Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/44 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J5-0290 Naslov projekta Socialno delo in socialna kohezivnost: dileme avtonomne in heteronomne regulacije socialnih sistemov Vodja projekta 317 Darja Zaviršek Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 5.310 Cenovni razred B Trajanje projekta 02.2008 - 01.2011 Nosilna raziskovalna organizacija 591 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.05 Naziv Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 V raziskavi smo se osredotočali na zgodovinski potek razvoja in uveljavljanja temeljnih konceptov socialne politike v času socializma in v prehodu v kapitalizem (raziskovalno obdobje 1960-2000). Problemska področja raziskovanja so bila podružbljanje področja socialnega varstva, diskrecijska pravica socialnih služb, subsidiarnost in heteronomnost. Zastavili smo naslednja raziskovalna vprašanja: kako se je ideja podružbljanja uveljavljala na področju socialnega varstva (v času socializma skrbstva) in kdaj je bila najbolj intenzivna; koliko diskrecijske pravice pri odločanju o socialnih pravicah so imele državne službe na področju socialnega varstva in kakšni so bili učinki; kako so razumeli subsidiarnost in socializmu in kako je to vplivalo na vlogo države pri zagotavljanju socialnih pravic in kateri družbeni procesi so od 1960 leta do danes vplivali na heteronomnost socialnega dela na področju etničnih manjšin in migrantov. Zanimalo nas je, kako je političen sistem v obdobju od 1960. let patologiziral določene družbene skupine (v našem primeru Rome), kar zajema tudi širše raziskovalno vprašanje: v kolikšni meri je bilo socialno delo podrvženo vplivom politike (in drugih sistemov) oz. v kolikšni meri je ohranjalo svojo avtonomnost. Glavna hipoteza je, da je preprečevanje avtonomne socialne politike bila in ostaja konstantna slepa pega slovenskega prostora in sicer tako v stari Jugoslaviji pred drugo svetovno volno, v času socializma v SFRJ in danes v času neoliberalizma. Glavna metoda proučevanja je bila analiza arhivskega gradiva, knjig in člankov in političnih dokumentov v proučevanem časovnem obdobju. Izsledki raziskave so pokazali na pojave in procese, ki so vplivali na avtonomnost socialne politike in posledično na delovanje sistema socialnega varstva. 1. Podružbljanje: Analiza arhivskih virov pokaže, da je področje socialnega varstva najintenzivneje doživljalo proces podružbljanja konec sedemdesetih let in v prvi polovici osemdesetih let, ko so se začele pojavljati prve civilnodružbene skupine, ki so intenzivneje nasprotovale komunistični oblasti zaradi nesvobode govora. To je bil hkrati čas, ko so se začele pojavljati tudi liberalne ekonomske ideje o potrebi po tržnem gospodarstvu. Bolj, kot se je pojavljal odpor proti avtoritarnosti političnega sistema, večja je bila potreba po uresničevanju temeljnih socialističnih idej o "vladavini ljudstva". Socialna politika je bila definirana kot "najširše aktivno vključevanje delovnih ljudi in občanov, njihovih samoupravnih organov in skupnosti, da bi vsi ti subjekti političnega sistema socialističnega samoupravljanja gradili in ustvarjali taka razmerja, v katerih bo delavec kar najbolj svoboden pri ustvarjanju in odločanju, da bo resnično gospodar svojih rezultatov dela. To pa pomeni, da bo delavec resnično postal nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v celotni družbeni reprodukciji. Delavec bo svoj položaj urejal neposredno v razmerju do drugih ljudi v skupnosti in ne več skozi različne službe in institucije. Z vključenostjo v delo in skupnost si bo sam zagotavljal svojo socialno varnost (Samoupravna ureditev socialne politike v Sloveniji, 1984: 13). Zagotavljanje socialne varnosti preko zaposlitve je vedno bolj postajala dolžnost in ne pravica. Podružbljanje je bil proces organiziranja državljanov, ki so s tem prevzemali odgovornosti in dolžnosti za skupno dobro. Vmešavanje države v ta razmerja naj bi imelo negativne učinke; povzročilo naj bi, da se odgovornost ne bi mogla prenesti na ljudstvo. Da bi to preprečili, je bilo potrebno vlogo državnih služb zmanjšati, ter dejavnosti prenesti na skupnost. Vloga države se je nanaša le na zagotavljanje preživetja najbolj ogroženim prebivalcem. 2. Diskrecijska pravica je svoboda odločanja o socialnih pravicah, ki jo uživajo zaposleni v državnih institucijah, kjer so kriteriji za odločanje ohlapni in vključujejo moč državnih uslužbencev, da se deloma prosto odločajo o tem, komu bodo pravico dodelili, kako in v kakšnem obsegu. Diskrecijska pravica se je najjasneje oblikovala v obdobju intenzivnega podružbljanja, ki smo ga predstavili v prvi točki. Posledice podružbljanja so bile, da so postajale socialne službe vedno manj avtonomne, v odločanje o pravicah pa so bili vključeni odbori in komisije, ki so jih sestavljali aktivisti iz lokalnih skupnosti. Pravice se na ta način niso več dodeljevale na podlagi v naprej določenih kriterijev, temveč na podlagi ocen teh komisij o tem, kdo je do pravic upravičen in kdo ne. Hkrati je bil to proces deprofesionalizacije poklicev, ki so delovali na omenjenih področjih. Preprečevanje avtonomnih, na strokovnosti utemeljenih odločitev in prelaganje odločanja na ljudstvo, je pomenilo prenos nadzora iz reguliranega okolja v neregulirano, kjer si je nadzor lahko vsak predstavljal po svoje. V tem smislu, so socialne pravice postale arbitrarne, strokovnost pa brez pomena. Komisije so namreč delovale tako, da so morali ljudje vlogo za dodelitev denarne pomoči oddati na centru za socialno delo in poleg dokazil o dohodkih predložiti še mnenje organizacije združenega dela (njihove službe) zase in za zakonca in mnenje krajevne komisije za socialna vprašanja o njihovi upravičenosti do te pomoči. Mnenje komisije je bilo zavezujoče. Lokalna komisija je morala preveriti, ali je v vlogi pravilno vpisano število družinskih članov v skupnem gospodinjstvu in izreči mnenje o premoženjskem stanju ter o vzrokih za slabe socialne razmere. Aktivisti so bili večinoma partijski funkcionarji ali člani drugih družbenopolitičnih organizacij, ki so bili "vredni zaupanja". Svojo vlogo so opravljali tako, da so nenajavljeni prišli v stanovanje, preverjali, katere materialne dobrine so v stanovanju, kaj ljudje kupujejo, imajo avto ali ne, kako so oblečeni, ali imajo postranski zaslužek in kakšen je njihov način življenja. Centri za socialno delo so postali izvajalci z zakoni določenih nalog in postavljeni v vlogo tistega, kontrolira, preiskuje, raziskuje in preverja. Ta nadzor so opravljali večinoma socialni delavci v centrih za socialno delo, kjer so se pravice tudi uveljavljale. Nadzorstvena vloga centrov je v teh primerih zelo jasna. Število ljudi, ki so prejemali denarno pomoč se je manjšalo, a hkrati je država lahko vzdrževala idejo o pravičnosti političnega sistema, saj je bilo uradno socialnih problemov vedno manj. V celotno strategijo so bili vključeni socialni delavci vključeni tudi tako, da so morali ljudem pravice dodeljevati ideološko in ne na podlagi jasnih in nedvoumnih kriterijev. Namen diskrecijske pravice je torej bil pravice odvzeti in ne dodeljevati. Povečevalo se je nezaupanje ljudi v centre za socialno delo, saj so jih videli kot del represivnega aparata države in ne kot službe, ki bi jim bile v oporo ali bi celo zagovarjale njihove pravice. 3. Subsidiarnost. V socializmu se je veliko govorilo o »sociali«, vendar s predpostavko, da je socialna politika le podrejeni del ekonomske politike na način, da ko bo z razvojem socializma uspevala ekonomija, bodo posledično (zaradi odprave izkoriščanja) odpravljeni vsi socialni problemi. Podrejenost socialne politike ekonomski je bila v samoupravnem socializmu izrecno razglašena ravno takrat, ko smo se najdlje in dokončno odmaknili od ostankov stalinizma in se začeli približevati liberalnim idejam. To se je zgodilo na 7. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije leta 1977. Kongres je zahteval umik države, ker naj bi se z razvojem socialističnega demokratičnega sistema začenjala zoževati vloga državne uprave pri neposrednem upravljanju gospodarstva na področju kulturnovzgojne dejavnosti, zdravstva, socialne politike etc. Ideološka zahteva o umiku iz teh področij predpostavlja teorijo "socialnega avtomatizma", ki temelji na predpostavki, da se bo z razvito ekonomijo povečala blaginja in s tem se bo zmanjševala potreba po posebni, avtonomni socialni politiki države. Zahteve po posebni socialni politiki so ideologi socializma razumeli kot napad protisistemskih sil, ki nasprotujejo razvoju samoupravljanja. Integralnost socialne in ekonomske politike naj bi rasla z razvojem samoupravljanja, zato je končni cilj njuna popolna združitev. Zavzemati se za ločeno socialno politiko bi pomenilo, da je s socializmom nekaj narobe. Delavec bo svoj položaj urejal neposredno v razmerju do drugih ljudi v skupnosti in ne več skozi različne službe in institucije. Z vključenostjo v delo in skupnost si bo sam zagotavljal svojo socialno varnost. Nedorečenost sistema socialne varnosti je značilna za vsa zgodovinska obdobja. V stari Jugoslaviji je bil koncept socialne države (ki ga je prvi celovito formuliral A. Gosar) prezrt zaradi prevlade (klerikalno) razumljene subsidiarnosti, ki je socialno funkcijo države razumela kot distanco države do mezdnega vprašanja zaradi načela, da je rešitev nasprotij med delodajalci in delavci odvisna od moralne prenove (civilne) družbe, ne pa od državo-zakonodajnih intervencij v delovna razmerja in socialne pravice. Gosarjev predlog o socialni politiki je bil dosledno prezrt. Za katoliški tabor je bil Gosar problematičen, ker je vodil najdaljšo, kar dvajset let trajajočo polemiko z uradnim klerom RKC (predvsem z Ušeničnikom) o tem, da socialna in ekonomska politika nista eno in isto, ampak dve različni politiki, ki morata biti avtonomni, strokovno premišljeni in ideološko nevtralni. Obtožili so ga liberalizma, ker je zagovarjal tržno ekonomijo. Iz natančno istega razloga so Gosarja zavračali tudi komunisti, ki so ga metali v isti koš s katoliškim klerom in ostalimi korporativisti, ki so takrat zagovarjali protofašistične socialno ekonomske rešitve. Gosarjevo zahtevo po samostojni socialni politiki je izpodrinila konfrontacija med avtoritarno korporativisti čnim, marksističnim in katoliško-solidarističnmim konceptom. V socialistični Jugoslaviji je bil koncept socialne države erodiran s sklicevanjem na civilno (socialistično) družbo, ki bo z razvojem samoupravljanja odpravila potrebo po državnih intervencijah: državna socialna politika je bila definirana zgolj kot prehodna, začasna, dokler samoupravna razmerja ne bodo privedla do odmrtja države. Od devetdesetih let dalje pa je socialna funkcija države reducirana na abdiciranje države od socialnih intervencij s sklicevanjem na krepitev civilne družbe v smislu logike igre nične vsote. Predpostavka te ideje, ki je še prisotna, je v tem, da je za afirmacijo nerazvitega tržnega, prostovoljnega in neformalnega sektorja potrebna demonopolizacija (=umikanje) države s področja socialnih pravic, saj bo le na ta način možnost spodbuditi sposobnost civilne družbe, povečati samoodgovornost civilnih akterjev, s tem pa okrepiti racionalnost, inovativnost, pluralnost in svobodo posameznih akterjev ter njihovo učinkovitost. 4. Heteronomnost socialnega dela na področju etničnih manjšin in migrantov. Avtonomija socialnega dela se je v preteklosti in se še danes odraža v ravnanjih in odnosu do etničnih manjšin in migrantov. Analizirali smo nekatere prakse, kjer socialne delavke sodelujejo pri zapiranju in odstranjevanju ljudi iz države. Sprememba političnega sistema leta 1991 je pomembna tako z vidika prehoda iz večnacionalne v enonacionalno državo kot zaradi spremembe družbeno-političnega sistema. Spremeni se definicija pripadnosti politični skupnosti oziroma državi ter dostop do socialnih, ekonomskih in političnih pravic, kar se odrazi v socialnem varstvu. Z nastankom nove države in kasneje s pridruževanjem Evropski uniji osebni pravni statusi vse bolj postajajo bistvo klasifikacije prebivalstva, kar vpliva na možnost uresničevanja pravic ter razvijanja občutka pripadnosti in povezanosti. Pri analizi položaja priseljencev smo se osredotočili na brezdokumentne - tako skupino izbrisanih kot drugih oseb brez osebnega pravnega statusa. Položaj izbrisanih smo analizirali z tudi vidika delavstva, ki je imelo v času socializma drugačen status kot ga ima danes. Izbrisani se v slabšem položaju niso znašli le zaradi izgube pravnega statusa, ampak tudi zaradi oslabljenega dejanskega in simbolnega položaja delavstva, ki se je v tranziciji začelo srečevati z oteženim dostopom do socialnih in ekonomskih pravic. Tak primer je fleksibilizacija dela brez varnosti, ki so jo sindikati začeli naslavljati v zadnjih letih, mnogi izbrisani pa so bili skrajnim oblikam izkoriščanja izpostavljeni že od začetka 90-ih let. Poleg izključenosti iz uresničevanja posameznih pravic je bila ogrožena njihova temeljna potreba po pripadnosti (družini in širši skupnosti) in varnosti (v smislu zaupanja v pravni sistem, delo policije ipd.). Namreč bolj ko je pravni status osebe (v Sloveniji) negotov, v večji meri je zanjo zadolžena policija, kar predstavlja svojevrsten paradoks. Namesto, da bi obravnava ljudi brez statusa sodila na področje socialne varnosti (kjer bi dobili podporo za obvladovanje svoje ranljive situacije) sodi na področje varnosti (obravnavani so kot sumljive osebe, ki morajo svojo pravico do bivanja stalno dokazovati). Raziskava je pokazala, da je premik iz policijske obravnave na področje socialne varnosti možen pri individualnem delu s posameznikom/posameznico, ki živi v običajni skupnosti in je kot družinski član osebe, ki ima državljanstvo ali dovoljenje za bivanje že vpleten/a v programe pomoči. V primerjavi s tem pa pri institucionalni obravnavi v Azilnem domu in zlasti Centru za tujce socialno delo nima pomembnega vpliva. Druga skupina v središču raziskovanja etničnih skupin so Romi. Osredotočili smo se na analizo odkitih praks asimilacije Romov, ki so ena od družbenih skupin, ki je bila od začetkov naseljevanja v evropski prostor podvržena asimilacijskim ukrepom. Tudi v času socializma so bili Romi izpostavljeni mnogim asimilacijskim pritiskom. Komunistična politika je imela svoj projekt, kako asimilirati Rome in jih vključiti v delovni razred. V Sloveniji je že v času po prvi svetovni vojni veljalo zaposlovanje Romov ena od ključnih strategij za reševanje njihovega položaja. To je po eni strani pomenilo omogočanje Romom, ki so v večini živeli v slabih materialnih razmerah, priložnost za večjo socialno vključenost, vendar pa, to pravzaprav ni bila ključna namera politične oblasti. Asimilacijske težnje do Romov so se odražale tudi v natalitetni politiki. Prisilne sterilizacije so bile v preteklosti ena od oblik najhujših asimilacijskih ukrepov do Romov. Leta 1952 je bil v Sloveniji sprejet zakon, ki je dovoljeval splav iz medicinskih, socialnih in evgeničnih razlogov. Istega leta je bila ustanovljena komisija za dovoljevanje splavov. Splav torej ni bila splošna pravica žensk, temveč omejena pravica, o kateri je odločala komisija. Po Sloveniji je v tistem obdobju delovalo 14 takih komisij s 3 člani, izmed katerih je bil en član tudi socialni delavec. Socialno delo jo bilo torej aktivno vključeno v izvajanje politik, ki so imele po eno strani asimilacijski učinek in po drugi so prispevale k legalizaciji diskriminatornih praks do etničnih manjšin v Sloveniji. Zaključki raziskave pokažejo, da je bila avtonomnost socialne politike v vseh proučevanih obdobjih nezaželena in ni bila cilj elit na oblasti. V tem ni večjih razlik med različnimi obdobji v slovenski zgodovini. Neavtonomnost in podrejenost ekonomski in drugim politikam je prispevala k temu, da se je področje socialnega varstva razvijalo slabše kot ostala področja. Vendar je njegov resničen pomen ravno nasproten. Zadeva namreč skupine ljudi, ki brez državne intervencije popolnoma izpadejo iz sistema, so marginalizirani, zato razvijejo lastne, vzporedne socialne strukture, ki lahko prerastejo v močne, vendar nepredvidljive skupine. Avtonomija socialne politike lahko zagotavlja, da se to ne zgodi, ker skrbi za vzpostavitev družbe, ki je socialno pravična, solidarna in promovira enakost. Področja raziskovanja nazorno pokažejo, kako neavtonomna socialna politika, ki je le izvrševalka ideoloških načrtov prevladujočih političnih elit, prispeva k nadzoru, je izključevalna in skrbi predvsem za to, da prepreči dostop do pravic. Konstruira in utrjuje položaj skupin ljudi na obrobju, kar ima negativen vpliv na razvoj družbenih mentalitet in sovražnih razpoloženj do družbenih manjšin. Socialno delo je v to vpleteno na različne načine, lahko tako, da takšne politike izvršuje, lahko tako, da jih dekonstruira in razkriva. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskava je v teoretskem smislu zadovoljivo končana, manj zadovoljivi so sistemski problemi. Raziskovalno delo je raziskovalcem omogočilo, da reflektirajo sedanje procese z upoštevanjem zgodovinske analize in kontinuitete na socialnem področju. Za dolgoročni razvoj socialnega dela in soc. varstva nasploh so najbolj škodljivi trije procesi, ki jih je raziskava dodobra analizirala: - načrtna deprofesionalizacija in politizacija socialne politike; - napačen odnos do participacije uporabnikov; - decentralizacija sistema socialnega varstva. Decentralizacija pomeni prenos finančnih in drugih obveznosti za izvajanje socialnovarstvenih storitev z države na lokalne oblasti, to je na občine, ki bi bile po novem zadolžene za večino storitev. Preveliko prelaganje bremen financiranja z države na občine je problematično, saj lahko pospeši erodiranje temeljev socialne države. Občine so preštevilne, preveč razdrobljene, večina jih ne ustreza legalnim pravilom o ustanovitvi, med občinami so prevelike neenakosti v finančnih zmožnostih zs varno in ažurno financiranje socialnovarstvenih storitev. Eksperti za lokalno samoupravo ocenjujejo, da »večina občin že sedaj ne more izvajati 300 nalog iz 150-tih področij«, medtem ko je takšnih občin, ki so sposobne preživeti same, torej brez finančne pomoči države, le 27 (oz. 13 %). Z vidika evropskih primerjav je za našo varianto samouprave značilno tudi to, da kljub evropsko primerljivemu obsegu finančnih virov, ki jih država pobira z naslova potreb lokalne samouprave, občine dobijo nazaj od države manjši delež teh sredstev, kot pa je to značilno za evropsko povprečje. Glavno vprašanje družbene integracije je, ali naj ta tveganja nosi posameznik ali pa jih kolektiviziramo. Prva rešitev gre v smeri ultraliberalnih modelov, ki krepijo svobodo in (z njo) odgovornost posameznikov na račun varnosti tako, da vsa tveganja v tej zvezi delegirajo na individualno raven. Druga rešitev je v kolektivizaciji temeljnih tveganj, ki se v procesu izginjanja tradicionalnih skupnosti (družina, sorodstvo, sosedstvo) prenašajo na višje, bolj abstraktne enote. Liberalistično izpodjedanje koncepta socialne države se je začelo z afirmacijo tržnega sektorja na račun državnih kompetenc, ta podjetizacija modernih organizacij pa je na državni ravni podlegla ultraliberalistični dogmatiki na križišču dveh trendov. Prvič, ko je tržna liberalizacija zajela tudi temeljne eksistenčne potrebe posameznika in temeljne dobrine skupnosti (npr. voda, javni prevoz, osnovna zdravstvena, socialna varnost) in drugič, ko se je država umikala tržni regulaciji z abdiciranjem od skupnih zadev, ne pa z drugačnim angažiranjem okrog njih. Eden od raziskovalnih ciljev je bil tudi prevod klasičnega dela iz nabora klasikov socialnega dela. Knjiga pa bo izšla v letu 2011. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Sprememb ni bilo. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov slo Zorn, Jelka. A case for Slovene nationalism: initial citizenship rules and the erasure (Primer slovenskega nacionalizma: državljanstvo in izbris). ang Zorn, Jelka. A case for Slovene nationalism: initial citizenship rules and the erasure. Opis slo Nastanek samostojne Slovenije zaznamuje novo definiranje državljanske populacije in s tem tudi novo definiranje vključenosti v storitve države blaginje. Prepletali sta se dve struji nacionalističnih argumentov, od povsem liberalnih (državljanski nacionalizem) do strogo restriktivnih (etno-nacionalizem), šele izbris pa je pokazal, katera struja je dejansko prevladala. Na časovni premici pa lahko slovenski nacionalizem razvrstimo na proti-državni, državotvorni in 'ponarodujoči' nacionalizem. ang When Slovenia became a sovereign state in 1991, it had to define who its citizens were. Were all residents of Slovenia, regardless of their ethnic belonging, equal in this respect? The article provides an answer to this question by elucidating parts of the secession legislation - the initial designation of citizenry and one of its indirect outcomes, the erasure from the register of permanent residents. The ethnic/civic dichotomy is applied in order to demonstrate opposinq nationalist claims made by the ruling elite. Objavljeno v Nations and nationalism, 2009, vol. 15, no. 2, str. 280-298. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3140453 2. Naslov slo URH, Špela. Razvoj etnično občutljivega socialnega dela v Sloveniji ang URH, Špela. The development of an ethnically sensitive approach in social work in Slovenia Opis slo Članek odpira diskurz o etnično občutljivem socialnem delu v Sloveniji ter hkrati kritično izpostavi nekaj primerov rasizmov v stroki. Dotakne se tudi etničnih dilem na področju raziskovanja etničnih skupin. ang The paper presents ethnic sensitive approach in social work within the Slovenian context. The main focus lies on the critical analysis of processes that maintain the status quo in social work with members of ethnic groups. The paper also raises some ethical dilemmas possibly faced with before entering the field work. The author reflects some examples of racist practice, especially when social service users are members of Roma ethnic group. Objavljeno v European journal of social work, 2008, vol. 11, no 2, str. 117-129. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 2950757 3. Naslov slo LESKOSEK, Vesna. Socialna politika v Jugoslaviji med socializmom in kapitalizmom. ang LESKOŠEK, Vesna. Social policy in Yugoslavia between socialism and capitalism. Opis slo Čeprav se je Jugoslavija leta 1948 razločila od Sovjetske Zveze in razvila različen tip socializma, ki ni slonel na predpostavki, da bo politična enakost sama po sebi izbrisala socialne probleme, je prav to predpostavko o socialističnem avtomatizmu prevzela aktivno prevzela v 70. letih prejšnjega stoletja. Takrat se je začel pospešeno dogajati proces podružbljanja države, ki je deloval tudi na področju socialnega skrbstva. Značilna sta bila dva procesa in sicer proces deregulacije in deprofesionalizacije, ki sta podrobneje obravnavana. ang Although in 1948 Yugoslavia separated from the Soviet Union and developed a different type of socialism, which did not rest on the assumption that political equality would be sufficient to abolish social problems, the country nevertheless adopted this assumption in the 1970s. It started to carry out an intensive process of disbanding state social services, a strategy which was called the 'nationalisation' of the social care system. The processes of deregulation and deprofessionalisation are in the focus of the chapter. Objavljeno v HERING, Sabine (ur.). Social care under state socialism (1945-1989) : ambitions, ambiguities, and mismanagement. Opladen; Farmington Hills: Barbara Budrich Publishers, 2009, str. 239-248. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 3250789 4. Naslov slo ZAVIRSEK, Darja. Etnizacija in patologizacija Romov in romskih skupnosti: socialno-antropološki in socialnodelovni teoretski koncepti. ang ZAVIRSEK, Darja. Ethnisation and Pathologisation of Roma People and Roma Communities: a social-anthropological and social work theoretical concepts. Opis slo Članek obravnava temeljne teoretske koncepte na področju etničnosti kot denimo etnizacija in kulturalizacija. S pomočjo patologizacije etnična večina definira značilnosti drugih oseb ali skupin kot naravne, vrojene, pri čemer se poslužuje tudi orodja medicinske patologizacije. Članek prikaže osnovne koncepte anti-rasističnega socialnega dela in se zavzame za de-patologizacijo Romov kot ene od oblik družbene kohezije. ang The articles deals with some fundamental theoretical concepts in the area of ethnicity such like ethnisation and culturalisation. With the use of pathologisation the majority ethnic group defines some characteristics of another person or a group as natural and inborn markers, and uses the medical pathological tools to achieve its goal. The article shows some basic concept of antiracist social work and demands a de-patologisation of Roma ethnic group as a form of social cohesion Objavljeno v Journal of Social Work, 2010, Vol.49, No. 2/3, pp. 85-97. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3352677 5. Naslov slo DRAGOŠ, Srečo. Tangencialnost in subsidiarnosti. ang DRAGOŠ, Srečo. Tangentiality and Subsidiarity Z novo državno zakonodajo na področju socialnega varstva se ta sistem decentralizira v imenu večje avtonomnosti nižjih enot (občin in predvidenih Opis slo pokrajin), glavno načelo tega početja pa je sklicevanje na načelo subsidiarnosti. Projekt decentralizacije je nevaren zato, ker subsidiarnost sploh ni dorečena. Članek pokaže in analizira to nedorečenost ang Subsidiarity is not firm and clear principle, but is a strategic form that is performed by different actors in different positions with different interests. Problems with subsidiarity are numerous analysed in the article. Objavljeno v Teorija in praksa, 2010, letn. 47, št. 2/3, str. 392-404. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3399269 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov slo ZAVIRŠEK, Darja et al (ur.). Etične dileme v socialnem delu: mednarodna perspektiva ang ZAVIRŠEK, Darja et al (ur.). Ethical dilemmas in social work : international perspective. Opis slo Knjiga je znanstveni zbornik člankov o etičnih dilemah s poudarkom na aktualnih vidikih kot so človekove pravice, vprašanje socialne pravičnosti in etike skrbi, svetovna re-religizacija, etika na področju hendikepa v globalni perspektivi in vprašanjem poučevanja etike. Zaviršek je tudi avtorica članka. Knjiga je bila predstavljena javnosti na tretji mednarodni doktorski šoli Indosow junija 2010, katerega vodja je prva avtorica knjige (program Indosow je bil leta 2009 nagrajen z ameriško nagrado CSWE za odlične dosežke na področju mednarodnih programov) in na svetovnem kongresu v Hong Kongu. ang The book is a scientific volume of ethical dilemmas emphasising the issues regarding human rights, social justice, ethics of care, global re-religisation, disability ethics and issues concerning teaching social work ethics. Zaviršek is also the author of one of the article. The book was launched at the third international doctoral school Indosow in June 2010 directed by the first author of the book (the programme Indosow has received an international award in 2009 by the CSWE for excellence in teaching and international programmes) and at the world social work congress in Hong Kong. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Ljubljana: Faculty of Social Work, University of Ljubljana, 2010. IX, 212 pages. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 251288832 2. Naslov slo Zaviršek, Darja. Globalne krize v socialnem delu/globalne krize in socialno delo : nasprotja in izzivi; Mednarodna inauguralna konferenca Indosow. ang Zaviršek, Darja. Global Crisis in/and Social Work: The Ambiguities and Challenges; Inaugural Conference, Indosow. Opis slo Konferenca je zaključila ustanovitev prvega Evropskega doktorskega študija iz socialnega dela in socialne politike Indosow - International Doctoral Studies in Social Work, ki ga vodi Darja Zaviršek. Študij je bil ustanovljen s pomočjo 5-letnega EU Socrates Erasmus projekta (glej seznam projektov 9.2.). Indosow je Novembra 2009 prejel ugledno ameriško nagrado s strani CSWE Partners in Advancing Education for International Social Work -Awards za izjemne dosežke na področju mednarodnega izobraževanja. Nagrada je bila prejeta v ZDA. ang The conference celebrated the finished process of the establishment of the very first European doctoral studies in social work Indosow, chaired by Darja Zaviršek. The programme was established during the 5-years EU Socrates Erasmus Project (see the list of the projects 9.2.). In November 2009 Indosow was awarded by the American CSWE for the in excellencies in international education, under the programme Partners in Advancing Education for International Social Work. The Award was given to the chair in the USA. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja ZAVIRŠEK, Darja (ed.), NABERGOJ, Tjaša (ed.). »Global Crisis in/and Social Objavljeno v Work: The Ambiguities and Challenges«; International Inaugural Conference, Indosow. Faculty of Social Work, 2009. Book of Abstracts. 85 pages Tipologija 2.31 Zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na mednarodni ali tuji konferenci COBISS.SI-ID 246733824 3. Naslov slo LESKOŠEK (ur.). Teaching gender in social work : teaching with gender : European women's studies in international and interdisciplinary classrooms. ang LESKOŠEK (ur.). Teaching gender in social work : teaching with gender : European women's studies in international and interdisciplinary classrooms. Opis slo Cilj monografije je raziskati, kako poučujejo spol v izobraževanju za socialno delo. Poudarek je na pristopih k poučevanju spola in zgodovine, uporabi učnega gradiva, temah, ki so pomembne za razumevanje spola, neenakosti in nepravičnosti. Poudarek je tudi na vlogi žensk pri vzpostavitvi socialnega dela kot stroke in znanosti. Knjiga je razdeljena na tri večja poglavja in sicer Refleksije učnih metod in novi pristopi, Učenje s pomočjo zgodovine: uporaba preteklosti za refleksijo sedanjosti. Tretji del ponuja učno gradivo za neposredno uporabo pri podajanju snovi. ang The aim of the book is to focus on the way how gender and social work is taught in social work education. It focuses on approaches used to teach gender and history, on the use of teaching material, issues that are essential for understanding gender, inequalities and injustices and again rethink the role of the women in the establishment of social work profession. The book is divided in three parts: "Reflections on teaching and new approaches", "Teaching with history: using the past to reflect the present". The third part is on the teaching material. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Utrect: Athena3 advanced thematic network in women's studies in Europe, the University of Utrecht and Stockholm University, 2009. 192 str Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 3169637 4. Naslov slo LESKOŠEK, Vesna. The contribution of pre-WWII women's movement to the secular state in Slovenia : issues in women's history of 20th century ang LESKOŠEK, Vesna. The contribution of pre-WWII women's movement to the secular state in Slovenia : issues in women's history of 20th century Opis slo Prispevek na konferenci vključuje spremembe, ki jih je žensko gibanje povzročilo v socialni politiki pred in po drugi svetovni vojni. Premik od dobrodelnosti k socialni politiki in javnim službam na področju socialnega varstva je rezultat sekularnih zahtev ženskega gibanja, ki je zahtevalo omejevanje moči cerkve in ustvarjanje sistema, ki temelji na pravicah in ne na arbitrarni dobrodelni pomoči volunterskega tipa. Socialna pravičnost je bila namreč temeljna zahteva ženskega gibanja, ki se je tudi pri nas, tako kot v svetu, združevalo z delavskim gibanjem v boju za človekove pravice ang The paper includes changes that were initiated by the women's movement and influences social policy before and after the second World War. The shift from charity to social policy and public services in the field of social care and welfare is a result of the women's demands for the secularisation of the state. That would restrict Church power and create a system established on the recognition of the human rights. Social justice was the basic demand of the women and so was also a basic principle of the welfare state Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v 7th European feminist research conference : gendered cultures at the crossroads of imagination, knowledge and politics, Utrecht, June 407 2009 : abstract book. Utrecht: Graduate Gender Programme, EU Socrates Thematic Network ATHENA3, AOIFFE, 2009 Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 3175269 5. Naslov slo URH, Špela. Enično občutljivo socialno delo: izziv za socialno delo ang URH, Špela. Ethnically sensitive social work : a challenge for social work Prispevek je odprl še vedno aktualno diskusijo o t.i. konfliktni poziciji Opis slo socialnega dela, ki na eni strani izvaja podporo, na drugi strani pa mu politika podeljuje mandat kontrole. Predstavitev se posebej osredotoča na vprašanja etničnosti in skozi prikaz življenjskih izkušenj mlade Rominje iz Slovenije razpravlja o delovanju njene podporne mreže v skupnosti. ang The paper raised concern on a still ongoing discussion of a conflicting position in social work (support - control) with special emphasis on social work with members of ethnic minorities. The paper presented one example of life experiences of one young Roma women in Slovenia and the development of her social support network in the community. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v ZAVIRŠEK, Darja (ur.), NABERGOJ, Tjaša (ur.). Global crisis in/and social work : the ambiguities and challenges. Ljubljana: Faculty of Social Work, 2009, str. 82. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 3209829 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Vodenje mednarodnih projektov Advancing the three cycle system in social work education in six European countries (koordinator: Sheffield Hallam university, Vodja FSD: Vesna Leskošek), 144562- TEMPUS-2008-UK-JPCR, EU: Commission of the European Communities, 2009-2012. Homophobic Motivated Violence as Experience of Children Growing up with Homosexual Parents in the Context of School. (2009-2011). Koordinator: Zentrum fur transdisziplinare Geschlechterstudien (ZtG) an der Humboldt-Universitat Berlin. Nosilka FSD: Darja Zaviršek. Financer: European Commission. Doctoral studies in social work and social policy: teaching comparative perspective within an international context. Erasmus intensive programme (2009-2010). Nosilka: Darja Zaviršek. Financer: Evropska komisija preko nacionalne agencije CMEPIUS. Advancing the three cycle system in social work education in six European Countries. (2009 -2010). Koordinator: Sheffield Hallam University. Nosilka FSD: Vesna Leskošek. Financer: Evropska komisija (Tempus programme). Socrates programme - Erasmus Curriculum Development Project: '' Health and Social Care for Migrants and Minorities''. (2006-2010). Koordinator projekta: Universiteit Utrecht, Algemene Sociale Wetenschappen, Nizozemska. Nosilka FSD: Jelka Zorn. Financer: EU: Commission of the European communities. Life Long learning programme - Erasmus Intensive Programme: ''Doctoral studies in social work and social policy: teaching comparative perspective within an international context''. (2009-2010). Nosilka: Darja Zaviršek. Financer: EU: Commission of the European comminities. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 slo Raziskava je bila naravnana med-disciplinarno, usmerjena pa je bila k rešitvam širših družbenih problemov, ki presegajo kompetence posameznih tradicionalnih znanstvenih področji. Pri raziskovanju smo se poglobili v notranja nasprotja socialnega dela in njegovo razpetost med avtonomijo in heteronomijo. V tem oziru je najpomembnejša izgradnja novih in revizija starih konceptov, s pomočjo katerih je mogoče razvijati nova področja raziskovanja. Zlasti historiografski pristop zavezuje k interdisciplinarnosti, tj. produktivnemu povezovanju raziskovalnih metod družboslovja in humanistike. Historizacija posameznih konceptov definira razmerje med preteklostjo in sedanjostjo; markira kontinuiteto kot tudi diskontinuiteto pri njihovemu razumevanju in praktični uporabi. Neposredni učinek takega pristopa je v raziskovalnem imperativu, da socialni koncepti niso samoumevne in brezčasne kategorije; ker je preteklost vsakega koncepta vpisana v njegovi vsakdanji rabi, kar se navadno kaže v njegovih različnih interpretacijah, to tudi pomeni, da postaneta za raziskovanje sociološki in zgodovinski pristop nerazločljiva; slednje ugodno prispeva k redefiniciji razmerja med dvema disciplinama, ki v našem akademskem prostoru še vse premalo sodelujeta. Pomen raziskave za razvoj znanosti je torej zgodovinska konceptualizacija avtonomije socialnega dela v različnih političnih kontekstih. Glavna metoda proučevanja je bila analiza arhivskega gradiva, knjig in člankov in političnih dokumentov v proučevanem časovnem obdobju Glavna ugotovitev je, da je preprečevanje avtonomne socialne politike bila in ostaja konstantna slepa pega slovenskega prostora in sicer tako v stari Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno, v času socializma v SFRJ in danes v času neoliberalizma. Izsledki raziskave so pokazali na pojave in procese, ki so vplivali na avtonomnost socialne politike in posledično na delovanje sistema socialnega varstva. Raziskovali smo koncepte, ki se dotikajo sodobnih družbenih sprememb kot so spremenjena vloga države blaginje in globalno gibanje socialnih storitev. ang_ The research had an interdisciplinary orientation, with a focus on solutions to broader social problems which are beyond the competence of any single traditional scientific field. The research featured an in-depth analysis of the internal contradictions of social work and the ways in which social work is suspended between autonomy and heteronomy. In this regard, building new concepts and reviewing old ones which could be used to develop new fields of research played a key role. The historiographical approach in particular dictates interdisciplinarity, that is, the productive linking of research methods from the social sciences and the humanities. The historical viewpoint of individual concepts serves to define the relationship between the past and the present; it marks continuities as well as discontinuities in the way the concepts are understood and applied. A direct effect of this approach is the research imperative which states that social concepts are not self-evident categories free of the influence of time. From the fact that the past of every concept is also registered in its present use, a phenomenon which is reflected in the different ways a given concept can be interpreted, it also follows that the sociological and historical approach become inseparable; the latter facilitates the redefinition of the relationship between two disciplines which, at least in the Slovenian academic space, have to date cooperated very little. The relevance of the research for the development of science lies therefore in the historical conceptualization of the autonomy of social work in different political contexts. The main method of study was the analysis of archival materials, books, articles and political documents from the time period covered by the research. The main conclusion was that the obstruction of the autonomy of social policy has been a constantly present "blind spot" for Slovenia; this situation existed in the past, both in the old Yugoslavia prior to the Second World War and under socialism in the Socialist Federative Republic of Yugoslavia, and still persists today, in the age of neoliberalism. The results of the research outlined phenomena and processes that impacted the autonomy of social policy and, consequently, the functioning of the social security system. The research focused on concepts that touch on current social changes, such as the changing role of the welfare state and the global social services movement. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 slo Pomen raziskave za Slovenijo je tako na znanstvenem kot na praktičnem področju. Raziskava prispeva k nacionalnemu razvoju na področju znanosti - poglobitev znanja na področju družboslovnih in humanističnih ved, zlasti spoznavanje sodobne slovenske zgodovine. V praktičnem smislu pa raziskava prispeva k zavedanju pomena in krepitvi javnih služb države blaginje. Za Slovenijo kot mlado državo so pomembna dognanja v zvezi z njenim blaginjskim sistemom, zlasti odgovori na vprašanja, ki se dotikajo pogojenosti dostopa do države blaginje in načina obravnave ljudi v javnih servisih (kaj uporabniki socialnih servisov pridobijo in kaj izgubijo, tako v simbolnem kot dejanskem smislu, ko so vključeni v programe pomoči). Brez proučevanja zgodovine države blaginje tega institucionalnega ustroja ni mogoče razumeti niti smiselno spreminjati. Ker gre za razumevanje in refleksijo razvoja slovenske socialne države na kompleksen način, je pomen raziskave tudi v spoznanjih, ki vodijo k večji možnosti obvladovanja družbenih procesov in tveganj, poveznih z ekonomsko krizo, razvojem novih tehnologij, spreminjanjem demografske strukture ter vplivi globalizacije na vsakdanje življenje ljudi. Raziskava prinaša mednarodno primerljivost. Odgovarja na nekatera vprašanja javnega sektorja oziroma je pomembna za razumevanje in načrtovanje družbenega razvoja ter v študijsko pedagoškem procesu (za študentke in študente socialnega dela v Sloveniji). Ker je v Sloveniji pomanjkanje skoraj vseh temeljnih besedil s področja zgodnjih idej v socialnem delu, smo v raziskavi prevedli zgodnje delo Ilse Arlt, avstrijsko pionirko socialnega dela judovskega rodu, ki je bila tudi ustanoviteljica prve šole za socialno delo na Dunaju. Njene ideje so do konca druge svetovne vojne prevevale tudi slovenske ideje na področju socialnega, potem pa je njeno ime izginilo iz učbenikov in kolektivnega spomina. Prevodi temeljnih del s socialnega področja so tudi v Sloveniji pomembna in ta raziskava je pripomogla, da bomo enega od takšnih del dobili tudi v slovenščini. Tesno sodelovanje z njeno biografko in urednico njenih del filozofinjo Mario Maiss in University St. Pooelten iz Avstrije nam je omogočila celoten vpogled v njeno delo in primerjalno razumevanje obdobja razvoja socialnih idej do leta 1960 v Avstriji in Sloveniji. Prevod bo izšel v letu 2011. ang_ The relevance of the research for Slovenia extends to both the scientific and applicative fields. It is a contribution to national development in the field of science; it represents a broadening of knowledge in the fields of social sciences and the humanities, and in particular a new awareness of contemporary Slovenian history. In an applicative sense, the research contributes to an awareness of the importance of public services in the welfare state and to the strengthening of these services. Conclusions regarding the welfare system are important for a young country like Slovenia, in particular answers to questions that address the conditionality of access to the welfare state and the ways in which people in public services are treated (what do social service users gain, and what do they lose, in both a symbolic and actual sense, when they are included in assistance programmes.) Without an in-depth knowledge of the history of the welfare state, it would not be possible to understand these institutional mechanisms or change them in a meaningful way. In its efforts to understand and reflect on the development of the welfare state in Slovenia in a complex way, the research also achieves relevance through findings which bring about enhanced possibilities for managing social processes and risks linked to the economic crisis, the development of new technologies, changes in demographic structure, and the impact of globalization on people's everyday lives. The research facilitates comparisons on the international level. It answers certain questions regarding the public sector; it is important for understanding and planning the social sector and plays a role in the study/pedagogical process (for students of social work in Slovenia.) Due to a near total lack of texts from the field of early ideas in social work in Slovenia, the works of Ilse Arlt, an Austrian of Jewish descent who made a pioneering contribution to social work and who founded the first school for social work in Vienna, were translated as part of the research. Up to the end of the Second World War, her ideas also informed Slovenian ideas in the social field, later to be omitted, along with her name, from classroom social work texts and the collective memory. Translations of her key works in the social field are therefore important for Slovenia, and thanks to the research project one of her works will be made available in the Slovene language in the near future. Close cooperation with the philosopher Maria Maiss of the University of St. Poelten, Ilse Arlt's biographer and the editor of her works, has provided a comprehensive view of her work and facilitated a comparative understanding of the development of social ideas before 1960 in Austria and Slovenia. The translation of the book by Ilse Arlt will be published in 2011. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih ^J Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih ^J F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj .) DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj t> DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov V celoti ^J F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Delno d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj .> DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov V celoti d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj *> DA O NE Rezultat Dosežen d Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj D DA © NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov Delno ^J F.35 Drugo Zastavljen cilj © DA O NE Rezultat Dosežen ^J Uporaba rezultatov d Komentar Projekt ni bil aplikativen, pomotoma sem izpolnila gornjo tabelo, ki je ne morem več izbrisati. Za napako se opravičujem, Darja Zaviršek. 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta O o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Darja Zaviršek in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: V Ljubljani 22.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/44 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2011-1 v1.01 B1-12-76-43-D4-78-38-1B-52-59-6B-23-9E-0C-08-C8-80-4B-E7-15