Vpliv pettedenske Interdisciplinarne obravnave pri bolnikih s kronično razširjeno nerakavo bolečino na variabilnost srčne frekvence pri obremenitvenem testiranju in občutenje bolečine
The impact of a 5-week interdisciplinary program in patients with chronic nonmalignant pain syndrome to the change of the variability of the heart frequency in stress testing and the perception of pain

slovenski

2017

letnik 16, številka 2

avtonomno živčevje   kronična bolečina   obremenitveno testiranje   veriabilnost srčne frekvence   zaznavanje bolečine

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišče: Pri bolnikih s kroničnim razširjenim bolečinskim sindromom je potrjena motnja v regulaciji avtonomnega živčevja s povečanim tonusom simpatičnega živčevja. Z raziskavo smo želeli preveriti vpliv pettedenskega interdisciplinarnega programa, ki je vseboval tudi aerobni trening zmerne intenzitete, na spremembo variabilnosti srčne frekvence pri obremenitvenem testiranju in vpliv na občutenje bolečine. Metode: V raziskavo smo vključili 32 bolnikov, ki so bili v letih 2014 in 2015 vključeni v interdisciplinarni program za obravnavo kronične razširjene nerakave bolečine na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Pred vključitvijo v program so opravili obremenitveno testiranje z meritvijo parametrov variabilnosti srčne frekvence ter izpolnili dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik katastrofičnega doživljanja bolečine in Vprašalnik o sprejemanju bolečine. Program je vključeval aerobno intervalno vadbo dvakrat dnevno. Po petih tednih programa smo testiranje ponovili. Rezultate obeh testiranj smo analizirali in primerjali maksimalno srčno frekvenco, maksimalna moč (W), maksimalni krvni tlak, maksimalni dosežen krvni tlak in razmerje LF/HF (n.u.) kot pokazatelj variabilnosti srčne frekvence. Analizirali smo tudi rezultate psiholoških vprašalnikov. Rezultati: Povprečna starost bolnikov, ki so bili vključeni v preiskavo, je bila 52 let; prevladovale so ženske. Pri večini mer izida (maksimalna srčna frekvenca, moč in poraba kisika) smo ugotovili statistično značilno izboljšanje (p<0,005). Pri razmerju LF/HF (n.u.) razlika med testiranjema ni bila statistično značilna. Rezultati psiholoških testov so pokazali nižjo stopnjo katastrofičnega doživljanja bolečine ob koncu programa. Udeleženci so po pettedenskem programu rehabilitacije poročali, da se lažje pomirijo, ponavljajoče misli o bolečini in njeno poveličevanje sta bila manj intenzivna, prav tako so doživljali več moči pri soočanju z bolečino. Zaključek: Pettedenski intervalni aerobni trening v sklopu multidisciplinarne obravnave kronične bolečine je izboljšal aerobno zmogljivost pri osebah s kronično bolečino. Spremembe variabilnosti srčne frekvence med obremenitvenim testiranjem nismo potrdili. Po zaključenem programu so se preiskovanci pomembno pogosteje vključevali v dnevne aktivnosti in manj katastrofično in intenzivno doživljali bolečino.

14.11.2017