obiskujejo večkrat tudi drugi Slovani, yki po opravilih tu sem potujejo, posebno s Češkega in z Lužic. Imamo veliko upanje, da bodo nekteri tudi iz českobratrske naselbine Husinec Podčbrady, ki šteje 3000 Čehov in je samo nekaj milj od tod, k našej „Libuši" pristopili. Tako mislimo, da postane s časom „Libuša“ središče českoslovanskega življa v pruskej Šlezi ji, kjer prebiva okoli 58.000 Cehoslovanov.
*	„Noviceu jnšejo, da je g. Fr. Levstik za vrednika slovensko- nemškemu slovarju postavljen. Tako je prav!
*	Gimnazijski vodja dr. B urger je imenovan za vodja koroški kmetijski družbi.
DUNAJSKA BOKSA 23. decembra.
Deržavni papir.	Denar. Blago.	
5	% obligacija po 100 gld	69.-	59 10
5	» nar. posojilo od 1 1854	65.70	65.90
5	„ inctalike	-	-	-	62 90	63—
4V...	„	-	-	-	-	65.50	56. -
4	»	....	49 25	49.45
3	„	....	37,—	37.50
2 V, „	..	-	31. -	33—
Srečk« 1. 1839	-	139.50 140.-	
„	„ 1854	....	80.25	80 75
u « 1860 po 500	83.90	84.10
„ „ 1860 „ 100	92. -	92.25
Dolžna pisma za odvezo ;	somljiše«	
(po 100 gld.)	Denar. Blago.	
5 °/0 doljno -nVstrij.	-	8‘.’. -	83—
5 ,i češka -----	85. -	86.50
5 « moravska	•	81.60	82-
5 « »lajeraka	-	-	-y -	87.—	28 -
6 „ kranjska	-	-	-	’ -	87.-	88—
fr (( koroaka	-	-	- •	87.—	88—
5 u primorska	-	87,-	88.-
5 „ hervaika in slavonska	71.	72.-
5 .i ogerska	-	69 50	70 10
Srečke.		■
Kreditne -	-	- po 100 gld.	119.50 119.75	
Donavsko-parobrodske «	«	„	76.-	76.50
TeržaSkc -	-	-	„	„	„	108.50	100.50
Hudimske	*	po 40 gld.	21.-	22 —
Kneza Eslailiazv-a „ 40	„		
„ Salma	« 40 „	27.50	28—
« Palfy-a	< 40	.	22.	22.50
„ Clary-a	„ 40	22.50	23.—
Grofa Genois-a	,, '40	„	22.50	23-
Kneza WindiSgraetz-a po 20 gld -	15.-	15.50
Grofa VValdstein-a	w 20	16-	17—
„	Keglevič-a	(, 10	„ Menjice (na 3 mesece.)	12—	12.50
5	% Avgsb. 100 gld. j. n. v. -	88. -	8s:io
4‘/, „ Frankobr. 100 „ >, n « -	88—	88—
4	« Hamburg 100 (mark banko) -	78.10	87.20
3 V, ii London 10 funt čterl.	104.50 104.50	
4	„ Pariz 100 frankov	41.75	41.70
Danajska borsa 28. decembra 1865.
5°/0 metalike		. 62.40
6'V, nacij onal		. 65.40
1860 derž. posoj .		. 83.20
Bankine akcije		.	751
Kreditne „		. 149.30
London		. 10370
Novi zlati .		
Srebro	.	.		. 103.90