Nova bremena. V drž. zboru izvrše se v dveli, treh tednili velevažne reči. Grof Taaffe. njegovo ministerstvo ne pase lenobe. Ne. kdor bi to rekel, atoril bi mu hudo krivico. Cela vrsta določeb, ki so jih poedini ministri že izdali. vsak v svojem podroojn. in veliko število postav, ki ^VJih v drž. zboru sklenili, oporekale bi mu na vs Ali pa se je v teh določbah, v te" vah, ki so jib sklenili v času, kar je grc na krmilu vlade, vse na korist ljudai dilo"? Odgovor na to vprašanje bode prav po tem, kakor čez to pač atore stranke sodbo. Bodi pa že s tem, kakor koli, toliko je gotovo, da se iz njih vidi vsaj dobra volja ministrov, zaprek pa se jim seveda stavi veliko nasproti. Zopet atopi sedaj ministerstvo pred drž. zbor, predlagaje mu troje načrtov za nove postave. Prva meri na zavarovanje delalcev o kaki nesreči, druga pa na podedovanje srednjih kmetij in tretja na vpeljanje ,,črne vojske." V vseh kaže ministerstvo dobro voljo, davpomaga tam, kjer je najbolj pomoči treba. Zal, da nalaga vsaka teb postav, če poatane z njo resnica, ljudstvu novih. in to velicih bremen. Najtežje breme naleže se na ramena ljudstva tačas, če postane načrt za ,,črno vojsko" postava. Crna vojska pa se imenuje za to, ker nima posebne vojaške obleke. To pa se izgodi, kakor smo že v zadnjem listu na drugem mestu rekli, skorej gotovo, vendar pa npamo, da ne po polnem po načrtu, kakor ga ministerstvo predlaga. Zato govorimo že tudi koj dnes o tem načrtu. Po njem mora vsak državljan, če more le orožje noaiti, postati člen črne vojske brž, ko začne 19. leto pa dotlej, da spolni 42. leto; v tem ni izjeme druge, kakor ta, če je mož že sicer kje kako ud c. kr. vojake. Ako pa stopi castnik ali vojašk uradnik v pokoj, za-nj trpi enaka dolžnoat celo tje do 60. leta. To je rea hudo breme, ležje postane pa valed tega, da razven v največji sili ne prestopi črna vojaka nikoli meje cesaratva in da ne bo ljudem za črno vojako nobenih posebnib vaj ali priprav potreba. S to postava izenači ae naše cesarstvo z drugimi državami, ki že imajo delj časa črno vojako in je torej tudi za naše cesarstvo skrajna potreba, da si jo osnuje. Ono pa ima tudi aploh najmanj mož v orožju in stoji v primeri z drugimi državami najslabše. Očivestno kaže to ta-le tabela: Dezela Avstrija Nemcija Rusija Francija Italija vqjakOy 881.786 2,170.000 2,187.000 1,971.900 807.942 brambov- cev 396.898 565.000 737.000 945.600 299.233 erne vojske 146.034 5,705.000 7,568.000 718118 1,335.600 vknp 1,324.718 8,413.000 10,492.000 3,635.618 2,432.775 odstotek 4 12 10 9*5 8*5 Te atevilke kažejo pač na drobno, kako atoji naše cesarstvo glede vojaštva; vse države stoje nad njim. Pač se nam zdi, da bi one 8torile dobro, ko bi odjenjale ali ker ni do tega nobenega npanja, mora pač tudi naše cesarstvo aeči po kislo jabelko in izosnovati si črno vojsko. Doeebmal ima Nemčija razmerno največ ljudi v orožju. v njej je izmed sto ljudi že 12 vojakov, za njo pride Rnsija, ki ima izmed ato Ijndi 10 mož pod puško, potem je Francija, ki jib ima 9 in Italija, ki jih ima 8. V našem cesaretvu pride pa na sto prebivalcev samo čvetero vojakov. Če postane iz črne vojake reanica, utegne se to nekoliko prevreči, vendar pa če se za en miljon povzdigne v njem število pri vojaštvu, ostane še zmerom za številom ostalib velesil. Resnica, Avstrija ni začela, narobe še dolgo ae je branila toliko breme naložiti avojim ljudstvom in jo je torej še le ozir na drnge, sosednje države prisilil, da vpelje črno vojsko. Lehko pa si zato mislimo, da kdor in kateri koli narod ie ima srca za našo lepo Avstrijo, bode za to poatavo, toda breme je pač breme.