UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE MAJDA CERNIC ISTENIC VZORCI RODNOSTNEGA OBNAŠANJA PREBIVALCEV SLOVENIJE - SOCIALNI, EKONOMSKI IN PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI RODNOSTI DOKTORSKA DISERTACIJA MENTORICA: DOC. DR. NEVENKA CERNIGOJ SADAR KOMENTORICA: REDNA PROF. DR. KATJA BOH LJUBLJANA, 1994 iMlfS^OS 11445905 ZAHVALA Mentorici docentki dr. Nevenki Cernigoj Sadar se toplo zahvaljujem za njeno dragoceno pomoč pri nastajanju disertacije,, za njene napotke pri razdelavi teoretičnih konceptov in razreševanju metodoloških problemov. Zahvaljujem se tudi za njeno potrpežljivost pri večkratnem natančnem branju teksta. Komen-torici redni profesorici dr. Katji Boh sem zelo hvaležna za njene spodbude pri oblikovanju mojega raziskovalnega interesa za rodnost. Se posebej pa sem ji hvaležna za vse spodbude in Številne koristne pripombe,, ki sem jih bila deležna v kritičnih fazah nastajanja di ser tacije. Ljubljana,, januar 1994 KAZALO 1. UVOD......................................................1 2. GLAVNE TEORETIČNE USMERITVE PROUČEVANJA RODNOSTI..........7 2.1. TEORIJA DEMOGRAFSKEGA PREHODA.............................3 2.1.1. KLASIČNA TEORIJA DEMOGRAFSKEGA PREHODA - TEORIJA NATANČNIH PREHODOV........................................8 2.1.2. TESTIRANJE KLASIČNE TEORIJE DEMOGRAFSKEGA PREHODA........11 2.1.3 REVIZIJA KLASIČNE TEORIJE DEMOGRAFSKEGA PREHODA..........18 2.1.4. TEORIJA MEDGENERACIJSKEGA PRETAKANJA BLAGINJE............23 2.2. EKONOMSKA TEORIJA RODNOSTI...............................33 2.2.1. CISTA EKONOMSKA TEORIJA RODNOSTI.........................34 2.2.2. NEEKONOMSKE KATEGORIJE V EKONOMSKI TEORIJI RODNOSTI......39 2.3 SOCIOLOŠKA TEORIJA RODNOSTI..............................46 2.3.1. OBRISI SOCIOLOŠKE TEORIJE RODNOSTI.......................46 2.3.2. PRISPEVEK SOCIOLOGIJE DRUŽINE K SOCIOLOŠKI TEORIJI RODNOSTI ....................................................49 3. TEORETIČNI OKVIR RAZISKOVANJA RODNOSTI V SODOBNIH DRUŽBAH..................................................55 3.1. VEČDIMENZIONALNI PRISTOP K PROUČEVANJU SODOBNIH TRENDOV RODNOSTI.................................................56 3.1.1. RELEVANTNOST VEČDIMENZIONALNEGA PRISTOPA ZA PROUČEVANJE RODNOSTI V SLOVENIJI.....................................60 3.2. IZHODIŠČA MODELA RAZISKOVANJA RODNOSTNEGA OBNAŠANJA......61 3.3. NEKATERE RAZLAGE O VZROKIH UPADANJA RODNOSTI POD RAVEN ENOSTAVNE REPRODUKCIJE V ZAHODNI IN VZHODNI EVROPI.......74 4. ANALIZA RODNOSTI V SLOVENIJI NA MAKRO NIVOJU.............85 4.1. HIPOTEZA IN IZBOR SPREMENLJIVK...........................85 4.2. ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV............................88 4.2.1. POVEZANOST POVPREČNEGA ŠTEVILA ZIVOROJENIH OTROK NA ENO ŽENSKO Z DRUŽBENIMI IN EKONOMSKIMI PROCESI...............89 I 2. UPADANJE RODNOSTI IN ODLAGANJE ROJEVANJA.................98 3. RODNOST IN SOCIOPSIHOLOSKI PROCESI......................105 4. RODNOST IN UKREPI SOCIALNE TER DRUGIH POLITIK...........109 SPLOŠNE IN POSEBNE ZNAČILNOSTI UPADANJA RODNOSTI V SLOVENIJI POD RAVEN ENOSTAVNE REPRODUKCIJE.................114 ANALIZA RODNOSTI V SLOVENIJI NA MIKRO NIVOJU............124 1. MODEL ANALIZE NA MIKRO NIVOJU...........................124 2. OPERACIONALIZACIJA MODELA...............................126 3. CILJI IN HIPOTEZE ......................................130 4. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS VZORCA..................133 REZULTATI IN INTERPRETACIJA.............................139 1. SOCIALNO-EKONOMSKE KARAKTERISTIKE ANKETIRANCEV IN ANKETIRANK Z RAZLIČNIM ŠTEVILOM OTROK...................139 2. ODNOS MED PRIPISANIM POMENOM OTROKA, NORMAMI, PRIORITETNIMI PODROČJI IN ŠTEVILOM OTROK.........................143 3. ZELJE ANKETIRANCEV IN ANKETIRANK Z RAZLIČNIMI SOCIALNO-EKONOMSKIMI KARAKTERISTIKAMI PO VEČJEM ŠTEVILU OTROK...................................................149 4. ZELJE ANKETIRANCEV IN ANKETIRANK Z RAZLIČNIMI NORMAMI., STALIŠČI IN PRIORITETAMI PO VEČJEM ŠTEVILU OTROK........154 5. DELITEV DELA V GOSPODINJSTVU IN ZELJE PO OTROKU.........162 MEJE DOSEDANJEGA RAZISKOVANJA RODNOSTNEGA OBNAŠANJA IN PREDLOGI ZA NJEGOVO NADALJNJE RAZISKOVANJE..............166 SKLEPNE MISLI IN PRISPEVEK ŠTUDIJE K SOCIALNI POLITIKI..176 POVZETEK................................................184 LITERATURA..............................................192 IMENSKO KAZALO..........................................201 : 10. STVARNO KAZALO..........................................205 i 11. PRILOGA ................................................210 III 1. UVOD V zadnjem Času se v razvitih deželah povečuje zanimanje za probleme, povezane z nizko rodnostjo, in odkrivanje dejavnikov, ki ta pojav pogojujejo. V prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni se je zdelo, da sta obnavljanje in rast prebivalstva ustrezna oz. v obdobju "baby booma" celo previsoka. Zmerna naravna rast prebivalstva je po takratnih kriterijih pomenila faktor spodbujanja ekonomskega razvoja in rasti življenjskega standarda ljudi. Strah pred neustreznim obnavljanjem prebivalstva zaradi nizkih stopenj rasti, ki je bil prisoten v času pred drugo svetovno vojno, je bil pozabljen. Od konca šestdesetih let dalje pa je začelo v veČini razvitih zahodnoevropskih držav število rojstev moCno upadati. Se pred tem je začelo upadati število rojstev v nekaterih vzhodnoevropskih državah, vendar ne tako intenzivno. Rodnost se je marsikje v zahodni Evropi znižala celo pod mejo, ko zagotavljanje enostavne reprodukcije prebivalstva ni več mogoče. Odzivi in načini spoprijemanja z upadanjem rodnosti so bili med deželami dokaj različni. Vlade nekaterih dežel, kot npr. Nizozemske, za katero je značilna visoka gostota prebivalstva, so upadanje rodnosti svojih državljanov ocenile kot ugodnost za nadaljnji družbeni razvoj. Velika Britanija, ki je ze od nekdaj odklanjala ideje o populacijski politiki, temu pojavu ni namenjala večje pozornosti. Le vladi Francije in Luxemburga sta sprejeli v svoje programe posebne demografske cilje za vrnitev rodnosti na nivo enostavne reprodukcije. Zaradi različnih mnenj so članice ES 1. 1983 zavrnile predlog Francije o skupni pronatalistiCni iniciativi. Najpogostejši razlogi za odklanjanje in nezainteresiranost za populacijsko problematiko med oblastnimi strukturami so bile slabe izkušnje s pronatalisticnimi ukrepi pred drugo svetovno vojno in dvom o uspešnosti kakršnihkoli populacijskih ukrepov nasploh. Ob tem se je oblikovalo tudi prepričanje, da se je spremenjeni starostni strukturi, nastali zaradi nizke rodnosti, mogoče prilagoditi s preureditvijo države blaginje. Precej nenaklonjeni populacijskim ukrepom so bili in so nenazadnje navadni ljudje (a pomembni zaradi volilnih glasov za politične stranke) s svojim načinom življenja in vzorci družinskih skupnosti, ki so nezdružljivi s težnjami različnih populacijskih politik. Nekateri avtorji (Mclntosh, 1986) vidijo možnosti izboljšanja politične klime za vpeljavo ukrepov populacijske politike poleg informiranja javnosti o družbenih posledicah nizke rodnosti (staranje prebivalstva in s tem povečevanje stroškov za pokojnine in zdravstvo, zmanjševanje priliva nove delovne sile ter naraščanje konzervativnih vrednot) tudi v boljšem poznavanju obstoječega rodnostnega obnašanja prebivalstva in dejavnikov rodnosti. Družbeni konsenz o določenih populacijskih ukrepih se namreč lahko vzpostavlja le na podlagi strokovnih analiz. Od sredine osemdesetih let so populacijski problemi in prenizka rast prebivalstva predmet diskusij tudi v Sloveniji. Po letu 1980 so se namreč naglo zaCele zniževati vse mere rodnosti, tako splošna mera natalitete kakor tudi povprečno število živorojenih otrok na eno žensko. V naših razmerah je za enostavno obnavljanje prebivalstva ob dani stopnji smrtnosti potrebno povprečno 2.08 živorojenih otrok na eno žensko. Vrednosti te mere rodnosti od leta 1980 dalje, prikazane v tabeli 1.1., pa so taksne, da lahko po mnenju nekaterih naših demografov (Sircelj, 1991) že v nekaj letih pričakujemo negativni naravni prirastek in naglo staranje prebivalstva. 2 Tabela 1.1.: Splošna mera natalitete in povprečno število zivorojenih otrok na eno žensko 1953-1992 Leto Splošne mere natalitete1 Povprečno število zivorojenih otrok na eno žensko2 1953 18.3 2.8 1965 18.7 2.4 1970 16.0 2.2 1975 16.7 2.16 1980 15.7 2.11 1981 15.2 1.96 1982 15.0 1.93 1983 14. 1 1.82 1984 13.5 1.75 1985 13. 1 1.72 1986 12.9 1.70 1987 12.9 1.69 1988 12.6 1.66 1989 11.7 1.55 1990 11.2 1.48 1991 10.8 1.42 1992 1.34 Vir: (1992) Statistični letopis Slovenije 1992. Letnik XXXI. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, str. 63-64. Tabela 4-8. in str. 67. Tabela 4-14. (1991) Sircelj: Determinante rodnosti v Sloveniji. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, (doktorska disertacija). Ljubljana, str. 248. Tabela 50. za leto 1992 neobjavljen podatek Zavoda republike Slovenije za statistiko 1. Splošna mera natalitete (nataliteta) je razmerje med Številom zivorojenih otrok v enem koledarskem letu in srednjim številom prebivalstva v tem letu n t N/P * 1000 (Sircelj in drugi, 1990: 10) 2. Povprečno število zivorojenih otrok na eno žensko (totalna mera rodnosti, TMR) je seštevek starostno-specificnih mer splošne rodnosti v enem koledarskem letu. Predstavlja povprečno Število zivorojenih otrok na eno žensko s predpostavko, da vse ženske doživijo 49. leto starosti (Sircelj in drugi, 1990: 10). 3 Zakaj se je tudi v Sloveniji rodnost spustila pod raven enostavne reprodukcije? Kateri dejavniki so imeli pri tem odločilno vlogo? Ali je taksnemu razvoju rodnosti botroval nastop ekonomske krize v začetku osemdesetih let, kot se to pogosto sliši? Ta in se mnoga druga vprašanja so predmet analize v pričujoči razpravi. Pri tem izhajam iz teze, da je upad rodnosti v osemdesetih letih v Sloveniji posledica podobnih družbenih sprememb, kot so bile značilne za druge države s prevladujočo nizko rodnostjo in da so na njegov potek močneje vplivali socialno-psiholoski kot pa ekonomski dejavniki rodnosti. Rodnost je izredno zapleten pojav, saj dosedanjim raziskovalcem rodnosti se ni uspelo zgraditi ene same konsistentne in splošno veljavne teorije rodnosti. Med teoretičnimi usmeritvami, v okviru katerih potekajo prizadevanja v tej smeri, omenjam v prvem delu razprave teorijo demografskega prehoda, ekonomsko teorijo rodnosti in sociološko teorijo rodnosti. T.i. teorija demografskega prehoda je teoretični pristop, ki se je uveljavil kot dokaj upesen konceptualni okvir za odkrivanje in pojasnjevanje splošnih vzrokov prehajanja rodnosti iz visokih na nizke ravni. Za ugotavljanje in pojasnjevanje vzrokov in dejavnikov upadanja rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije pa ta pristop ne ustreza vec. Njegove pomanjkljivosti poskušajo odpraviti pristopi, ki se razvijajo v okvirih iste tradicije, npr. teorija medgeneracijskega pretakanja blaginje (poudarek analiz je na socio-kulturnih dejavnikih ter mezo in mikro socialni ravni proučevanja), ali pa pristopi, katerih pozornost je osredotočena na odkrivanje dejavnikov rodnosti v mik-roekonomskem okolju posameznika. Sociološka teorija rodnosti je med vsemi omenjenimi pristopi proučevanja rodnosti najnovejša, zato pa tudi najmanj dodelana. 4 Gradi na predpostavki, da vrednote in norme, vsajene v kulturo dane družbe, določajo vzorce obnašanja posameznikov, s tem pa tudi njihovo rodnostno obnašanje. Teoretični okvir, ki mi sluzi za analizo rodnostnega obnašanja v Sloveniji, predstavlja razširitev te predpostavke. Posameznikovo obnašanje opredelim kot socialno obnašanje, ki ga določajo pravila oz. norme, vsebovane v socialnih vlogah in vodijo vrednotne'orientacije, ki jih prevzema ob interakciji z drugimi. Pri tem se opiram na predpostavke socialne teorije akcije (Parsons, 1951, 1969), teorije družbene strukture in oblikovanja značaja (Gerth in Mills, 1954) in teorije spreminjanja vrednot (Inglehart, 1989). Analiza rodnostnega obnašanja v Sloveniji je zasnovana tako na makro kot mikro nivoju. Z analizo statističnih podatkov ugotavljam povezanost sprememb v rodnosti z glavnimi družbenimi trendi v zadnjih 25 letih. Na mikro nivoju pa raziskujem vprašanje, kateri materialni in socialni dejavniki najbolje pojasnjujejo rodnostno obnašanje, opredeljeno s številom otrok in zeljo po otroku. Pri tem razlikujem med posamezniki/cami, ki so v rodni dobi in posamezniki/cami, ki so to dobo 2e zaključili. Empirični podatki, ki sem jih upoštevala pri analizi na makro nivoju, so izbrani podatki iz publikacij uradne statistike in podatki javnomnenjskih raziskav, opravljenih med leti 1968-1990 na FSPN v Ljubljani. Pri analizi na nivoju posameznikov pa sem uporabila rezultate interdisciplinarne raziskave "Socialni, medicinski in demografski vidiki nizke rodnosti v Sloveniji", ki je bila izvedena v sodelovanju med Institutom za sociologijo v Ljubljani, Institutom za socialno medicino in socialno varstvo v Ljubljani ter Zavodom republike Slovenije za statistiko leta 1990. Z razpoložljivimi podatki mi zal ni uspelo testirati celotnega modela dejavnikov, ki pogojujejo rodnostno obnašanje prebivalcev Slovenije. Vendar mi je z rezultati analiz vseeno uspelo potrditi 5 osnovno postavljeno tezo. Poleg tega študija tudi nakazuje smer načrtovalcem našega družbenega razvoja. 2. GLAVNE TEORETIČNE USMERITVE PROUČEVANJA RODNOSTI Zanimanje za demografske procese je ze staro. Vprašanja v zvezi z rastjo prebivalstva so si zastavljali ze v antiki in starem Rimu. Toda o pravih znanstvenih razlagah na to temo lahko govorimo šele od 1798 leta dalje, .ko je izšla prva izdaja Malthusovega dela "An Essay on the Principle of Population" (An Essey on Population) (Malthus, 1970). Izhodišče vseh Šestih izdaj tega dela (1798-1826) je dokaj pesimistična teza, da se prebivalstvo, kadar narašča nenadzorovano, povečuje v geometrijskem zaporedju - podvoji se vsakih petindvajset let - medtem ko se življenjsko potrebni viri (hrana in druge dobrine) povečujejo le v aritmetičnem zaporedju. Zato da bi se med produkcijo virov in stopnjami rasti prebivalstva vzpostavilo in ohranilo ravnotežje, je po Malthusovem mnenju potrebno rast prebivalstva nadzorovati. Ta nadzor ima lahko dve obliki: 1. spodbujanje smrtnosti in 2. preventivni nadzor (abortus in uporaba kontracepcijskih metod v izvenzakonskih odnosih). Z moralnega vidika pa se prebivalstvo lahko nadzoruje: 1. z naravno selekcijo, ki nastane kot posledica bede, lakote, bolezni in vojn, 2. z "nečednimi dejanji": abortusi in spolnimi odkloni, h katerim se ljudje zatekajo, da bi zmanjšali število otrok in se s tem izognili revščini, in 3. s seksualno vzdržnostjo preko odlaganja porok, ki je za Malthusa edini sprejemljivi način nadzorovanjarojstev. Na podlagi analiziranja demografskih razmer v nekaterih evropskih deželah je Malthus ugotovil, da je v takratni Evropi v primerjavi s prejšnjimi obdobji in drugimi deli sveta prevladoval preventivni nadzor. Njegovo pojasnilo taksnega obnašanja ljudi je bilo precej nejasno, celo protislovno. Po eni strani je domneval, da je med rodnostjo in življenjskim standardom pozitivna korelacija: nizek življenjski standard ali njegovo poslabšanje spodbuja posameznike in dvojice k odlaganju porok ali celo k celibatu, 7 posledica cesar je, nižja rodnost. Izrazitejše izboljšanje življenjskega standarda vodi k zgodnejšim porokam in s tem k višji rodnosti. Po drugi strani pa je domneval, da med rodnostjo in socialno-ekonomskim razvojem obstaja negativna korelacija: družbeni napredek ne vodi k popolnemu učinku populacijskega principa - naraščanju prebivalstva v geometrijskem zaporedju. S socialno-ekonomskim razvojem je povezano omejevanje rodnosti in sicer zaradi teženj ljudi po se boljšem življenjskem standardu, ali zaradi strahu, da se jim ta ne bi poslabšal. Zdi se, da je socialno-ekonomski razvoj v 19. in v začetku 20. stoletja potrdil predvsem drugo Malthusovo domnevo - negativno korelacijo med rodnostjo in družbenim razvojem. V vseh evropskih deželah, razen v Albaniji, na Poljskem in na Irskem, se je rodnost namreč znižala pod raven, ko zagotavljanje enostavne reprodukcije ni vec mogoče. Ena od posledic taksnega razpleta dogodkov je bil nastanek teorije demografskega prehoda. 2.1. TEORIJA DEMOGRAFSKEGA PREHODA 2.1.1. KLASIČNA TEORIJA DEMOGRAFSKEGA PREHODA - TEORIJA NATANČNIH PREHODOV Ob koncu 19. stoletja je že postalo očitno, da se je raven rodnosti v mnogih evropskih deželah znatno znižala. Te spremenjene demografske razmere, za katere nekateri menijo, da imajo pomen socialne revolucije brez primere, so zahtevale natančen opis in pojasnilo. Prvi opisi poteka demografskega prehoda (Thompson, 1929, Landrv, 8 1943, 1954, Blacker, 1947, povzeto po Andorka, 1978) so temeljili na vecfaznem modelu. Za prvo fazo ali sistem (režim) demografskega prehoda sta bili značilni visoka smrtnost in rodnost, ki sta generirali ekstremno počasno populacijsko rast. Linija, ki ponazarja smrtnost je bila neenakomerna, prekinjala so jo obdobja kriz, vojn, epidemij, medtem ko se rodnost ni spreminjala. V drugi fazi, v fazi prehoda, je smrtnost začela upadati, rodnost pa je bila se vedno visoka, kar je vplivalo na hitrejšo rast populacije. V tretji fazi je zaCela upadati tudi rodnost, tako da so za dežele, ki so prešle demografski prehod, značilne nizke stopnje smrtnosti in rodnosti. Rast populacije se je zato zopet upočasnila ali celo zaustavila. Po demografskem prehodu pa je postala linija rodnosti neenakomerna, njen tok prekinjajo dobe nagle rasti (baby boom) ali naglega upadanja. Taksen opis demografskega prehoda je seveda precej poenostavljen, poleg tega pa tudi ne daje pravih teoretičnih pojasnil o razlogih, zaradi katerih je do upadanja rodnosti prišlo. Iskanja odgovora na vprašanje, kaj je povzročilo upad rodnosti, se je najprej lotil F. Notestein (1945, 1953; povzeto po Caldwell-u, 1982). Po njegovem prepričanju je visoko rodnost v pred-modernih družbah ohranjala cela vrsta vzvodov. K ohranjanju visoke rodnosti so težile religiozne doktrine, moralni kodeksi, zakoni, nizka izobrazba, razni lokalni običaji, navade poročanja in oblike družinske organizacije. Visoka rodnost je bila nujna za preživetje, ker bi drugače zelo visoke stopnje smrtnosti lahko vodile do upadanja ali celo izumrtja določenih skupnosti. Smrtnost pa je začela od družbe do družbe postopoma, a nezadržno upadati in omenjeni vzvodi oz. njihova prvotna moc niso bili vec potrebni. Vendar do slabenja ali zatona teh vzvodov po mnenju Notesteina ni prišlo samo zaradi tega, ker bi se ljudje prilagodili novim razmeram (nižji smrtnosti), ampak predvsem zato, ker jih je (te vzvode) uničila modernizacija in iz nje izvirajoči procesi. Bistvena pri tem je bila rast velikih in 9 mobilnih mestnih populacij, ki so težile k razpustitvi tradicionalnega, na sirsi družinski skupnosti temelječega načina življenja in vzpostavitvi taksnih oblik skupnega bivanja, ki v ospredje postavljajo individualnost in uveljavitev osebnih aspiracij. Poleg tega pa je Notestein velik pomen pripisal tudi drugim družbenim procesom: "afirmaciji racionalnega in sekular-nega pogleda na svet, naraščajočemu znanju o svetu in modernih tehnikah, ki se razširjajo z izobraževanjem, napredku v medicini, pojavu alternativ zgodnjim porokam in rojevanju kot načinu, s katerimi si ženske zagotavljajo sredstva za življenje in prestiž v družbi" (Notestein, 1953, povzeto po Caldwell, 1982: 118). Po klasični teoriji demografskega prehoda, kot jo je zasnoval Notestein in ob njem se nekateri drugi avtorji (R. Freedman, W.C. Thompson) so poglavitni razlog upadanja rodnosti tako spremembe, ki jih je povzročila modernizacija. Povsod tam, kjer je prišlo do preobrazbe tradicionalne družbe v moderno, naj bi rodnost začela upadati. Pri tem se se posebno izpostavljajo naslednji dejavniki: upadanje smrtnosti (posebno otrok in dojenčkov), industrializacija, ločitev med produkcijo in reprodukcijo, naraščanje življenjskega standarda, urbanizacija, množično izobraževanje, daljša ekonomska odvisnost otrok od staršev, zaposlovanje in emancipacija žensk, zaton nekaterih družinskih funkcij, socialna mobilnost, sekularizacija in uporaba modernih kontracepcijskih metod. Toda empirično raziskovanje demografskih procesov, ki se je Se posebno razmahnilo v petdesetih in šestdesetih letih, te teze ni povsem potrdilo. Pokazalo se je namreč, da je težko govoriti o popolnih, natančnih spremembah ali prehodih, ki bi se jim lahko pripisal pomen pogojev, odločilnih za začetek procesa upadanja rodnosti. 10 2.1.2. TESTIRANJE KLASIČNE TEORIJE DEMOGRAFSKEGA PREHODA Konecsestdesetih let se je skupina eminentnih demografov in demografinj (A.J.Coale, S.C.Watkins, J.Knodel, M.Livi-Bacci, R.Lesthaeghe, B.Anderson, F. van de Walle, E. van de Walle, P.C. Matthiessen, E. Harm, A. Sharlin, C. Wilson) povezala v projekt z naslovom "The European Fertilitv Project" (EFP). Cilj tega projekta je bil empirično verificirati ali zavreči hipoteze klasične demografske teorije. Zbrali so obsežno empirično gradivo, ki je zajelo več kot stoletno obdobje za okoli seststo pokrajin iz šestnajstih evropskih držav. S temi podatki so izračunali indekse demografskih sprememb za desetletne intervale in prišli do precej bolj natančne podobe demografskega prehoda v Evropi, kot je bila znana do tedaj. Izhodišče projekta so bile ugotovitve A.J.Coalea (1969), ki so bile rezultat njegovega predhodnega raziskovanja zemljevida zgodnjega upadanja rodnosti v Evropi v obdobju med 1870-1900. V analizo je vključil različne indekse: If (splošno rodnost), Ig (rodnost poročenih) in Im (delež poročenih), s katerimi je proučeval razlike v rodnosti med posameznimi mikroregijami (pokrajinami, občinami, okrožji). Izračuni so mu pokazali, da so obstajale v omenjenem obdobju v Evropi štiri večje konglomeracije mikroregij z nizko rodnostjo poročenih: 1. Mediteranska regija z deli Italije, Francije, Katalonije in južne Španije, 2. Baltiška regija z deli Švedske, Litve, Latvije in Estonije ter okolico St. Petersburga, 3. Atlantska regija, ki je vključevala Norveško, severno Škotsko, Irsko, Bretanijo ter atlantske province Iberije in 4. nekateri deli Habsburškega imperija. Te regije niso kaj dosti prednjačile v vpeljavi modernizacijskih procesov industrializacije, urbanizacije, izobraževanja pred regijami, v katerih se rodnost ni znižala. Pokazalo pa se je, da se te geografske razlike v rodnosti zelo dobro ujemajo z Hajnalovo tezo 11 o "Evropskem vzorcu porocnosti" (poznih porokah in sorazmerno velikem deležu dokončno samskih), ki se je razprostiral severno od linije Trst - St. Petersburg. Iz tega je bilo mogoče sklepati, da za začetek upadanja rodnosti niso bili odločilni le procesi modernizacije, ampak da je pri tem potrebno upoštevati in raziskati tudi karakteristike posameznih pokrajin pred nastopom demografskega prehoda. Projekt EFP se je torej lotil analiziranja demografskih razmer pred nastopom demografskega prehoda in vpliva modernizacijskih procesov na demografske spremembe med demografskim prehodom. Ugotovitve, do katerih so prišli, so delno potrdile načela teorije demografskega prehoda, delno pa so jih ovrgle. Ugotovljeno je bilo (Coale, 1986), da je bila splošna rodnost, ki je bila močno odvisna od deleža poročenih in njihove rodnosti, pred začetkom upadanja rodnosti precej nižja, kot je to predpostavljala klasična demografska teorija. Splošna rodnost (If) je v povprečju dosegala 30 - 50 % rodnosti Hutteritov3, med regijami pa so obstajale glede tega precejšnje razlike. Nivo splošne rodnosti je bil tako nizek deloma zato, ker je bila manj kot polovica žensk v rodnem obdobju poročenih in ker je bila rodnost neporočenih nizka. Poleg tega pa je bila rodnost poročenih (Is) tudi za 25 % nižja od rodnosti Hutteritov. Geografske variacije v rodnosti poročenih so bile precejšnje. Navkljub različnim družbenim mehanizmom, ki so spodbudajali visoko rodnost, se rodnost v pred-tranzicijski dobi nikjer v Evropi ni približala 3. V literaturi se za primer t.i. "naravne" rodnosti - kriterija vpliva najrazličnejših dejavnikov na rodnost - najpogosteje omenja rodnost Hutteritov. Ta skupnost anabaptistov živi v severno-centralnem delu ZDA. Njeni Člani so zelo zdravi, versko prepričanje pa jim prepoveduje uporabo kakršnihkoli kontracepcijskih metod in abortusa. Povprečno število otrok na eno žensko, staro med 15 in 49 let, znaša pri Hutteritih 9.9 (Eaton in Maver, 1954, povzeto po Andorka, 1978). 12 biološkim potencialom. Splošna rodnost pred-tranzicijskih populacij pa tudi ni bila ves cas konstantna. Variacije splošne rodnosti niso bile odvisne toliko od sprememb v rodnostnem obnašanju poročenih kot od nihanja deleža poročenih. Rodnost poročenih se je v pred-tranzicijskem obdobju zelo malo spreminjala. Velike variacije splošne rodnosti so bile posledica prilagajanja prebivalstva raznolikemu obsegu razpoložljivih eksistenčnih virov, ki je bolj kot s spreminjanjem nivoja smrtnosti potekalo preko spreminjanja nivoja rodnosti. PoroCnost je imela v tem kontekstu vlogo učinkovitega homeostatičnega mehanizma; vlogo vzpostavljanja ravnotežja med populacijo in viri, katerih razpoložljivost je bila odvisna od obstoječih ekonomskih in socialnih pogojev. Ta sistem pa ni bil uravnotežen. PoroCnost se je namreč ekonomskim in socialnim pogojem življenja prilagajala zelo počasi, s strategijami, ki so ustrezale vcerajsnim pogojem (Coale, 1986). Analize EFP so potrdile predpostavko klasične demografske teorije in sicer, da sta se smrtnost in rodnost po končanem demografskem prehodu precej znižali in postali dosti bolj stabilni, kot sta bili v preteklosti. Obe, smrtnost in rodnost se gibljeta z ozirom na obstoječe razmere, toda njuni fluktuaciji sta šibkejši, kot je to veljalo pred demografskim prehodom. Za obdobje med demografskim prehodom so raziskave v okviru EFP torej pokazale (Watkinson, 1986: 431-5): 1. Padec rodnosti poročenih med leti 1870-1960 je bil znatno večji, kot pa padec splošne rodnosti. Splošna rodnost (If) se je v tem obdobju npr. znižala od 0.379 na 0.223, medtem ko se je rodnost poročenih (I«) znižala od 0.723 na 0.352; 2. Do upadanja splošne rodnosti je prišlo zato, ker je začela 13 upadati rodnost poročenih in ne zato, ker bi prišlo do sprememb v deležu poročenih. V obdobju med 1870-1930 se je delež poročenih zelo malo spremenil, po letu 1930 pa se je znatno povečal. Hkrati s tem se je se močneje znižala rodnost poročenih; 3. Ko je v neki deželi rodnost začela upadati, se ta proces ni vec zaustavil, dokler rodnost ni dosegla zelo nizkega nivoja. Po definiciji EFP se za začetek demografskega prehoda v neki deželi Šteje tisto desetletje, ko se vrednost kazalca Ig zniža za 10 procentov proti najvišji vrednosti v predhodnem relativno stabilnem obdobju. V praktično vseh evropskih pokrajinah, kjer se je rodnost spustila za 10 procentov, se ta proces ni ustavil. V nobeni pokrajini se rodnost ni vec dvignila do nivoja, kakršnega je imela pred 10 procentnim znižanjem; 4. Upadanje rodnosti se je po Evropi razširilo kot epidemija. Do leta 1930 so bile v ta proces vključene praktično vse evropske dežele. Pred letom 1870 je le v zelo redkih primerih rodnost padla za 10 procenotv; znani so predvsem primeri v nekaterih francoskih departmajih ter primeri med posameznimi družbenimi skupinami kot so angleška, francoska in italijanska aristokracija, ženevska buržoazija in židovske skupnosti v nekaterih italijanskih mestih (Livi-Bacci, 1986). Te skupine "predhodnikov" so zelo verjetno že uporabljale kontracepcijo, Čemur pa ni sledila njihova okolica. Po letu 1870 je začela rodnost močneje upadati. Uporaba kontracepcije (kombinacija vzdržnosti, abortusa in koitusa interruptusa) se je med posameznimi deželami zelo hitro razširila. Švica je npr. 10 procentni upad v rodnosti poročenih doživela v 78 letih, Italija v 60 letih, Nemčija v 33 letih, Danska v 25 letih, Anglija pa kar v 16 letih. Rezultat tega je bilo hitro upadanje rodnosti poročenih, ki se je v večini dežel spustila na 60 do 90 procentov prejšnje vrednosti (Coale in Treadway, 1986). Ce so na nivo rodnosti poročenih pred letom 1870 najmočneje vplivali najrazličnejši starodavni običaji (dojenje, 14 vzdržnost, običaji vstopanja in izstopanja iz zakonske zveze), pa se je po tem letu začel njihov hiter razkroj. Različne vzorce rodnostnega obnašanja je začel nadomeščati nov vzorec, povezan z omejevanjem rodnosti s pomočjo kontracepcije. Glede vpliva modernizacijskih procesov (socialne in ekonomske preobrazbe tradicionalne družbe) na upadanje rodnosti v teku demografskega prehoda pa analize EFP, kljub približni časovni koincidenci med tema dvema procesoma, niso odkrile statistično značilnih zvez. Klasična demografska teorija je veliko vlogo za upadanje rodnosti pripisovala upadanju smrtnosti dQJen,CkQV in otrok. Po tej teoriji naj bi upadanje smrtnosti dojenčkov predhodilo upadanju rodnosti in ga zatorej stimuliralo. Toda analize EFP (van de Walle, Knodel, 1986, Matthiessen, 1985) so pokazale, da to ne drži popolnoma. V Švici je npr. upadanje smrtnosti dojenčkov res povsod predhodilo upadanju rodnosti poročenih. Na Danskem in v Nemčiji pa se je to zgodilo le v polovici regij, medtem ko je v drugi polovici regij rodnost poročenih začela upadati, se preden je začela upadati smrtnost dojenčkov. Izračuni korelacijskih koeficientov in multivariantnih analiz so tudi pokazali, da med smrtnostjo dojenčkov in rodnostjo poročenih v času poznega devetnajstega in zgodnjega dvajsetega stoletja v Evropi niso obstajale statistično značilne povezave. Večje statistično značilne zveze so se pokazale, ce so v analizah namesto smrtnosti dojenčkov upoštevali smrtnost otrok. Tako je J. Knodel (1986) na primeru dvojic, poročenih po letu 1825, odkril, da so tisti, pri katerih je bil deleZ smrtnosti otrok manjši, bolj pogosto prakticirali uporabo kontracepcije po rojstvu drugega ali tretjega otroka, kot pa tisti, pri katerih je bila smrtnost otrok veCja. Tega fenomena pred letom 1825 se ni bilo mogoče opaziti, daje pa slutiti, da so pari omejevali rodnost tudi zato, da bi obdržali pri Življenju otroke, ki so jih ze imeli (podobno tezo zastopa tudi socialni 15 zgodovinar J.L. Flandrin (1986)). Tudi zveza med upadanjem rodnosti in industralizaci.i o se je pogosto izkazala za šibko, se posebno kadar je bil kot kazalec industrializacije upoštevan le delež zaposlene populacije v kmetijstvu nasproti ustrezajočemu naraščanju zaposlenih v industriji (taksen kazalec je predpostavljala klasična teorija demografskega prehoda). Analize, ki sta jih opravila Lesthaeghe in Wilson (1986) pa so pokazale, da se je signifikantnost te zveze povečala, ce je bil deležu zaposlenih v kmetijstvu dodan se delež zaposlenih v domači obrti. Glede ekonomskih ugodnosti, ki jih ima od otrok produkcija v domaČem gospodinjstvu, se namreč ti dve poklicni kategoriji med seboj bistveneje ne razlikujeta. Zveza med razvojem industrializacije in upadanjem rodnosti se je pokazala se za izrazitejšo, Ce je bila v analizo vključena tudi spremenljivka, ki je popisovala sekularizacijo, merjeno s številom volilnih glasov za netradicionalne stranke v začetku dvajsetega stoletja. Pri iskanju povezanosti med upadanjem rodnosti in spreminj an.i em družbene vloge žensk analize EFP (Knodel, 1974, Teitelbaum, 1984) niso prišle do rezultatov, ki bi dopuščali sploSnejSe sklepe. Kot kazalec spreminjanja vloge žensk se je namreč upoštevala le participacija žensk v delovni sili. Ocene deležev žensk, zaposlenih izven doma in v nekmetijskih dejavnostih, se niso izkazale za statistično značilne, nakazale pa so potrebo po sirsi opredelitvi družbene vloge žensk. Knodel in E. van de Walle (1986) sta v zvezi s tem predlagala razširitev raziskovalne pozornosti na kulturne determinante družbenega položaja žensk in ne zgolj na socialno-ekonomske. Menita namreč, da je začetek upadanja rodnosti lahko močneje povezan z kulturnimi značilnostmi okolja (stališči in normami o pravilnem obnašanju žensk), kot pa s stopnjo socialno-ekonomskega razvoja. Poleg tega pa je sama stopnja participacije žensk v aktivnostih izven doma in v okviru 16 širšega družinskega kroga tudi močno pogojena s kulturo dane družbe. Enak pomen kot industrializaciji pripisuje klasična demografska teorija tudi urbanizacij i. Rezultati, do katerih je prišel Livi-Bacci (1986) s proučevanjem "predhodnikov" upadanja rodnosti, potrjujejo domnevo, da je demografski prehod prej zajel mestne populacije kot pa podeželske. Podobno ugotavlja tudi Sharlin (1986): rodnost poročenih v mestih je bila skoraj vedno nižja od rodnosti poročenih na podeželju. Ko je rodnost začela upadati, se je to najprej zgodilo v mestih. Poleg tega se je proces demografskega prehoda prej in hitreje začel v večjih mestih kot pa v manjših. Na čas in hitrost upadanja je imela precejšen vpliv tudi specifična profesionalna struktura mest, npr. rodnost je prej in hitreje padala v tistih mestih, kjer je bil delež zaposlenih v industriji večji od dele2a zaposlenih v administrativnih službah, kot pa obratno. Analize EFP pa so naletele tudi na izjeme, npr. na Madžarskem je rodnost že začela upadati, ko se industrializacija in urbanizacija sploh se nista začeli (Knodel, 1978). Tako kot industrializacija in urbanizacija tudi izobraževanje ni enostaven koncept. Analize EFP (van de Walle, 1980) so namreč ugotovile, da je bila stopnja pismenosti (kazalec, ki ga je predpostavila klasična teorija demografskega prehoda) med evropskimi deželami, kjer je rodnost začela upadati, zelo različna. Pokazalo se je tudi, da pismenost ni najboljši kazalec, saj njegova uporaba ni dala statistično značilnih rezultatov. Boljša slika pa se je pojavila, ko so kot kazalec uporabili nivo izobrazbe in ne le pismenost (van de Walle, 1986). Testiranje kazalcev klasične demografske teorije je tako to teorijo postavilo pod vprašaj. Analize EFP so sicer potrdile, da je rodnost najprej začela upadati v relativno urbaniziranih in 17 industrializiranih okoljih, kjer so bile stopnje smrtnosti dojenčkov in nepismenosti nizke, kot je to na podlagi zelo grobih ocen predpostavljala klasična demografska teorija. Postalo pa je očitno, da upadanje rodnosti ni nujno sovpadalo z modern-izacijskimi procesi in da je do tega pojava prišlo v okoljih z zelo različnimi stopnjami socialne in ekonomske razvitosti. 2.1.3. REVIZIJA KLASIČNE TEORIJE DEMOGRAFSKEGA PREHODA Raziskovalce EFP pa je vendarle zanimalo, kaj je bilo skupnega pokrajinam, kjer je rodnost začela dolgoročno upadati, ce za začetek upadanja rodnosti niso bili odločilni modernizacijski procesi. Iskanja odgovora na to vprašanje sta se lotila J. Knodel in E. van de Walle (1986). Primerjala sta datume 10% znižanja rodnosti poročenih v posameznih deželah ob hkratnem opazovanju nivoja smrtnosti dojenčkov, deleža moške delovne sile v kmetijstvu, deleža mestne populacije z vsaj 20,000 prebivalci in deleža nepismenih. Ugotovila sta, da so bile socialno ekonomske razmere ob času 10% znižanja rodnosti v Evropi precej različne. Ob 10% upadu rodnosti je bila npr. smrtnost dojenčkov na Madžarskem 250 smrti na 1000 prebivalcev, na Irskem pa 69; delež zaposlenih v kmetijstvu se je gibal od 70% v Franciji do 13% na Škotskem; delež podeželskega prebivalstva se je gibal od 85% na Finskem do 26% na Nizozemskem; delež nepismenih je bil v Bolgariji 60%, v Nemčiji pa pod 10% (Knodel in van de Walle, 1986: 394-395). Njuna analiza je tudi pokazala, da je prišlo do 10% znižanja rodnosti poročenih med evropskimi deželami v razmeroma enakem Času (tabela 2.1.), od 1882 v Belgiji do 1929 na Irskem (neupoStevaje Francijo, kjer se je demografski prehod začel ze okoli leta 1800). Na podlagi teh ugotovitev sta sklepala, da je časovno obdobje oz. leto boljši prediktor začetka upadanja rod- 18 nosti kot pa socialno-ekonomski kazalci razvoja. Tabela 2.1.s Letnice 10% znižanja zakonske rodnosti v nekaterih evropskih državah dr2ava_________________letnica Vir: (Knodel in van de Walle, 1986: 394-395). Zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov (velikih razlik v spreminjanju nivoja rodnosti med posameznimi slovenskimi pokrajinami in pogostega spreminjanja državnih meja), demografi do danes se niso uspeli izračunati, v katerem obdobju oz. letu je prišlo do 10% 19 znižanja rodnosti poročenih v Sloveniji, predpostavlja pa se, da je do tega prišlo v prvi četrtini 20. stoletja (Sircelj, 1991). Z ugotovitvijo o pomenu letnice začetka demografskega prehoda je povezano tudi spoznanje, da je klasična demografska teorija zanemarila merjenje motiviranosti za omejevanje rodnosti v povezavi s socialno-ekonomskimi dimenzijami modernizacije. V zvezi s tem sta J.Knodel in E. van de Walle predpostavila, da je moral biti tudi že pred nastopom modernizacijskih procesov določen delež otrok nezaželenih, hkrati s tem pa je obstajala tudi vsaj latentna motivacija za omejevanje rodnosti. Potrditev te domneve vidita v vrsti zgodovinskih virov, ki govorijo o slabem ravnanju staršev z otroki: pošiljanje otrok k dojiljam, zapuščanje in izpostavljanje otrok nevarnostim, slabo ravnanje z otroki in podobno, kar je vplivalo na visoko smrtnost dojenčkov in otrok. Slabo ravnanje z otroki je bilo po menju J.Knodla in E. van de Wallea ena od glavnih oblik omejevanja rodnosti v pred-tranzicijskih družbah. Omejevanje rojstev s pomočjo kontracepcije med poročenimi dvojicami je bilo namreč v predtranzicijski Evropi praktično neznano sirsim segmentom populacije (Coale, 1986). Širjenje znanja o kontracepciji (različne kontracepcijske metode so bile znane vsaj že od antike naprej) je bilo za takratno družbo nesprejemljivo, znak deviantnega obnašanja, ki je bil tarča moralnega obsojanja in fizičnega preganjanja. Na znanje o kontracepciji se je gledalo kot na specializirano znanje razuz-dancev in izprijencev. Nenaklonjenost ali celo sovražnost pred-tranzicijske Evrope do uporabe kontracepcijskih metod in do abortusa je bila razumljiva zaradi nezadostnega obsega razpoložljivih eksistenčnih virov. Prilagajanje omejenim virom je bilo mogoče le na kolektivni, ne pa na individualni ravni. Ce je posameznik hotel preživeti, se je moral odpovedati svojim individualnim težnjam. Zato uporaba kontracepcije, ki predpostavlja individualno motiviranost, v 20 pred-industrijskih, pred-tranzicijskih družbah realno ni bila mogoča (Watkins, 1986). Vendar so se tudi v pred-tranzicijskih družbah izoblikovala pravila reguliranja rodnostnega obnašanja (omejevanja bioloških potencialov): opredeljeni so bili pogoji vstopanja in izstopanja iz zakonske zveze - npr. "evropski vzorec porocnosti" (pozne poroke in velik delež dokončno samskih); izoblikovana so bila stališča do izvenzakonskih spolnih odnosov in izvenzakonskih rojstev; določen je bil začetek in konec rodnostnega obdobja ter trajanje dojenja in razmaki med porodi; določen je bil pomen moških in ženskih otrok in podobno (Coale, 1986). Vsaka skupnost je zato, da je lahko ohranila svojo kontinuiteto in obstoj, razvila sebi ustrezen vzorec rodnostnega obnašanja, ki se je od skupnosti do skupnosti lahko precej razlikoval. Razlike v oblikovanju vzorcev rodnostnega obnašanja so bile predvsem kulturno pogojene, najpogosteje z versko in etnično pripadnostjo ter urbanim načinom življenja (Anderson, 1986, Sharlin, 1986). Demografske razmere v posameznih evropskih regijah pred demografskim prehodom, začetek ter trajanje njihovega demografskega prehoda so bile, kot kažejo analize EFP (Anderson, 1986, Knodel in van de Walle, 1986, Sharlin 1986), značilno povezane s kulturnimi karakteristikami teh regij: jezikom, etnično pripadnostjo in veroizpovedjo. Razlike med regijami v nivoju smrtnosti dojenčkov, rodnosti poročenih in deležu poročene populacije so bile pred začetkom demografskega prehoda precejšnje. Kulturno in geografsko bližnje regije so imele podobne demografske razmere. Tudi v teku tranzicije je bilo prevzemanje novega vzorca rodnostnega obnašanja - začetek množičnega uporabljanja kontracepcije - močno povezano s kulturnimi značilnostmi posameznega okolja. Področja s podobnimi kulturnimi karakteristikami so začenjala s tranzicijo ob podobnem Času in v podobnem tempu neodvisno od socialno-ekonomskih pogojev, področja 21 s podobnimi socialno-ekonomskimi značilnostmi, a različnimi kulturami, pa so doživljala tranzicijo ob različnem Času in z različno intenziteto (Anderson, 1986, Knodel in van de Walle, 1986). Vpliv modernizacije na rodnost je bil v principu taksen, kot ga je predpostavila klasične teorija demografskega prehoda, kajti vse relativno modernizirane družbe imajo danes nizke stopnje rodnosti. Toda neposreden učinek modernizacije na rodnost je variiral tako, kot je variiral medij (regija), v katerega so bile vpeljane spremembe. Kot dokazujejo rezultati analiz EFP, imajo lahko regije pomen skupkov pravil, ki so povezovali pred-tranzicijske načine produkcije in reprodukcije in spodbujali ali pa zavirali vpliv modernizacije na nove vzorce rodnostnega obnašanja. Iz tega tudi izhaja, da je modernizacija lahko zadosten ne pa tudi nujen pogoj za začetek upadanja rodnosti (Watkins, 1986). Relativne podobnosti v času nastopa tranzicije (v dveh tretjinah evropskih provinc se je demografski prehod zaCel med leti 1880 in 1910) tako ni mogoče pojasniti z ekonomskim razvojem, ampak prej z učinki informacijske difuzije o kontracepciji in izmenjave normativnih prepričanj (Knodel in van de Walle, 1986: 412-413). Demarkacijske linije med neinterakcijskimi demografskimi režimi so bile najpogosteje jezikovne bariere. Do širjenja spoznanj, da je z rodnostjo mogoče manipulirati, in prevzemanja koncepta omejevanja rodnosti je prišlo pod zelo različnimi socialnoekonomskimi in demografskimi pogoji. Da je do tega prišlo, so bila potrebna zadostna mera motiviranosti za omejevanje rodnosti, temu naklonjena stališča in ustrezne možnosti pretoka informacij. Ce na kratko povzamemo, so analize EFP pokazale, da za začetek in potek upadanja rodnosti niso bili poglavitni modernizacijski procesi, ampak prej kulturne karakteristike pred-tranzicijskih 22 družb oz. njihova sprejemljivost za realiziranje zelje po omejevanju števila otrok. Odprto pa je ostalo vprašanje, kateri so bili tisti vzvodi in mehanizmi, ki so vplivali na to, da se je latentna motivacija za omejevanje rojstev spremenila v manifestno. Velik del svojih intelektualnih in raziskovalnih naporov je v iskanju odgovorov na to vprašanje posvetil J.C.Caldwell, pri čemer je zasnoval teorijo o spremembi smeri medgeneracijskega pretakanja blaginje kot glavnemu razlogu upadanja rodnosti. 2.1.4. TEORIJA MEDGENERACIJSKEGA PRETAKANJA BLAGINJE Teorija "medgeneracijskega pretakanja blaginje" (Caldwell, 1982) je rezultat dela skupine raziskovalcev pod vodstvom J.C. Caldwella. Predstavlja sintezo dolgoletnega neposrednega opazovanja demografskih procesov v nekaterih deželah tretjega sveta (Gana, Nigerija, Bangladeš) in Avstraliji ter primerjava teh opazovanj z demografskimi procesi v Evropi. Izhodiščna teza te teorije upadanja rodnosti je, da je "rodnostno obnašanje ekonomsko racionalno tako v pred-tranzicijskih kot v post-tranzicijskih družbah v kontekstu družbeno določenih ekonomskih ciljev in v okviru omejitev, ki jih postavljajo biološki in psihološki dejavniki" (Caldwell, 1982: 157). "Visoka ali nizka rodnost je rezultat ekonomske koristnosti za posameznika, dvojico in družino. Racionalnost visoke ali nizke rodnosti je odvisna od družbenih pogojev; predvsem od smeri medgeneracijskega pretakanja blaginje" (Caldwell, 1982: 152), to je od smeri pretoka sedanjih in pričakovanih materialnih in nematerialnih virov (delo, denar, varnost, ljubezen, pomoč, nasveti in podobno) od mlajše generacije k starejši in obratno, od 23 starejše k mlajši. Visoka rodnost je po Calldwelovem prepričanju racionalna, ko od mlajše k starejši generaciji priteka večja količina virov kot nasprotno; starejša generacija dobiva od mlajše veC, kot pa vanjo vlaga. To velja v družbah, v katerih se gospodarsko življenje odvija v okviru domače družinske produkcije (Caldwell, 1982: 159, 206). Odločanje o produkciji, njeni potrošnji in reprodukciji je v družbah z "družinskim načinom produkcije" privilegij st,arejSe, predvsem moške generacije, kar Se posebno velja za skupaj živečo razširjeno družino. Monopol odločanja in nadzorovanja starejše generacije omogočajo in vzdržujejo po starosti, spolu, poreklu in zakonskem statusu ločeni in razčlenjeni družinski in družbeni odnosi (Calduell, 1982: 209). Vzdržuje in opravičuje jih družinska morala, ki pokriva znaten del kulture (ali superstrukture) družbe in ima veliko oporo v religiji (Caldwell, 1982: 208). Družinska morala poudarja dom, prvenstvo družine in njene kontinuitete pred interesi posameznika. Otrokom (in tudi ženskam) predpisuje pridnost, delavnost, skromnost v potrebah, ustrežljivost, potrpežljivost, spoštovanje avtoritete starejših in podobno. V družbah z družinskim načinom produkcije visoka rodnost ni ekonomsko ugodna le za tiste posameznike in skupine, ki imajo v družini oblast, ampak je ta iz več razlogov ugodna za vse družinske člane. 1. Velike družine imajo v družbah z nerazvitim sistemom varnosti in zaščite Številne prednosti pred majhnimi, npr.: sposobne so ustvariti in akumulirati večje količine dobrin, uspešneje braniti svoj življenski prostor, lažje reševati krizne situacije, ohranjati svojo kontinuiteto in podobno. Za stabilno visoko rodnost je zainteresirana celotna družinska skupnosti, nizka rodnost oz. omejevanje rodnosti jim pomeni vir nevarnosti in negotovosti (Caldwell, 1982: 339). 24 2. Motivacije za stabilno visoko rodnost so povezane s karakteristikami družinskega načina produkcije, ki jih podpira družinska morala (Caldwell, 1982: 209, 340). Ena od teh je oteženo zaznavanje diskriminacije v procesu produkcije in potrošnje, zaradi večpomenskosti pravil, ki urejejo medsebojne odnose: spoštovanje avtoritete posameznika po eni strani omejuje, toda po drugi strani mu zagotavlja varno in zanesljivo preživetje. Hkrati s tem pa se položaj posameznika v družinski strukturi skozi življenje tudi spreminja. V zgodnejših življenjskih obdobjih je posameznik v podrejenem položaju, toda zaradi pričakovanega napredovanja po družinski hierarhični lestvici je njegov odpor do družinskih avtoritet majhen. Precejšno vlogo pri vsem tem ima tudi socializacija, ki od otroštva dalje utrjuje konformizem do tradicionalnih vlog (Caldwell, 1982: 168). Omenjeni elementi družinskega sistema, podprti s "kulturno superstrukturo", imajo po Caldwellovem prepričanju izjemen pomen za stabilnost visoke rodnosti. Visoka rodnost pa preneha biti racionalna takrat, ko morajo starejše generacije vlagati v mlajše več, kot lahko od njih pričakujejo v povračilo (Caldwell, 1982: 141). To se zgodi takrat, ko starejša generacija ni več sposobna nadzorovati zaposlovanja mlajše generacije na trgu delovne sile in zato od njih ne more več pričakovati zanesljivega pretoka blaginje (Caldwell, 1982:343). Posamezniki se v medsebojnih ekonomskih odnosih ravnajo po načelih tržno-blagovne proizvodnje, kar vpliva na spremembe v ekonomskih odnosih znotraj družine; nuklearna družina se osamosvoji od sirse skupine sorodnikov (Caldwell, 1982: 344). Vezi med centri moči, ki odločajo o ekonomskih zadevah in reprodukciji, so prekinjene; slednja postane domena bioloških staršev. 25 Vendar pa spremembe v načinu produkcije oz. ekonomskih odnosih znotraj družine - "ekonomska nuklearizacija" (Caldwell, 1982: 142) - se niso zadosten razlog za to, da pride do preobrata v medgeneracijskem pretakanju blaginje in do prehoda od visoke k nizki rodnosti. Po Callduellovem prepričanju je za to najprej nujno potrebna sprememba v Čustvenem ravnotežju nuklearne družine - "emocionalna nuklearizacija družine" (Caldwell, 1982: 143), do katere pride s slabenjem tradicionalne družinske morale. V razmerah družinskega načina produkcije so se v družini namerno razvijali in ohranjali šibki, hladni, včasih celo sovražni odnosi med posameznimi družinskimi člani, npr. ljubosumje med brati zaradi dediščine, sovraštvo med taSCo in snaho. Družinska morala, ki je podpirala taksne emocije, je bila nujna za vzdrževanje nemotenega funkcioniranja domače produkcije (Caldwell, 1982: 240). V interesu družine so bili šibki odnosi med zakoncema in zanikanje primata emocionalnih vezi med otroki in njihovimi roditelji. V majhni nuklearni družini, ki se pojavi ob zatonu domače družinske produkcije, pa ni veC taksnih potreb. Zanjo so značilne močne emocionalne vezi med partnerjema ter starši in njihovimi otroki. Pravila o tem, kaj in koliko lahko kdo dobi od koga in kdo lahko komu kaj naroči, se spremenijo; vlogo odločanja o reprodukciji prevzame zakonska dvojica (ženske dobijo pri tem večjo besedo), prioriteto pred zagotavljanjem virov za zadovoljevanje potreb svojih in partnerjevih starSev dobijo lastni otroci. Otroci so se iz ekonomske ugodnosti spremenili v ekonomsko neugodnost, visoka rodnost je s tem izgubila svojo upravičenost. Zamenjave tradicionalne družinske morale z močnejšim poudarjan- janjem individualnih pred kolektivnimi družinskimi težnjami po Caldwellovem prepričanju ni mogoče povezovati le s pojavom kapitalističnega načina produkcije, ampak tudi z delovanjem 26 nekaterih ključnih družbenih institucij,, kot sta država in cerkev. Povsod tam (se posebno to velja za Evropo), kjer sta bili dr2ava in cerkev sposobni posegati v reševanje kriznih situacij, v katerih so se zaradi najrazličnejših vzrokov znašli ljudje, je bil oslabljen pomen razširjene družine kot edinega garanta preživetja. Taksni primeri so znani že iz antičnih in rimskih časov, ko je imala država močno in dolgotrajnejšo oblast. Caldwell meni, da izvirajo pritiski na razširjeno družino in njeno moralo ter kasnejše upadanje rodnosti ze iz teh Časov (Caldwell, 1982: 138, 325). Morala, ki sta jo propagirali država in cerkev (tako katoliška kot protestantska ideologija), je bila nenaklonjena morali razširjene družine, Ce ne celo sovražna, saj je pomenila nevarnost za trdnost njune oblasti. Zato sta propagirali in spodbujali nuklearno družino in ustvarjali materialne in pravne pogoje za njeno preživetje. Fevdalni sistem, ki je zrasel na razvalinah urbanizirane civilizacije antičnega in rimskega sveta, je moškemu, predstavniku konjugalne družine, zagotovljal delo izven doma, postavljal pogoje (individualno ekonomsko odgovornost) dostopa do virov za zagotavljanje eksistence (zemljo), prepovedoval pripravljene ter zgodnje poroke in drugo. "Evropska kultura je sprejela nuklearno družino kot osnovno enoto družbe" (Caldwell, 1982: 153). Ekonomska nuklearizacija družine se je v zahodni Evropi, kot ocenjuje Caldwell, dogodila že pred nastankom moderne ekonomije (v Angliji npr. že vsaj v 13. stoletju). Toda vsi pogoji za spremembo smeri medgeneracijskega pretakanja blaginje s tem Se niso bili izpolnjeni: "Prehod (od visoke k nizki rodnosti o.p. M.C.I) ni mehanično določen z ekonomskimi spremembami" (Caldwell, 1982: 142) Ta prehod se je v večini evropskih dežel začel šele v drugi polovici 19. stoletja. Logika taksnega vrstnega reda dogodkov po Caldwellovem mnenju tici v vztrajnosti 27 tradicionalne družinske morale. "Dokler poteka tranzicija na področju morale, se smer medgeneracijskega pretakanja blaginje ne obrne" (Caldwell, 1982: 212). Razlog za vztrajnost družinske morale kljub eroziji rezidentne večgeneracijske družine z medsebojnimi obveznostmi vidi Caldwell v dvojni naravi produkcijskega načina zgodnjega kapitalizma - v hkratnem delovanju družinskega in kapitalističnega načina produkcije (Caldwell, 1982: 344-346). V prvih fazah kapitalističnega razvoja je v kapitalističnem načinu produkcije sodeloval le moški, gospodar konjugalne družine. Dobrine in storitve v gospodinjstvu pa je opravljala žena ob pomoči otrok po vzorcu tradicionalne družinske produkcije. Produkcijske odnose enega dela sistema produkcije so tvorili odnosi med delodajalcem in delavcem, drugega pa odnosi med možem na eni in ženo ter otroki na drugi strani. Tem odnosom se je prilegala tudi ustrezna morala. Zgodnjemu kapitalizmu je model družinske produkcije ustrezal iz več razlogov: 1. na račun poceni dobrin in storitev, ki so jih ustvarjala gospodinjstva, so delodajalci delavcem lahko dajali nizke mezde, 2. vzorec obnašanja in osebnostne značilnosti, ki so se razvijale s pomočjo družinske morale (varčnost, zmernost, ponižnost, ubogljivost, vestnost, poslušnost in podobno), so ustrezali podobi dobrega delavca. Ob pogojih, ki jih je ustvarjal ta dvojni sistem produkcije, se je visoka ali zmerno visoka rodnost lahko obdržala. Družinska morala je imela se vedno vpliv na pravila, ki so določala način produkcije in potrošnje dobrin in storitev v gospodinjstvu. Stroški otrok in žena so bili se vedno relativno majhni v primerjavi z njihovimi prispevki k družinskemu proračunu. V veliki meri so se vedno preživljali sami sebe, kar je za Caldwella pomemben demografski moment. Tistim (možu nuklearne družine), ki so 28 odločali o ekonomskih in reproduktivnih odloCitveh v družinskem gospodinjstvu, je namreč visoka rodnost se vedno prinašala ekonomske ugodnosti. To pa ni vec držalo, ko je: 1. zunanji trg postal konkurenčen gospodinjskemu delu žensk in otrok, 2. ko je na ženske začela vplivati ideologija enakih pravic, in 3. ko so se stroški otrok bistveno povečali, njihov prispevek k dohodku gospodinjstva pa znatno zmanjšal. Vzrok za te spremembe vidi Caldwell v vpeljavi množičnega obveznega izobraževanja (Caldwell 1982, 301-324). Z nastopom tega družbenega pojava po Caldwellovem prepričanju sovpada tudi začetek demografskega prehoda v Evropi v drugi polovici 19. stoletja. Za Caldwella izobraževanje nima direktnega učinka na rodnostno obnašanje ljudi, ampak vpliva nanj posredno s tem, ko spodbuja preureditev notranjih družinskih odnosov, družinske ekonomije ter spremembo smeri pretakanja blaginje. Mehanizmi, preko katerih izobraževanje vpliva na rodnost, so po Caldwellu naslednji (Caldwell, 1982: 303-4): 1. Zmanjšujejo se otrokovi potenciali za delo doma in izven doma. Ne le zaradi večjega števila ur, ki jih otroci prebijejo v soli in ob učenju, ampak tudi zaradi spremenjenega odnosa tako otrok kot staršev do tradicionalnih družinskih delovnih obveznosti. V domaČem delu oboji vidijo oviro za doseganje družbenega statusa, ki ga ponuja izobraževanje. 2. Stroški šolanja otrok presegajo stroške, ki izvirajo iz same šolnine, učnih pripomočkov in šolskih potrebščin. Skozi Šolo, otrokovo novo avtoriteto, otroci privzemajo nov način življenja, ki jim pripisuje veliko vecji obseg in kvaliteto zadovoljevanja potreb, kot jim je to dopuščala tradicionalna družinska morala. 3. Izobraževanje ustvarja odvisnost tako v družini kot v družbi. Z vpeljavo obveznega šolanja začne družba gledati na otroka kot 29 na bodočega in ne sedanjega producenta ter v zvezi s tem od družine pričakuje, da varuje družbeno investiranje v otrokovo prihodnost. Odnosi v družini se prilagodijo tem zahtevam. Vzpostavi se nov sistem pravic in dolžnosti, k čemur prispeva tudi zakonodaja za zaščito otroka, ki se pojavi vzporedno z uvedbo obveznega Šolanja. Pod vplivom množičnega obveznega šolanja tako za dečke kot deklice se spremenijo tudi odnosi med možem in ženo. Posledice, ki jih ima izobraževanje na ta odnos, se kažejo v intenzivnejših vezeh med partnerjema, krepitvi položaja žensk in njihove vloge pri odločanju o Številu otrok (položaj francoskih žensk). 4. Šolanje pospešuje kulturne spremembe in nastajanje novih kulturnih vzorcev. Razširja vrednote srednjega razreda in jih poskusa približati delavskim množicam (eden od osnovnih ciljev Šole je odprava tradicionalnih vzorcev obnašanja delavskega razreda). Vsebine, ki jih posreduje, zajemajo področja Sirse družbe in ekonomije, ne pa družinske produkcije in njej ustrezne morale. Tradicionalno družinsko moralo prikazuje kot anahronisticno, celo škodljivo družbenemu napredku. Na vprašanje, kaj je vplivalo na pojav množičnega obveznega Šolanja, Caldwell odgovarja, da tako kot začetka upadanja rodnosti tudi začetka tega pojava niso neposredno spodbudili ekonomski procesi. "To je bila predvsem družbena odločitev, ki je temeljila na naraščajoči blaginji - ekonomija se v tistem času ni razvijala s taksno intenziteto, da bi potrebovala tako nenadno povečanje solanih ljudi" (Caldwell, 1982: 222). Na pojav množičnega obveznega šolanja so v večji meri vplivali politični kot pa ekonomski procesi. Prizadevanja za njegovo vpeljavo so bila povezana s tremi družbenimi momenti: 1. z zahtevami po večjih socialnih pravicah in omogočanju revnim, a sposobnim posameznikom iz nižjih slojev dostop do socialne promocije, 2. z vpeljavo demokratičnih postopkov v politično življenje so se 30 pojavile potrebe po izobraženilh volivcih, 3. s spoznanjem, da sta nacionalna inoc in napredek države močno odvisna od ustreznega izobraževalnega sistema. Kot dokaz, da upadanja rodnosti niso spodbudili ekonomski procesi, Caldwell navaja tudi primer Francije. Glavni razlog upadanja rodnosti v tej deželi je bil po njegovem mnenju spremenjen položaj poročenih žensk (Caldwell, 1982: 347). Proces približevanja k večji enakopravnosti med zakonskima partnerjema je ženskam omogočil večjo kontrolo nad njihovo rodnostjo, ki je niso omejevale zaradi bojazni pred prevelikimi ekonomskimi bremeni otrok, ampak zaradi nakopičenih protislovji v zvezi s pogostimi porodi in zahtevami po ustrezni negi otrok. Ko je rodnost enkrat začela upadati, je v relativno kratkem času (gledano z vidika trajanja zgodovinskih sprememb) dosegla zelo nizko raven. Dejstvo, da do prehoda ni prišlo se hitreje, za Caldwella ne pomeni, da se smer medgeneracijskega pretakanja blaginje v celotni družbi ni obrnila. To počasno prehajanje je po njegovem prepričanju potrebno interpretirati kot obdobje, ko so bile navade uporabljati kontracepcijske metode, legitimizacija njene uporabe in izboljšave njene tehnologije - skupaj z lažjo dostopnostjo do splava in sterilizacije - bolj vzorec kot pa splošno sprejeta praksa, nenazadnje zaradi izredne vztrajnosti tradicionalne družinske morale (Caldwell, 1982: 347). Prispevek Caldwellove teorije "medgeneracijskega pretakanja blaginje" k pojasnitvi mehanizmov in vzvodov, ki so zavirali ali spodbujali začetek in potek demografskega prehoda, je predvsem v naslednj em: Za razliko od predhodnih demografskih analiz, ki so se zadrževale zgolj na makro nivoju, njegova analiza vključuje ožje družbene ravni. Tako posameznika in dvojico kot tudi celotno 31 družino in širšo mrežo sorodniskih odnosov je določil za tisti prostor, v okviru katerega se oblikujejo in sprejemajo odločitve o rojstvu otrok. Otroci so pomembni tako za dvojico in posameznika kot tudi za sirso družinsko skupnost. Odločilno vlogo pri spreminjanju rodnostnega obnašanja je pripisal spremembi v odnosih med žensko in drugimi člani ožje in sirse družine. Poudaril je pomen političnih in kulturno-ideoloskih procesov pred ekonomskimi procesi v obdobju demografskega prehoda. V prvih vidi osnovne spodbujevalce ali zaviralce upadanja rodnosti. Kljub temu, da ekonomska sfera (način produkcije) določa kulturno su-perstrukturo družbe, pa ta v obdobju naglih družbenih sprememb (industrijske revolucije) lahko za njo zaostaja. - Glavni dejavnik spreminjanja latentne motivacije za omejevanje rodnosti v manifestno je družinska morala oz. njena moč in vztrajnost nasproti drugim družbenim inentalitetam. Te teoretične posploSitve se nanašajo predvsem na razmere pred in med demografskim prehodom, vendar pa so lahko ustrezno konceptualno ogrodje tudi pri analiziranju demografskih procesov po demografskem prehodu. 32 2.2. EKONOMSKA TEORIJA RODNOSTI Številne empirične raziskave in zbiranja statističnih podatkov za pojasnjevanje demografskih pojavov so vedno vključevale tuzdi ekonomske kazalce. Na ta način se je akumuliral znaten obseg podatkov in ustvarilo precejšnje znanje o povezanosti med rodnostjo in ekonomskimi dejavniki. Vendar to znanje dalj Časa ni bilo deležno celovitejših teoretičnih pojasnil; veČina ugotovitev in dejstev je ostajalo slabo pojasnjenih, protislovnih in nedorečenih. Intelektualna praznina na tem področju pa je v sredini petdesetih let spodbudila nekatere ekonomiste iz kroga mikroekonomskih analiz k formiranju ekonomske teorije rodnosti. V naslednjih desetletjih se je z aplikacijami ze razvitih ekonomskih teoretičnih konceptov (neoklasicne mikroekonomske teorije) na področje rodnosti namnožila precej obsežna literatura. Med avtorji, ki pripisujejo cenam, stroškom, dohodku, oblikovanju "človeškega kapitala" otrok in mnogim drugim ekonomskim kategorijam pomen dejavnikov rodnosti, pa se niso izoblikovala povsem enotna stališča o vlogi mikroekonomske teorije kot celovitega teoretičnega okvira. Na eni strani so avtorji, ki se zavedajo, da je rodnost preveč kompleksen pojav in da ga z enim samim teroeticnim pristopom, kot je mikroekonomska teorija, ni mogoče zaobjeti. Na drugi strani pa so avtorji, ki v razvoju in izpopolnitvi mikroekonomske teorije s pomočjo obsežnih empiričnih raziskav vidijo pravo pot k celovitemu razumevanju rodnostnega obnašanja ljudi. V nadaljevanju bodo najprej predstavljeni nekateri avtorji iz druge skupine. 33 2.2.1. CISTA EKONOMSKA TEORIJA RODNOSTI Po konvencionalni teoriji potrošniškega obnašanja (Hicks-Allen, 1957; povzeto po Andorka, 1978) poskusa posameznik maksimizirati svoje zadovoljitve v skladu z razpoložljivimi vrstami blaga, njihovo ceno ter svojim okusom oz. preferencami in dohodkom. Pri aplikaciji te teorije na področje raziskovanja rodnosti so otroci posebna vrsta blaga, rodnost pa je rezultat potrosnikovih potreb po otroku ob tem, da upošteva tudi druge vrste blaga. Po tej teoriji pa tudi velja, da so višji dohodki vedno bolj ali manj pozitivno povezani z večjim številom otrok. Toda v realnem življenju je nemalo primerov, ko imajo družine iz višjih dohodkovnih razredov dosti manj otrok kot pa družine iz nižjih dohodkovnih razredov. Avtorji, ki izhajajo iz tradicije mikroekonomske teorije, se pri formulaciji rešitev te dileme med seboj precej razlikujej o. G. Becker meni v enem od svojih zgodnjih del (1960), da je najpomembnejši dejavnik, zaradi katerega prihaja do negativne zveze med rodnostjo in dohodkom, različna informiranost in dostop do kontracepcijskih metod. Skupine prebivalstva z nižjimi dohodki slabše poznajo kontracepcijske metode in imajo zaradi tega večje število otrok. Ob predpostavki, da so razlike v poznavanju načinov načrtovanja družine minimalne oz. jih sploh ni, vse dvojice podobno razmišljajo in se obnašajo: upoštevajo stroške in ceno blaga ter otrok, kakor tudi obseg razpoložljivega dohodka. Tisti z višjimi dohodki si lahko privoščijo boljše in vec vrst blaga ter večje število in bolj kvalitetne otroke. Novost, ki jo je vpeljal G. Becker z aplikacijo mikroekonomske teorije na področju rodnosti, je pojem kvalitete otrok in pomeni razdelitev celotne porabe za otroka na porabo, ki gre za stroške, in porabo, ki je namenjena za kvaliteto. Stroški otrok so odvisni od cen blaga in storitev na trgu, na kar družine s svojim dohodkom ne 34 morejo bistveneje vplivati. Poraba za kvaliteto pa je odvisna od odločitev družine in je pozitivno povezana z višino njenega dohodka. Starši z višjimi dohodki imajo po Beckerjevem mnenju ne le vec otrok, ampak tudi vec vlagajo v otroke. Na vprašanje, ali dvojice in družine z višjimi dohodki ves svoj ekstra denar resnično namenjajo za višjo kvaliteto danega Števila otrok in ali si pri tem želijo tudi večjega števila otrok, Becker odgovarja pritrdilno. Prepričan je, da si dvojice z višjimi dohodki želijo tako vec otrok kakor tudi bolj kvalitetne otroke in da se o tem odločajo svobodno in samostojno. Elastičnost dohodka kvalitete kot tudi kvantitete otrok je tako pozitivna. Beckerjeva razlaga odnosa med dohodkom in Številom otrok je bila deležna precejšnjih kritik tako s strani ekonomistov kakor tudi raziskovalcev rodnosti s področja drugih družboslovnih disciplin. Očitki so se nanašali predvsem na neustreznost preprostega prenosa klasične konsumpcijske teorije na področje rodnosti in sicer, da se starši svobodno in samostojno odločajo o Številu otrok in porabi sredstev za vsakega otroka. B. Okun (1960) npr. trdi, da bogati niso svobodni pri odločanju, koliko sredstev bodo porabili za kvaliteto svojih otrok. Na to v precejšnji meri vpliva njihov družbeni položaj (preference, ki iz njega izhajajo): minimalni stroški na otroka so nižji pri družinah z nižjimi dohodki in nižjim socialno-ekonomskim statusom kot pri družinah z višjimi dohodki in višjim statusom. To pa zato, ker otrok ni mogoče vzdrževati na dosti nižjem nivoju življenskega standarda kot ga imajo njihovi starši. Starši z višjimi dohodki se tako odločajo za manjše Število otrok. Precej ostra kritika ekonomske teorije rodnosti G. Beckerja prihaja iz vrst demografov in sociologov. Med njimi J.Blake (1968) dokazuje, da zaradi vrste razlogov otrok ni mogoče preprosto primerjati ali celo enačiti s potrosnimi dobrinami. Kajti starši se o tem, koliko otrok bodo imeli, ne odločajo na 35 enak način kakor pri tem, ali bodo kupili neko potroSne blago ali ne. Močni družbeni pritiski po eni strani namreč spodbujajo dvojice k poroki in formiranju družine ne glede na njihove finančne zmožnosti, po drugi strani pa jim narekujejo, kakšen standard nege, vzgoje in izobraževanja potrebujejo otroci. Starši tudi niso neodvisni, ko gre za izbiro kvalitete njihovih otrok, saj ta poleg nege in izobrazbe zavisi se od vrste drugih dejavnikov (npr. genetičnih). Starši, ki niso zadovoljni s številom in kvaliteto svojih otrok, tudi ne morejo svojih otrok kar preprosto zamenjati ali se jih znebiti, kot se to da storiti s potoSnim blagom. Za neustrezno ravnanje staršev z otroki so namreč na voljo družbene in pravne sankcije. Glede stroškov otrok pa je J. Blake prepričana, da se stroški otrok iz različnih družbenih slojev med seboj razlikujejo tudi zaradi različnih standardov, ki jih v zvezi z otroki privzemajo starši. Zaradi tega zveza med dohodkom in številom otrok ne more biti pozitivna (kar dokazujejo tudi empirične raziskave). Pri odločanju o Številu otrok imajo na dvojice in družine tako večji vpliv družbene norme in vrednote, kot pa golo ekonomsko preračunavanje. Te in podobne kritike so spodbudile G. Beckerja in njegove sodelavce - predstavnike t. i. Cikaske Šole - k izpopolnitvi ekonomske teorije rodnosti. Delo z naslovom The Treatise on the Family (1981) je sinteza Beckerjevih nadaljnih prizadevanj v smeri odkrivanja vzrokov, zakaj imajo družine z višjimi dohodki manj otrok kot družine z nižjimi. S tem v zvezi je izpopolnil koncept odnosa (interakcije) med količino in kvaliteto otrok. Osnovni koncept kvalitete otrok se pri tem ni spremenil: visja kvaliteta otroka izvira iz dodatne porabe (večjega investiranja v človeški kapital), ki je pozitivno povezana z dohodkom družine. Poleg učinka dohodka je v analizi upošteval Se učinek tržnih in netrznih (shadow) cen. Netrzne cene se nanašajo na dobrine, ki jih ni mogoče kupiti na trgu, temveč se producirajo in trosijo v gospodinjstvu ob uporabi na trgu kupljenih dobrin, časa članov 36 gospodinjstva in različnih vložkov iz okolja. Med taksne dobrine sodijo poleg prestiža, spoštovanja, zdravja, altruizma in zadovoljstva tudi otroci. Netrzna cena količine otrok je odvisna od kvalitete otrok, netržna cena kvalitete otrok pa od količine otrok. Zveza med kvantiteto in kvaliteto ima po Beckerju naslednji pomen: "neko zunanje povečanje v kvantiteti povečuje netrzno ceno kvalitete, to pa zmanjšuje potrebo po kvaliteti. Zmanjšanje kvalitete zmanjšuje netrzno ceno kvantitete, zato ker je ta odvisna od kvalitete, ki nadalje povečuje potrebo po kvantiteti. Toda to povečuje netrzno ceno kvalitete in se naprej znižuje kvaliteto, kar nadalje znižuje netrzno ceno kvantitete ter povečuje kvantiteto in tako naprej" (Becker 1981: 104). Ta interakcija med kvaliteto in kvantiteto se nadaljuje do vzpostavitve novega ravnotežja ali pa do trenutka, ko se pojavi neka zunanja spodbuda, ki vpliva na družinsko funkcijo koristnosti. Interakcija med kvaliteto in kvantiteto otrok po Beckerju tudi pomeni, "da bi povečanje, recimo, cene kvantitete povečalo kvaliteto za več kot druge dobrine, čeprav bi bili kvaliteta in te druge dobrine enako dobri nadomestki za kvantiteto. Zares, povečanje cene kvantitete bi lahko zmanjšalo druge dobrine skupaj s kvantiteto in povečalo samo kvaliteto, četudi bi bila elastičnost substitucije enaka za vse dobrine" (Becker 1981: 110). Iz omenjenega izhaja napoved močne negativne zveze med kvaliteto in kvantiteto otrok, ki jo po Beckerjevem mnenju potrjujejo mnogi primeri investiranja v Človeški kapital. Kot npr. pravi, imajo Židi danes v glavnem visoke dohodke zato, ker so v preteklih obdobjih (v zadnjih 150 letih) veliko investirali v izobraževanje, zdravje in druge vrste Človeškega kapitala svojih otrok. Razlogi za visoke dosežke in nizko rodnost pri Židih so po Beckerjevem prepričanju visoke marginalne stopnje povračil, ki so jih prinašale investicije v otroke. Drug nasprotni primer, ki ga omenja Becker, pa so Črnci, ki so zaradi nižje stopnje povračil od investicij v zdravje, izobraževanje in druge vrste usposabljanja svojih otrok v primerjavi z belci manj 37 vlagali v svoje otroke. Interakcija med kvantiteto in kvaliteto implicira, da se črnci odzivajo na slabše investicijske možnosti z višjo rodnostjo. Visoko povračilo od investicij je tako glavni razlog, zakaj imajo bogatejše družine kljub pozitivnemu dohodkovnemu učinku manj otrok, revnejše družine pa nasprotno vec otrok. Poleg Beckerja gre v tej skupini oblikovalcev ekonomske teorije rodnosti omeniti Se J.Mincerja in J. L. Simona. Mincer (1963) je znan predvsem po tem, da je v teorijo rodnosti vnesel pojem opor-tunitetnih stroškov. To so v bistvu indirektni stroški, ki na področju rodnosti nastanejo z odpovedovanjem staršev dohodku ali drugim priložnostim, da bi se lahko posvetili svojim otrokom. Med njimi je najpomembnejši strošek poraba časa. Ko se starši odločajo se za enega otroka, primerjajo, kakšne stroške in kakšne koristi bodo imeli pri tem, npr. ali se mora mati zaradi novega otroka odpovedati svoji zaposlitvi. Mincer ugotavlja, da je v razvitih družbah, kjer so 2enske izobražene in so razlike v zaslužku med spoloma manjše, strošek odpovedati se zaposlitvi dosti večji, kot pa v manj razvitih okoljih. Višji Človeški kapital Žensk je tako negativno povezan z rodnostjo. Simon (1969) je 2elel v okviru splošne teorije rodnosti pojasniti dejstvo, da zelena rodnost v mnogih primerih ni pozitivno povezana z dohodkom. Njegov model vključuje Štiri dejavnike rodnosti: 1. dohodek, 2. stroške izobraŽevanja otrok, 3. investicijsko vrednost otrok v smislu njihovega potencialnega prispevka pri podpori staršem in 4. kompleksen dejavnik modernizacije: izobrazbo, kraj bivanja, smrtnost otrok, vernost in poznavanje kontracepcijskih metod. V različnih Časovnih in prostorskih kontekstih so se med dohodkom in rodnostjo pokazale različne povezave. V medsektorskih primerjavah nerazvitih družb je imel dohodek, kljub njegovemu pozitivnemu parcialnemu učinku (ob izključitvi drugih vplivnih spremenljivk iz korelacije), ob 38 neupoštevanju 2. in 3. dejavnika, negativen učinek na rodnost. Negativen učinek dohodka na rodnost Simon pojasnjuje z učinkom modernizacijskega dejavnika, ki je pozitivno povezan z dohodkom in negativno z rodnostjo. Tudi pri analiziranju daljših časovnih serij se je modernizacija pokazala kot dejavnik, ki dominira nad zvezo med dohodkom in rodnostjo, ki je negativna. Šele pri analiziranju krajših Časovnih obdobij so se pokazali pozitivni učinki sprememb dohodka, ker se nivo modernizacije ni bistveno spremenil. V razvitih državah postane ta zveza se bolj nejasna. Smrtnost otok in dojenčkov je dosegla nivo, ko se ne more vec dosti bolj znižati, znanje o kontracepcijskih metodah je postalo bolj ali manj splošno razširjeno in delež kmečke populacije se je že toliko zmanjšal, da bi se vsako nadaljne spreminjanje njegovega deleža v celotni družbi zelo malo poznalo. Po Simonovem mnenju v razvitih družbah edino se izobraževanje kot komponenta modernizacije ohranja in celo povečuje svoj vpliv, zato sta lahko tako izobrazba kot dohodek v pozitivni zvezi z rodnostjo. Vendar pa za ta zadnji sklep Simon priznava, da je negotov. 2.2.2. NEEKONOMSKE KATEGORIJE V EKONOMSKI TEORIJI RODNOSTI Med avtorji iz druge skupine, ki so se pri svojih teoretičnih razmišljanjih sprva prav tako naslanjali na tradicijo neoklasicne mikroekonomske teorije, a sokasneje privzeli tudi druge bolj sociološke kategorije, je treba najprej omeniti H. Leibensteina. Ta avtor je bil pravzaprav prvi, ki je formuliral ekonomsko teorijo rodnosti (Leibenstein, 1957) in sicer je poskušal razložiti vzroke upadanja rodnosti med demografskim prehodom. Pri tem je razlikoval med tremi tipi koristi in dvema tipoma stroškov, ki po njegovem mnenju pomembno vplivajo na (ne )odloCitve staršev za rijstvo večjega števila otrok. Hkrati 39 je tudi predpostavljal, da je odločanje družine,ali dvojice v zvezi s številom otrok racionalno. Med koristi je uvrstil: 1. konsumpcijsko koristnost - otrok je vir osebnega zadovoljstva; 2. koristnost, izhajajočo iz dela ali dohodka, ki jo otrok prispeva k družinskemu proračunu, bodisi z delom v družinskem podjetju, kmetiji, bodisi z vstopom na trg delovne sile; 3. varnostno koristnost, ki se nanaša na socialno varnost, ki jo nudijo otroci ostarelim in za delo ne več sposobnim staršem. Med stroški pa loči med: 1. direktnimi stroški, ki nastajajo z nakupi hrane, obleke, izobraževanja in 2. indirektnimi stroški, ki izhajajo iz odpovedovanja staršev dohodku in drugim aktivnostim v korist ukvarjanja z otroki (ta pojem indirektnih stroškov je podrobneje razdelal J. Mincer). Na te koristi in stroške vplivajo socialnoekonomski razvoj predvsem pa: 1. naraščanje per capita dohodka; 2. upadanje smrtnosti in 3. spremembe v poklicni strukturi prebivalstva. Ob predpostavki nespremenjene konsumpcijske koristnosti n-tega otroka, kadar dohodek raste, po Leibensteinovem prepričanju velja, da obe drugi koristnosti, ki se nanašata na delo oz. zaslužek in varnost, upadata. Upadata zato, ker se pri višjem per capita dohodku otroci dalj časa izobražujejo in kasneje zaposljujejo. Z naraščanjem dohodka per capita naraščajo direktni stroški otrok v obliki denarja, toda ni jasno, ali se družine z nižjimi dohodki zaradi pokrivanja teh stroškov bolj odpovedujejo dobrinam Široke potrošnje. Po drugi strani pa naraščanje indirektnih stroškov otrok zelo pomembno vpliva na družine ali dvojice višjih dohodkovnih nivojev, ker silijo starše, da se zaradi otrok odpovedujejo dobremu zaslužku in priljubljenim potrošniškim aktivnostim (npr, rekreaciji). Zato se starši pri izbiri števila otrok odločijo tako, da primerjajo, tehtajo zadovoljstva ali koristi z denarnimi in psihološkimi stroški, ki jih prinaša dodatni otrok. Po dokaj ostri kritiki, ki so jo bila deležna pionirska dela ekonomske teorije rodnosti, je bil H. Leibenstein tudi eden 40 prvih, ki se je oddaljil od Cisto ekonomskega pristopa pojasnjevanja razlik v rodnosti. V svojih kasnejših delih (Leibenstein, 1975) je poleg ekonomskih kategorij upošteval tudi sirse družbene dejavnike rodnosti, npr. slojevitost družbe. Različni družbeni sloji imajo po njegovem mnenju različne okuse in preference do otrok, na kar pa ne vpliva le nivo dohodka. Razloge zaradi katerih imajo družine ali dvojice z višjimi dohodki manj otrok, tako ni mogoče iskati le v večjih stroških otrok, ampak tudi v različnih standardih, ki v sebi vključujejo različne cilje. Na oblikovanje teh standardov odločilno vplivajo mnenjske skupine oz. voditelji, ki jih determinirajo kulturna in zgodovinska tradicija, družbeno-ekonomski status in podobno. Te skupine in posamezniki oblikujejo zase in za ostale clane družbe standarde in cilje, ki so bolj ali manj obvezni. Med te splošno veljavne standarde se uvrščajo tudi standardi potrošniškega obnašanja, ki med drugim določajo, katero blago pritice posameznemu družbenemu statusu. Na osnovi statusnega blaga Leibenstein pojasnjuje, zakaj imajo višji družbeni sloji manj otrok kot pa nižji. Ce bi imele vse vrste blaga enak statusni predznak, bi imele družine z višjimi statusi vec otrok, kot pa družine z nižjim statusom. Z uvedbo statusnega blaga pa se v družinah z višjim statusom povečujejo mejni stroški otrok; dodatni otrok pomeni izgubo, odpoved koristnosti statusnega blaga. Iz tega sledi sklep, da so višji dohodkovni razredi (z izjemo najvišjih) negativno povezani s Številom otrok, znotraj posameznega dohodkovnega razreda pa velja obratna zveza. NovejSi Leibensteinovi prispevki k teoriji rodnosti (1982) so Se manj striktno ekonomski. Poleg tega, da v analizo dejavnikov rodnosti vpeljuje koncepte, ki so se razvili v okviru teorije akcije, kritizira tudi osnovne predpostavke ekonomske teorije rodnosti; predpostavko o maksimalnem pretehtavanju koristi in stroškov vsakega otroka preden se družina ali dvojica odloČi oz. ne odloČi zanj, kakor tudi predpostavko, da je družina 41 pripravljena imeti le toliko otrok, kolikor jih prispeva k mak-simiziranju njenih koristnosti. Izhajajoč iz izsledkov, do katerih so prišli teoretiki s področja psihologije (mehanizmi vzpostavljanja akcije in struktura motivacij), je prepričan, da se večji del ljudi obnaša povsem običajno, brez posebnega sprejemanja odločitev in mestoma inertno, kar pa seveda velja tudi za njihovo rodnostno obnašanje. To svojo trditev ilustrira na primeru posrednih dejavnikov rodnosti: deležu poročenih ob določeni starosti, uporabi kontracepcije, abortusih, frekvenci spolnih odnosov, trajanju dojenja in drugem, za katere je mogoCe ugotoviti, da se odvijajo po nekih posebnih običajih. Npr., obstajajo običaji vstopanja v zakonsko zvezo, frekvence spolnih odnosov v zakonski zvezi in podobno. Te običajne frekvence pa vključujejo neko povprečno popolno velikost družine. Vprašanje, ki sledi takemu sklepanju, je, kolikšen del populacije se obnaša po običajnih vzorcih, in kolikšen del je pripravljen za neobičajno obnašanje. Leibenstein v zvezi s tem odgovarja, da so ti deleži odvisni od tega, kakšni stroški spremljajo določen naoin obnašanje. Ljudje se obnašajo običajno, ce stroški za ta način niso previsoki. Kakor hitro pa to postanejo, se vključijo mehanizmi sprejemanja odločitev, v okviru katerih prizadeti ponovno presodi, kakšne možnosti lahko sledijo ustaljenim navadam in kakšne lahko pričakuje od alternativnega načina obnašanja. Absolutni strošek je lahko lakota zaradi nezmožnosti nahraniti večje število otrok. Tudi Ce je družina motivirana za sprejemanje eksplicitnih odločitev, se ni nujno, da to počenja popolnoma racionalno, ker lahko da ne upošteva vseh relevantnih premislekov. Koliko so ti vključeni v končno odločitev, je odvisno od moči in obsega zunanjih in notranjih pritiskov, ki jih je deležen odločajoči. Šele takrat, ce so ti pritiski zelo moCni v smislu "fizičnih stroškov", nastopi skrben premislek vseh relevantnih možnosti. Za ves proces odločanja, z izjemo zadnjega primera, je po Leibensteinovem prepričanju značilna ne-maksimizacija. To pa je značilnost večine gospodinjstev, saj se je le manjšina prisil- 42 jena obnašati skrajno racionalno. Tako razvit model odločanja Leibenstein aplicira na različne stopnje družbenega razvoja. Temu sledi sklep, da je rodnost na začetnih razvojnih stopnjah družbe manj spremenljivka odločanja; postane pa to kasneje, ko se spremenijo razmere oz. povečajo pritiski za odločanje. Po Leibensteinovem mnenju to se posebno velja za urbana okolja, kjer medosebne primerjave relativnega življenjskega standarda in življenjskih stilov motivirajo posameznike k nekonvencionalnemu obnašanju. R. Easterlin (1975) je naslednji ekonomist, ki je v svoj teoretični okvir vključil sirse družbene koncepte, hkrati pa poudarjal pomen ekonomske teorije rodnosti kot najboljšega izhodišča za sistematično analizo rodnosti. Poleg pojmov "potencialni dohodek" in "oportunitetni stroški" je v svoj pojmovni aparat vključil Se pojem "stroški kontracepcije" (neprijetnosti ob uporabi kontracepcije, predvsem tradicionalnih metod). Podobno kot drugi ekonomisti je predpostavil, da je rodnost rezultat zavestne izbire dvojic, tako kot to velja tudi za odločitve, ki se nanašajo na potrošnjo, proizvodnjo in pridobitniske aktivnosti. Na število otrok, ki jih ima dvojica, po njegovem mnenju vplivajo Se dohodek, cene (stroški) otrok in drugih dobrin ter njun okus. V nasprotju z običajnim prepričanjem med ekonomsti Easterlin meni, da se okus pri ljudeh sčasoma spreminja in da pri vseh skupinah (religioznih, etničnih, socialnih in podobno) ni enak. Na oblikovanje okusa vplivajo socializacija, izobraževanje in splošni vplivi okolja skozi posameznikovo celotno življenje. Preko pojma okusa je v svojo teorijo rodnosti poleg ekonomskih dejavnikov tako vpeljal Se druge: religioznost, etnično pripadnost, kraj bivanja, socialnoekonomski status in izobrazbo. To pa so tiste karakteristike, za katere Easterlin meni, da vplivajo na oblikovanje preferenc pri posameznikih in skupinah. 43 Kot zadnjega predstavnika ekonomske teorije rodnosti, ki pojasnjuje razlike v številu otrok z upoštevanjem Sirsih družbenih dejavnikov, v tem delu naloge omenjam Se Y. Ben-Poratha (1982). Njegov prispevek k teoriji rodnosti temelji na analizi razlik med družbenimi okolji (prostorsko in Časovno) z vidika njihovega institucionalnega razvoja. Pri tem je posebej izpostavljena stopnja razvoja trga in delitve dela. Predpostavka, ki se na to navezuje, je, da v manj razvitih tržnih situacijah v nasprotju z brezosebnim, specializiranim trgovanjem, prevladujejo transakcije med tistimi ljudmi, ki se dobro poznajo in so medsebojno povezani preko najrazlicnih vezi. V okoljih s tako razvitim trgom prostor transakcij osnovnih storitev in vzajemnega zavarovanja pripada družini. Cim številnejša je, večje ugodnosti prinaša svojim članom (partnerjem v transakcijah). V tako raz-delanem teoretičnem okviru so spremembe oz. upadanje rodnosti povezane z zatonom ugodnosti, ki se ustvarajo v družini, oz. s prevzemanjem njenih fukcij s strani drugih družbenih institucij. Po Ben-Porathovem prepričanju lahko razlikovanje med spremembami v blagostanju in institucionalnem razvoju družbenega okolja (tržnih odnosov) pomembno prispeva k boljšemu razumevanju sprememb v odnosu med rodnostjo in blaginjo. Prispevek ekonomistov k nastajanju teorije rodnosti, tako prve kot druge skupine omenjenih avtorjev, je vsebinske kot tudi formalne narave. Razširili so zorni kot opazovanja demografskih pojavov, s tem ko so v analizo vključili elemente, kot so dohodek, cene, stroški, kvaliteta otrok, Človeški kapital in druge (tudi neekonomske) elemente. Preko teh pojmov in njihovih empiričnih testiranj so pokazali, da je razvoj rodnosti pomembno, čeravno ne enoznačno povezan z ekonomskimi procesi in odnosi. Opozorili so tudi, da je razen z analizami na makro nivoju (poglavitno značilnostjo demografskih analiz) k proučevanju rodnosti potrebno pristopiti tudi z analizami na mikro ravni. V tej zvezi so pokazali, da gre pri rodnostnem 44 obnašanje v bistvu za proces odločanja, v katerem se posameznik ali dvojica sooCa z različnimi alternativami in izbira med njimi. Glavna slabost njihovega dela pa bi bila ta, da so ekonomsko teorijo rodnosti gradili izključno na preteklih in sedanjih izkušnjah t.i. razvitih kapitalističnih družb. Zato je potrebno šele ugotoviti, koliko so njihovi modeli uporabni tudi za analize upadanja rodnosti v bivsih socialističnih dr2avah in t.i. de2elah tretjega sveta. Ekonomskemu pristopu, posebno prvemu delu avtorjev, gre očitati tudi to, da njihove predpostavke temeljijo zgolj na dojemanju posameznika kot racionalnega bitja, ne pa tudi zavezanega določenemu socio-kulturnemu miljeju. V zvezi s tem je vprašljiva predpostavka, da na posameznikove odločitve o rojstvu otrok vplivata le kvaliteta in kvantiteta otrok. Zaradi teh nejasnosti cista ekonomska teorija rodnosti ne more imeti značaja splošne teorije rodnosti, ampak lahko njeni koncepti prispevajo k tvorbi različnih širših pristopov. 45 2.3. SOCIOLOŠKA TEORIJA RODNOSTI Dosedanji prispevki sociologov k oblikovanju ustreznega konceptualnega okvira za pojasnjevanje sprememb in variacij v nivoju rodnosti so v primerjavi s prispevki, ki so jih dali demografi in ekonomisti, dosti bolj skromni. Vendar pa to ne pomeni, da za razvoj t.i. sociološke teorije rodnosti do danes se ni bilo ničesar storjenega. Lahko bi rekli, da se je njen razvoj začel že s T.R. Malthusom (1970) in sicer z njegovo predpostavko o dejavnikih upadanja rodnosti. Menil je, da bodo v prihodnosti nižji družbeni razredi omejili svojo rodnost zaradi želje po ohranitvi eksistenčnega nivoja svojih družin. Poleg tega se bodo navzeli tudi okusa drugih dobrin, kar bo upadanje rodnosti Se okrepilo. S to predpostavko je hote ali nehote opozoril na pomen življenjskega standarda in njegovih meril (norm) za razvoj rodnosti. Iskanje odgovora na vprašanje, kakšen življenjski standard so privzemale in privzemajo za sebe posamezne družbene skupine ali celotne družbe v določenem času, pa so se začeli raziskovalci lotevati šele v sedemdesetih letih. Z zaostritvijo pritoslovij neenakomerne rasti svetovnega prebivalstva v tistem času je postala široko zastavljena (ne omejena zgolj na življenjski standard) sociološka razlaga razvoja rodnosti Se kako nujna. 2.3.1. OBRISI SOCIOLOŠKE TEORIJE RODNOSTI S potrebo po sociološki razlagi spreminjanja in razlik v nivoju rodnosti so se soočili že demografi in ekonomisti, na kar kaže uporaba nekaterih socioloških konceptov v njihovih teoretičnih modelih (primeri nekaterih avtorjev v prejsnih dveh poglavjih). Vendar pa je bilo to "izposojanje" včasih tudi nekoliko površno 46 in nesistematično. Vsak si je izbiral pojme in jih interpretiral po svoje v skladu s svojimi potrebami, kar pa ni bilo vedno povsem ustrezno. Nekateri ekonomisti (Easterlin, 1975) npr. pojem družbenih norm enačijo z okusi oz. preferencami in jih vključujejo v svoje preferenčne krivulje. G. Hawthorn (1970), sociolog, ki se je prvi eksplicitno lotil formulacije sociološke teorije rodnosti, se s taksno opredelitvijo norm ne strinja. Kot pravi, je pojmu okusa ali preference, ki ga uporabljajo ekonomisti, bližji pojem vrednote ali cilja kot pa pojem norme. Okus, preference, cilji in vrednote so si po pomenu sorodni in predstavljajo izraz zelje po nečem, (npr. imeti dva sinova in eno hčer) in jih je mogoče le pogojno, v statističnem smislu enačiti z normami. Strogo vzeto pa imajo norme po Hawthornovem mnenju pomen družbenih predpisov, pravil, ki so prepoznana (čeravno ne povsem sprejeta), vsaj s strani nekaterih članov družbe. To opredelitev norm izpelje na osnovi predhodnih opredelitev podobnih pojmov nekaterih drugih avtorjev: paradigme - Kuhn (1962), pravil obnašanja, normativne rešitve -Freedman (1963), norme kot pričakovanja drugega, dolžnosti ega -Parsons (1951). Ne glede na te razlike v pomenu pa so, kot pravi Hawthorn, tako norme, kot vrednote in cilji nujni za sociološko teorijo rodnosti. Vendar je pri tem kritičen do dela tistih raziskovalcev, ki razlike v rodnosti pojasnjujejo kar s samimi normami in vrednotami. Po njegovem mnenju mora pojasnjevanju rodnosti z normami, vrednotami in cilji ("explanation by norms"), slediti pojasnjevanje, kako te norme, vrednote in cilji nastajajo, se razvijajo in spreminjajo ("explanation of norms"). Pri tem predpostavlja, da imajo odločujoč pomen družbene razmere. Na podlagi tega pa nadalje izpeljuje, da imajo norme, vrednote in stališča le posredniško vlogo med rodnostnim obnašanjem in strukturnimi karakteristikami družbe. Na osnovi Hawthornovih razmišljanj gradi svojo teorijo rodnosti 47 R. Andorka (1978). Po njegovem prepričanju je rast prebivalstva oz. število otrok na družino eno od najosnovnejših pojavov družbenega življenja, zato je razumljivo, da v zvezi s tem obstajajo norme, vrednote in stališča. Ob tem se ne strinja s trditvami nekaterih družboslovcev, da v sodobnih razvitih družbah strogost norm popušča. Andorka meni, da gre v resnici ravno za nasprotne tendence. Posamezniki in družine v razvitih družbenih okoljih se danes vse bolj (zavedno ali nezavedno) ravnajo v skladu s kulturnimi normami in vrednotami teh družb. Njihov vpliv je po njegovem mnenju danes se celo močnejši (in se naprej narašča), kot je bil v preteklosti, ker so se spremenili načini njihovega delovanja. Prenašajo se na bolj subtilne načine preko vplivov referenčnih skupin na posameznike in njihove družine. Socio-psiholoskim procesom je po tej predpostavki dan pomen dejavnikov sprememb in razvoja norm, vrednot in stališč. Na oblikovanje socio-psiholoških procesov pa vplivajo, kot Andorka nadalje predpostavlja, socialni in ekonomski pogoji dane populacije. Med njimi posebej izpostavlja socialno-ekonomski status, socialno mobilnost, izobrazbo, veroizpoved, versko intenziteto, etnične in druge kulturne karakteristike. To so tiste karakteristike, za katere meni, da so z rodnostjo povezane zgolj indirektno, preko norm, vrednot in stališča. Za dohodek, kraj bivanja in zaposlenost 2ensk pa predpostavlja, da so to dejavniki, ki so direktno povezani z rodnostjo, vendar pa dopusCa tudi možnost indirektnega vpliva. Ob tem Andorka tudi predpostavlja, da prihaja do zamika, do zaostajanja spremenjenih vrednotnih orientacij, norm in stališč za ekonomskim in socialnim razvojem, s tem pa tudi do zaostajanja v odzivih rodnosti in drugih družinskih spremenljivk na spremenjene življenjske razmere. Pri tem igrajo pomembno vlogo občutja, ocene ljudi o njihovih ekonomskih in socialnih pogojih življenja. Ugodne ali neugodne ekonomske ali socialne spremembe vplivajo na vrednote, norme in stališča ter s tem na rodnost šele takrat, ko 48 se jih ljudje začenjajo zavedati in zato prihaja do zamika. Karakteristike skupin ali posameznikov, ki jih Andorka uvršča v svoj model, precej spominjajo na kazalce analiz klasične teorije demografskega prehoda. Za to teorijo in njene kazalce pa Andorka sam ugotavlja, da niso vec uporabni za pojasnjevanje sprememb in razlik v rodnostnem obnašanju populacij v razvitih družbah. Zato je simptomaticna tudi njegova ugotovitev, da se sociološka teorija rodnosti, ki bi lahko pojasnila norme, vrednote in stališča, se ni razvila. Morda pa bi k njenemu razvoju s svojim znanjem lahko kaj prispevala sociologija družine? 2.3.2. PRISPEVEK SOCIOLOGIJE DRUŽINE K SOCIOLOŠKI TEORIJI RODNOSTI Sociološki pristop k proučevanju populacijskih problemov, kot je nizka rodnost, mora po mnenju L. Cseh-Szombatya (1984) upoštevati tako njegove makro kot mikro dejavnike. Z makro dejavniki opredeljuje tiste družbene pogoje, ki prevladujejo v dani družbi in tvorijo sirse socialno okolje družine. Z mikro dejavniki pa opredeljuje karakteristike družine, njeno strukturo in interakcije v njej. Teh dveh sfer se po Seeh-Szombatyevem mnenju ne more obravnavati ločeno; socialno okolje družine nenehno vpliva na njeno interno življenje, medtem ko se družbeni učinki prenašajo na proces odločanja preko interakcij med družinskimi Člani. Analiza na podlagi tako zastavljenega modela po eni strani pokaže, da je pojav nizke rodosti povezan z industrializacijo in urbanizacijo, deagrarizacjo, socialno mobilnostjo, hitrim ekonomskim razvojem, masovno udeležbo (predvsem poročenih) žensk v sferi produkcije, vendar ob hkratni počasnejši rasti družbenih 49 institucij in servisov kot pomoč zaposlenim materam (vrtci, razne uslužnostne dejavnosti). Po drugi strani pa je nizka rodnost posledica sprememb v strukturi družine in njenem notranjem življenju (ki izhajajo iz sprememb na makro nivoju). Nova družinska struktura, ki sovpada z aktivnostjo žensk v sferi produkcije in njihovo usposobljenostjo za tekmovanje z moškimi za delovna mesta, temelji na simetriji vlog med spoloma. Vendar popolne enakosti ni niti v družbi niti v družini. Ženske so slabše plačane in doma opravijo dosti vec gospodinjskega dela kot moški. Neuresničena simetrija odnosov med zakoncema vodi do velikih napetosti in konfliktov, ki se jih mnogo izteče z razvezo in to pogosto že v prvih letih po poroki. Sklep taksne analize je, da je razpad družine glavni razlog za neizpolnjene načrte posameznikov v zvezi s številom otrok, le to pa spodbuja nizko rodnost. Vendar ostaja ob tem v celoti nepojasnjeno vprašanje, od kod sploh izvirajo pričakovanja in zelje po simetričnih odnosih v družini in ali so ti zgolj posledica sprememb na makro nivoju? V sociologiji družine dolgo časa ni bilo razjasnjeno vprašanje, kakšno vlogo je treba pripisati družini kot družbeni instituciji z vidika njenih funkcij. Z ene strani je bilo slišati trditve, da je družina pasivni sprejemnik družbenih, ekonomskih in političnih sprememb in procesov (npr. analize avtoritarnega tipa družine). Z druge strani pa so prihajale temu nasprotne trditve in sicer, da je družinski sistem aktivni udeleženec v družbenih procesih in spremembah, da je tako ojačevalec kot preoblikovalec zunanjega sveta (Berger in Berger, 1983). Kot vse kaže, se je to zadnje stališče izkazalo za ustreznejše. Danes namreč vse vec avtorjev ocenjuje družino kot aktivno sooblikovalko družbenega življenja. Z upoštevanjem aktivne družbene vloge družine (njenih različnih oblik) so se pojavile nove možnosti za celovitejše razumevanje pojavov nestabilnosti zakonske zveze, bivanja v izvenzakonski skupnosti, odločanja za manjše število otrok in podobno. V zvezi s tem velja omeniti nekatera razmišljanja in ugotovitve o sodobni 50 družini, ki so se pojavila v zadnjem Času. Za družinski sistem poznega kapitalizma so, kot pravi E. Dahlstrom (1989: 43-46) značilna Štiri protislovja. Kot prvo omenja nekompatibilnost med organizacijo produkcije in sistemom reprodukcije življenja. Časovna ureditev vsakdanjega življenja je podrejena interesu akumulacije kapitala. To protislovje se najiz-raziteje odraza na področju usklajevanja med starševstvom in zaposlenostjo. Protislovje med proizvodnjo in reprodukcijo se kaze tudi v soobstoju različnih kultur - na eni strani birokratsko kulturo in na drugi strani kulturo primarnih skupin, ki se izražajo preko univerzalizma in partikularizma, čustvenosti in nevtralnosti, dosežka in pripisanosti, plačila in neplačanega dela in podobnega. Tako kot v preteklosti, si tudi v sedanjosti različne družbene institucije prizadevajo z zakoni, predpisi in ukrepi podrediti "partikularni" interes človeške reprodukcije javnemu interesu. Tretje protislovje sodobne družine se nanaša na njen interni značaj in sicer na nenamerne posledice, ki izvirajo iz prizadevanj posameznikov po osebni izpolnitvi in ne iz pritiskov, ki bi jih prinašali ekonomski in politični procesi. Povečana svoboda izbire partnerja, bodisi zakonskega, bodisi izvenzakonskega, je v protislovju z zahtevami otrok, ki potrebujejo stabilne in nezapletene odnose med staršema. To protislovje je povezano z drugimi dobro znanimi spremembami: bolj hedonisticno gledanje na zakonsko zvezo in ljubezen, kontracepcijska revolucija, pogodbeni značaj zakonske zveze, eksperimentiranje v spolnosti, spreminjanje življenjskih vzorcev družin in podobno. Izhaja pa iz dveh temeljnih elementov družine: iz odnosa med možem in ženo ter odnosa med starši in otroki. 51 Zadnje protislovje, ki ga omenja Dahlstrom, po eni strani izvira iz ostankov patriarhalizma, na drugi strani pa iz idej razsvetljenstva, liberalizma in socializma o enakosti med spoloma in njihovi osvoboditvi. Identiteta z določenim spolom se prenaša v procesu socializacije v njeni pred-verbalni in pred-racionalni fazi. Skozi ta proces se ohranja asimetrična spolna struktura, ki otežuje uresničitev idej enakosti med spoloma, to pa vodi do "vojne" med njima. Podobna razmišljanja o spremembah in protislovjih sodobne družine srečamo tudi pri D. Edgarju (1990). Svojo analizo sprememb, ki jih v zadnjem času doživlja avstralska družina, gradi na prepričanju, da je družina tako javna kot privatna, tako socialna kot individualna, tako institucionalna kot personalna in hkrati tako makro kot mikro okolje (pri tej opredelitvi družine se opira na stališča D.H.J. Morgana, 1985). Ta sinteza polarnosti pomeni, da so pojmi družina, zakon, starševstvo, mož, žena, družbeno oblikovani in to tako institucionalno (politično in družbeno) kakor tudi individualno (z zasebnimi pogajanji med moškim in žensko). "To, kar določa družino, ni nekaj danega, ampak je produkt delovanja posameznikov znotraj določenega družbenega in kulturnega konteksta" (Edgar, 1990:98). Družine same sebe oblikujejo, gradijo realnost, kar pomeni, da med njimi obstajajo precejšnje idejne in svetovnonazorske razlike. Zaradi tega prihaja med družinami do razlik v sprejemanju novih vzorcev mišljenja in obnašanja. Prav tako pa tudi znotraj družine, med njenimi Člani možem, ženo in otroki, ni pričakovati enotnih idej, ocen, pogledov npr. v zvezi z zakonsko zvezo in njeno razvezo. Hkrati s tem je D. Edgar tudi prepričan, da struktura in moc ideologije, ki jo posamezniki sprejemajo za "normalno", ne nastaja izolirano v njihovih glavah, ampak skozi pogovore z drugimi ljudmi, s katerimi delijo razmeroma podobna mnenja. V zvezi s trditvami o pojemanju moči družbenih norm in zakonov, ki naj bi zagotavljali stabilnost in urejenost družine, D. Edgar pravi, da 52 je res ravno nasprotno (podobne poglede srečamo 2e pri R. An-dorki, 1978). Po njegovem mnenju danes prihaja do obrata k normativnemu individualizmu, ki posamezniku sploh ne prinaša nujno več svobode, ampak mu jo celo jemlje (podobna stališča zagovarja tudi U. Beck, 1992). Iz dosedaj povedanega je mogoče povzeti, da spremembe, ki se dogajajo v polju družine, kot je npr. spremenjen pomen zakonske zveze in s tem povezano naraščanje razvez in deleža izvenzakonskih zvez, ni le produkt socialnih in ekonomskih sprememb, ampak tudi političnih in ideoloških. Pri slednjih ima precejšnjo vlogo tudi sama družina s svojimi internini in eksternimi protis-lovj i. Nekatera novejša razmišljanja L. Cseh-Szombatya (1990) o odnosu med družino in socialno-ekonomskimi karakteristikami družbe močno pritrjujejo tej predpostavki. Cseh-Szombaty namreč pravi, da med spremembami v družini, kjer prvenstveno poteka transmisija vrednot in norm družbeno zaželenih vzorcev obnašanja, in socialnoekonomskimi spremembami na makro nivoju ni enosmerne zveze. Dogajanja v družini niso enostavna odslikava novih socialnoekonomskih pogojev. Pri pojasnjevanju obnašanja ljudi je potrebno poleg zunajih ekonomskih, socialnih in političnih dejavnikov upoštevati tudi normativne sisteme, elemente kulture in sposobnosti posameznikov za sprejemanje lastnih odločitev. Vsi ti elementi so med seboj povezani, vsak od njih pa poseduje tudi določeno stopnjo notranje avtonomije. To pomeni, da lahko enakovredno sproži iniciativo za večje spremembe v obnašanju ljudi katerikoli omenjeni element, saj med njimi ne obstaja neka trdna hierarhija. KljuC za razumevanje odnosa med družino in spremembami v družbi je po Cseh-Szombatyevem mnenju potrebno iskati tako v tradiciji kakor tudi v voluntarizmu individualnega in skupinskega obnašanja. "Tradicionalne vrednote lahko ovirajo ali vsaj zaustavljajo učinke sprememb v obstoječem okolju, (...) kul- 53 turna sfera pa lahko tudi pospešuje ali modificira spremembe" (Cseh-Szombaty, 1990: 447). Pri svojem argumentiranju se Cseh-Szombatv opira na strukturalno-funkcionalni model družbe T. Par-sonsa in na spremembe, ki jih je doživljala družina v vzhodni in zahodni Evropi v zadnjih nekaj desetletjih. Uporabnost tovrstnega konceptualnega okvira za proučevanje sprememb rodnostnega obnašanja potrjujejo tako primeri iz preteklosti kot sedanjosti. Npr.: nov vzorec rodnostnega obnašanja (načrtovanje družine) se ni pojavil v Franciji (Flandrin, 1986) samo zaradi socialnih in ekonomskih sprememb, ampak tudi zaradi upora ideologiji (tabujem), ki jo je o družini razširjala katoliška cerkev. Ta je od zakoncev zahtevala redno izpolnjevanje zakonskih dolžnosti (da bi tako preprečevala prešuštvo), hkrati pa je materam nalagala odgovornost za smrt njihovih dojenčkov. Vzrok njihove smrti je bila pogosto podhranjenost, ker jih matere ob ponovni zanositvi niso mogle vec dojiti, stekleničk pa se niso poznale. Učinkovit izhod iz taksne protislovne situacije so ženske oz. dvojice našle v prelomu tabuja v uporabi - sprva sicer nezanesljivih - kontracepcijskih metod. Katoliška ideologija družine, ki je bila usmerjena predvsem v nadzorovanje spolnega vedenja množic, se je skozi protislovja družine (neusklajenosti različnih potreb njenih Članov) preoblikovala v sebi nasprotno prakso; v bolj svobodno spolno in rodnostno življenje množic. Zdi se, da so danes zaradi podobnih razlogov zašle v svoje protislovje tudi ideje o odgovornem starševstvu: zaradi zelo visokih zahtev in standardov po ustreznem ravnanju staršev do otrok ter neprilagojenosti sfera produkcije sferi reprodukcije se vse vec starSev odloča za manjše Število otrok (le enega) ali pa se celo odpovedujejo tej vlogi. V nadaljevanju bo o povezanosti med idejami odgovornega starševstva in rodnostjo Se vec govora. 54 3. TEORETIČNI OKVIR RAZISKOVANJA RODNOSTI V SODOBNIH DRUŽBAH V literaturi, ki obravnava fenomen rodnosti, so natančne definicije rodnosti dokaj redke. Na rodnost se gleda kot na demografski pojav - kot na dejstvo, da imajo ljudje otroke. Vendar pa taksna opredelitev ni zadostna, Se posebno, Ce želimo npr. odgovoriti na vprašanja, zakaj se rodnost skozi Cas spreminja, ali zakaj vse Človeštvo nima enakega nivoja rodnosti. Ustrezno izhodišče iskanja odgovorov na ta vprašanja je gotovo trditev, da je rodnost družbeno preoblikovan biološki proces (Malacic, 1985). V tem smislu rodnost opredeljuje tudi R.Petrovič: "Bistvena lastnost reprodukcije je enotnost biološkega in družbenega, zgodovinskost, v obči smeri spoznavanja, modificiranja, kontroliranja in omejevanja bioloških pogojenosti, korekcije biološkega v tisti meri, ki se na dani stopnji družbe lahko obvlada in v tisti smeri, ki jo družba ocenjuje kot zaželeno" (Petrovič, 1985: 1209). Taksna opredelitev reprodukcije, katere sestavni del je poleg rodnosti tudi smrtnost, med družbo in biologijo postavlja zgodovinskost, s Čimer predpostavlja, da se je človeška reprodukcija spreminjala tako, kot se je spreminjala družba. Ob tem se postavlja vprašanje, kako in preko katerih mehanizmov in na katera področja reprodukcije je družba v teku zgodovine vplivala. 0 tem, kako in s kakšnimi mehanizmi je vplivala družba na rod-nonost pred in v teku demografskega prehoda, je po zaslugi teorije demografskega prehoda in njenih kritik znanega že precej. Dosti manj jasna pa je slika, ko gre za odkrivanje vpliva družbenih dejavnikov na družbeno reprodukcijo po demografskem prehodu, t.j. za vpliv sodobnih družb na današnje demografske razmere in na nivo rodnosti. 55 3.1. VEČDIMENZIONALNI PRISTOP K PROUČEVANJU SODOBNIH TRENDOV RODNOSTI Nekateri avtorji (Mackensen, 1982) v zvezi s problemom ugotavljanja vplivov družbenih dejavnikov na rodnost menijo, da splošna teorija rodnosti, ki bi zadovoljivo pojasnila rodnostno vedenje v vseh družbah in ob kateremkoli casu, ni niti upravičena niti mogoča. Na osnovi tega nadalje razlaga, da mora katerokoli pojasnilo, opazovanje in raziskovanje rodnostnega obnašanja tako kot vsakega drugega družbenega obnašanja - izhajati iz koncepta specifičnih zgodovinskih pogojev. Izhodišče ustreznega teoretičnega koncepta za pojasnjevanje današnjega rodnostnega obnašanja ljudi je zatorej potrebno iskati v strukturnih in kulturnih karakteristikah sodobnih, modernih družb (Hoffman-Novotny, 1987: 164-6): 1. Moderne družbe so v primerjavi s preteklimi, tradicionalnimi družbami relativno bolj nestabilne in spremenljive. Zanje so značilne strukture in kulture z delno zrahljanimi medsebojnimi vezmi, kar povzroča hitre, včasih celo neusklajene in asinhrone spremembe. 2. Moderne družbe so v primerjavi s tradicionalnimi družbami tudi mnogo bolj diferencirane; tipičen izraz njihovih funkcionalno medsebojno odvisnih struktur so birokratske institucije. Izraz tega so specifični družbeni sub-sistemi, usmerjeni v doseganje specifičnih družbenih ciljev. Vzporedno s strukturno diferenciacijo potekajo v kulturni sferi procesi vse veCje in-stitucionalizacije in univerzalizacije vrednot in norm. 56 tudi rodnostno obnašanje, ter drugačne demografske razmere, kot so veljale v tradicionalnih družbah. To pa tudi implicira drugačne teoreticn pristope, kot so se uporabljali pri pojasnjevanju demografskih razmer v tradicionalnih, pred- in med-tranzicijskih družbah. Za demografske razmere, ki so vladale v tradicionalnih družbah, je mogoče kljub določenim zadržkom trditi, da je zanje veljalo stanje ravnotežja (Coale, 1986, Daviš, 1986). Za demografske razmere modernih družb pa to gotovo ne drži. Stopnje rasti so bile v preteklosti počasne, do sprememb je prihajalo zaradi redkih inovacij v rodnostnem obnašanju ljudi. Razmere med posameznimi spremembami so bile stabilne skozi daljše Časovno obdobje, zato je bilo lažje zaznavati učinke posameznih inovacij. Za sodobna demografska gibanja, za katera so značilne hitre in nenehne spremembe, pa je odkrivanje vzrokov njihovih oscilacij precej bolj zapleteno. Za pojasnjevanje taksnih gibanj zato ne ustrezajo vec pristopi, ki gradijo svoje predpostavke na zelo splošnih pojmih in visokih stopnjah agregacij (makro nivoju): narodih, državah, kontinentih (Mackensen, 1982). Zdi se, da omogočajo boljši vpogled v hitro spreminjajoče se demografske trende tisti pristopi, ki uporabljajo bolj desagregirane podatke; kot enote opazovanja upoštevajo različne starostne skupine, kohorte, lokalne in regionalne skupnosti (mezo nivo). Vse vecj i pomen pa se v demografskih analizah pripisuje tudi družini (jemlje se jo kot reproduktivno enoto) in posamezniku^ (mikro nivo). Tradicionalne družbe so bile z vidika svoje strukture in kulture tudi precej bolj homogene kot moderne družbe. Vendar pa so se v okviru trdnih in neprepustnih regionalnih meja tradicionalne družbe uveljavili številni populacijski načini4 (Mackensen, 4. R.Mackensen se pri rabi tega pojma opira na K.Marxa in meni, da je ta pojem bistven prispevek omenjenega klasika marksizma k 58 1982), ki so veljali le za posamezne regije in trajali le določen Cas. Razlike v velikosti družine oz. številu otrok so pogojevali različni načini produkcije, religiozna prepričanja, strukture moči, strukture družine, družinske morale, pravni sistemi in podobno. Medsebojna odvisnost družbenega obnašanja in dru2bene strukture ter kulture pa ima danes precej drugačen značaj. Člani neke družbe so npr. podvrženi enaki pravni strukturi, ekonomskim pogojem, sistemu družbene varnosti in zaščite, ideologiji enakosti in podobno, njihovo rodnostno obnašanje pa se manifestira v različnih vzorcih. Razlike v rodnostnem obnašanju je zato potrebno iskati ne le med socialno-ekonomskimi karakteristikami opazovanih entitet, ki jih je predpostavljala teorija demografskega prehoda in njej sorodni pristopi, ampak tudi med drugimi, npr. socialno-psiholoskimi in osebnostnimi karakteristikami, kot jih upoštevajo psihološke teorije motivacij in odločanja. Mackensen (1986) v zvezi s tem dodaja, da z rastjo nivoja življenjskega standarda ter povečevanjem kvalitete in obsega uslug in storitev, ki jih ljudem nudi država, pomen psiholoških dejavnikov se narašča. Moderne družbe so, kot je bilo rečeno, močno diferencirane, kompleksne, mobilne in integracijsko parcialne. To ima pomembne konsekvence za rodnostno obnašanje ljudi. Za razliko od tradicionalne skupnosti, družbeni kontekst modernega individuuma (Cogswell in Sussman, 1979) tvorijo številne družbene skupine: teritorialne in asociativne (formalne in neformalne organizacije, socialne mreže in primarne skupine). Vzpostavljanje neposrednih interakcij ne poteka vec izključno v polju družine, ampak tudi v vrstniskih skupinah. Poleg tega velik del posameznikovega socialnega življenja odpade tudi na delovno skupino, razne interesne skupine, politične stranke in podobno. Tako oblikovan heterogen socialni kontekst nudi posamezniku večje število življenjskih op- populacijski teoriji. 59 cij, kot je to veljalo v preteklosti, poleg tega pa ta isti kontekst določa njihov izbor, vpliva in postavlja spodbude ali ovire rodnostnemu obnašanju (ne-odloCitvam) ter s tem učinkuje na rodnost. Eden od primerov tega je prekrivanje in celo konfliktnost med različnimi vlogami (tradicionalnimi in netradicionalnimi), ki jih posameznik istočasno opravlja (primer zaposlene matere). Z ozirom na heterogenost družbenega konteksta se pri raziskovanju rodnostnega obnašanja v sodobnih družbah zato opusca koncept homogenih in koherentnih družb ter upošteva izpostavljenost posameznika različnim vplivom socialnega okolja v teku socializacije in v kasnejšem življenju. Poleg tega je za modernega (mobilnega) individuuma značilna tudi relativno pogosta menjava članstva v družbenih skupinah in organizacijah. Zaradi tega ga ni mogoče umestiti v eno samo trajno življenjsko združbo, kot se je to počelo v preteklosti. Pri raziskovanju determinant rodnostnega obnašanja se zato poleg strukturalnih komponent vpeljujejo tudi dinamične: spremembe in dolžino trajanje članstva v posameznih socialnih skupinah oz. situacijah. 3.1.1. RELEVANTNOST VEČDIMENZIONALNEGA TEORETIČNEGA PRISTOPA ZA PROUČEVANJE RODNOSTI V SLOVENIJI Zgornja s hema znacil nosti tr adicional ne in moderne družb e kot izhodišče iskanja us treznih poti za proučevanje rodnos tnega obnašanja v sodobnih družbah je zelo sp losna. Tako kot raz lična zavezanost tradicij i, ki so jo vzdrževale in ohranjale pre tekle družbe, j e tudi za danasnje družbe znacil na različna st opnja dosežene moderniziranosti . Npr. , razlike v uve ljavljanju mod ernih družbenih oblik so med zahodno in vzhodno Evropo precejšnje, prav 60 tako pa tudi razlike med posameznimi državami znotraj te delitve. Pri izbiri ustreznega teoretičnega pristopa za proučevanje fenomena rodnosti je to raznolikost vsekakor potrebno upoštevati. Na sedanji stopnji znanja o demografskih procesih je vedenje o povezanosti rodnostnega obnašanja s karakteristikami sodobnih družb tudi se precej skromno. Zato se zdi, da je se najboljša strategija hkratno opazovanje različnih družbenih dimenzij oz. nivoj ev. Za Slovenijo lahko trdimo, da je relativno moderna družba kljub določenim pomanjkljivostim in slabostim v teku njenega moderniziranja (Adam, 1989, Bernik, 1989, Ule, 1989). Glede na predpostavko, da je slovenska družba relativno moderna družba z otoki tradicionalnih življenjskih vzorcev, do celovite podobe rodnostnega vedenja tako ni nogoce priti z analizo enega samega nivoja. Zato bo naloga vključevala makro nivo analize (statistični podatki na ravni cele Slovenije) in mikro nivo analize (nivo posameznih skupin, opredeljenih z rodnostnim ciklom: 1. starost 20-35 let, 2. starost 36-49 let). 3.2. IZHODIŠČA MODELA RAZISKOVANJA RODNOSTNEGA OBNAŠANJA V literaturi je mogoče zaslediti različne klasifikacije dejavnikov rodnosti. Delitev na biološke in družbene dejavnike rodnosti je najsplošnejša. Najpogostejša pa je tista delitev, ki upošteva biološke, družbene (ekonomske, socialne) in psihološke (socialno-psiholoske, osebnostno-psiholoske) dejavnike rodnosti (Rasevic, 1971). Opredelitev pojma rodnosti kot v osnovi biološkega procesa, ki je družbeno preoblikovan, zahteva dobro poznavanje tako bioloških kakor tudi družbenih in psiholoških dejavnikih. Zaradi nivoja razvitosti današnje znanosti in teh- 61 nologije je izolirano raziskovanje bioloških dejavnikov rodnosti zelo težavno, praktično nemogoče. V preteklosti, v tradicionalnih družbah je bila slika o delovanju bioloških dejavnikov precej bolj jasna, ker ljudje niso uporabljali kontracepcije. V sodobnih, modernih družbah pa je uporaba kontracepcijskih sredstev razširjena ze v taksnem obsegu, da je vloga bioloških dejavnikov močno zamegljena. Opazi se jih le v primerih, ko gre npr. za sterilnost ali genetske motnje. Taksni primeri pa zagotovo niso povezani z nizkim nivojem rodnosti v današnjem Času. Biološkim dejavnikom ne moremo pripisati krivde za neustrezno rast prebivalstva (Malacic, 1985). Poglavitne razloge za neustrezno rast prebivalstva v sodobnih družbah je zato potrebno iskati v družbenih in psiholoških dejavnikih rodnosti. Z ozirom na to dejstvo me v pričujoči nalogi zanima predvsem rodnostno obnašanje kot socialna aktivnost, ki ga pogojujejo družbeni in psihološki dejavniki. Pri podrobnejši opredelitvi rodnostnega obnašanja se tako opiram predvsem na terminologijo, ki se je izoblikovala v okviru sociologije in psihologije. Najprej velja poudariti, da rodnostno obnašanje posameznika v pričujočem delu pojmujem kot aktivnost, ki izvira iz njegovih zavestnih ciljev, namenov in je opredeljena s pojmom samodejav-nosti (Musek, 1985: 91, 107-8). Rodnostno obnašanje sodobnega človeka se razlikuje od tovrstnega obnašanja ljudi v preteklih, tradicionalnih družbah ne le zato, ker uporablja kontracepcijo, ampak tudi zato, ker se mu (večinoma) priznava pravica samostojnega odločanja v zvezi z uporabo kontracepcije in v skladu s tem o rojstvu otrok. Pri današnjem rodnostnem obnašanju ljudi torej ne gre za spontano, pasivno ali od volje drugih odvisno ravnanje, ampak za niz ravnanj, ki jih razmejujejo in hkrati povezujejo zavestne izbire ter odločitve posameznika. Zaradi tega je o rojstvu otroka mogoče govoriti kot o veliki 2ivljenjski 62 odločitvi oz. velikem zivljenskem dogodku. Razpoložljivi empirični podatki mi zal ne omogočajo raziskovati značilnosti procesa odločanja posameznika za/proti rojstvu otroka. Omogočajo pa mi raziskovanje družbene pogojenosti obnašanja posameznikov in skupin z vidika rezultatov njihovih odločitev o rojstvu otrok. Zato teoretični okvir raziskovanja zapolnjujejo pojmi, kot so socialna vloga, vrednota in stališče, ki so elementi motivacijskega mehanizma obnašanja posameznikov in skupin. Pri tem izhajam iz ugotovitve, da je vsaka Človekova aktivnost, tudi tista, ki poteka preko zavestnih odločitev, motivirana. Pravila, kriteriji in standardi, ki usmerjajo posameznika k doseganju določenih ciljev, nastajajo in se oblikujejo v interakciji posameznika z njegovim socialnim okoljem . Po.iem socialne vloge Po splošni teoriji akcije (Parsons, 1951, 1969) vsakega akterja v interakciji s socialnim okoljem vodi sistem orientacij in pričakovanj. Pri interakciji dveh posameznikov se razvije sistem recipročnih pričakovanj (jaz vnaprej pričakujem, kaj bo storil drugi in drugi vnaprej pričakuje, kaj bom storil jaz), nanje pa se navezujejo pozitivne ali negativne sankcije, ki bistveno določajo obnašanje obeh oz. vseh, v interakcijo vključenih posameznikov. S sistemom obojestranskih pričakovanj je obnašanje posameznika vnaprej določeno; v tipičnih situacijah se obnaša na tipične načine, ki so določeni in predpisani. V tipični interak-cijski situaciji z drugimi posameznik nastopa kot igralec vloge. Za vlogo je značilno, da obsega le poseben vidik interakcije med posamezniki v situaciji, le določen diferenciran izsek aktivnosti, ki je normativno reguliran. Socialna vloga je tako "strukturno, normativno regulirano sodelovanje osebnosti v 63 konkretnem procesu vzajemnega družbenega medsebojnega delovanja z danim konkretnim partnerjem v vlogi" (Parsons, 1969: 46). Pojmu socialne vloge pa ustreza pojem socialnega statusa. s katerim je opisano, "kje je akter, za katerega gre, "lociran" v socialnem sistemu glede na druge akterje" (Parsons, 1951, citirano iz: Izbrani odlomki iz del T. Parsonsa (Godina, 1991: 199)) Socialna vloga tako obsega dejavni in dinamični vidik odnosa - način izvajanja neke socialne funkcije, socialni status pa statični vidik odnosa - določanje pričakovanj, pravic in dolžnosti. Posameznik se z igranjem vloge nauči pravil, vzorcev obnašanja skupine, ki ji pripada. Učenje le tega ne poteka v smislu posnemanja vzora, imitacije obnašanja drugih, ampak v smislu ponotranjenja pričakovanj drugih - pomembnih drugih - v zvezi z njegovo vlogo. Posameznik se na ta način identificira s svojimi pomembnimi drugimi pri izvajanju vloge, razvije svoj Nad jaz ("generaliziranega drugega", "super ego"). Učenje vzorcev obnašanja poteka skozi posameznikovo celotno življenje, se posebno intenzivno in učinkovito pa v dobi otroštva in adolescence. V tem procesu socialnega učenja (socializaciji) imajo poseben pomen Število pomembnih drugih, usklajenost njihovih pričakovanj in ocen ter njihova moc avtoritete. Kadar so pričakovanja pomembnih drugih usklajena in avtoritativna, je veliko možnosti, da posameznik močno ponotranji pričakovanja in norme, ki mu jih predpisuje socialni status. V primeru, ko pa si ocene in pričakovanja drugih nasprotujejo, je njihovo ponotran-jenje oteženo. V takih primerih posameznik lahko izbira med različnimi možnostmi, ali pa zavrne vse in izoblikuje "novega generaliziranega drugega, v imenu novih in sirsih skupin, ki so lahko realne ali pa imaginarne" (Gerth in Mills, 1954, povzeto po Cernigoj-Sadar, 1979: 5). Posameznik kot igralec socialnih vlog namreč le do neke stopnje ponotranji pričakovanja, norme in ocene drugih. Ima sposobnost razviti določeno distanco do pričakovanj 64 drugih oz. do vlog, ki jih igra. Sposoben je potrditi in ohraniti svojo enkratnost in individualnost ter jo predstaviti drugim (Ule, 1992: 366). Posameznik tako ni le izvajalec vlog, ampak tudi kreator vlog; kreira nove vloge, ko stare izgubijo zanj pomen in funkcionalnost. V primerih, kadar so interakcijske situacije zelo stereotipno definirane, sankcije pa stroge, so možnosti za izbiro objekta identifikacije majhne. V družbi, v kateri so pričakovanja v zvezi z vlogami usklajena in izbire med alternativami majhne, je problem oblikovanja enotnosti jaza (do pojava le tega prihaja, kadar so predstave o sebi, ki jih ima posameznik in drugi o njem, usklajene) socialno resen. Ce pa je posameznik soočen z neusklajenimi pričakovanji drugih in ima na voljo večje število alternativ, si sam na svoj način izoblikuje enotnost jaza. Inter-personalni pogoji, ki prispevajo bodisi k razvoju močnega, bodisi šibkega Nad jaza, so povezani s širšimi pogoji socialne strukture (Gerth in Mills, 1954, povzeto po Cernigoj-Sadar, 1979: 6). Da bi razumeli posameznikovo obnašanje, je potrebno poznati zgodovinsko nastale socialne strukture, v katerih je imel svojo vlogo in izoblikoval predstavo o sebi, kakor tudi posameznikovo individualno biografijo. Identiteta posameznika in motivacijski mehanizmi njegovega obnašanja in odločanja so namreč tesno povezani z vlogami, ki jih je (ze) imel v določeni situaciji, in institucijami5, v katerih je zasedal določen status. Sprejemanje in opuščanje socialnih vlog je odvisno od števila in načina delovanja socialnih institucij, v katere je posameznik vključen, od njihove usklajenosti (oz. konfliktnosti) in od pomena, ki ga 5. Institucija je sestavljena iz množice vzajemno odvisnih obrazcev vlog ali njihovih komponent (Parsons 1951, V: Izbrani odlomki iz del T. Parsonsa (Godina, 1991: 208)). 65 imajo za posameznika (Gerth in Mills, 1954, povzeto po Cernigoj-Sadar, 1979: 8). V šibko diferenciranih in zaprtih socialnih sistemih so pričakovanja v zvezi z vlogami na posameznih področjih življenja poenotena in točno določena, število institucij je majhno, njihovo delovanje pa v glavnem usklajeno. V taksnih razmerah je kontrola nad izvajanjem socialne vloge osebna in prekrški strogo sankcionirani (npr., izključitev iz skupine), zato je obnašanje članov do skupine in do drugih skupin razmeroma predvidljivo in neproblematično. V močneje diferenciranih socialnih sistemih pa je število institucij, v katere vstopa posameznik, večje. Zaradi različnih interesov, ki jih le te zasledujejo, je večja tudi verjetnost, da bodo medsebojno neusklajeno in celo konfliktno delovale. Z večjim številom institucij so povezani neosebni in številnejših izvori socialne kontrole ter šibke sankcije. Obnašanje posameznika je zato pogosto neusklajeno s pričakovanji in delovanjem globalnega družbenega sistema, kar vodi do večje variabilnosti vzorcev obnašanja. Posameznik ima v taksni situaciji večje možnosti za individualno, selektivno izbiro med različnimi vzorci obnašanja. Toda po drugi strani ima tudi večje probleme pri integraciji in identifikaciji z različnimi vlogami, ki vsebujejo nasprotujoča si pričakovanja (Beck, 1992, Hoffman-Novotny, 1987). Kakšne možnosti bo imel posameznik pri izbiri med različnimi vlogami in njihovi sintezi, zavisi tako od njegovega položaja v družbeno ekonomskem sistemu in od usklajenosti delovanja njegovih posameznih delov. Za katere nove vloge se bo posameznik odločal, je odvisno tudi od stopnje njegove identifikacije s predhodnimi vlogami, ki so predstavljale dosedanji referenčni okvir njegovega obnašanja. 66 Pojem vrednote Za celovitejše razumevanje obnašanja posameznikov in skupin je k pojmu socialne vloge potrebno priključiti tudi pojem vrednote. Socialne interakcije namreč nikoli niso le "normativno" določene (tipizirane), ampak vključujejo tudi simbolni sistem pomenov (ekspresivne simbole, moralne in religiozne ideje in podobno). Socialni sistem, ki bi temeljil zgolj na sistemu vzajemnih pričakovanj (pravic in dolžnosti), ne obstoji, je nemogoč. Njegov obstoj in funkcioniranje nujno potrebujeta nek smoter, pomen, zasledovanje določenih ciljev (standardov). "Celo najelementarnejSa komunikacija ni mogoča brez določene stopnje konformnosti do "konvencij" simbolnega sistema. Postavljeno nekoliko drugače - vzajemnost pričakovanj je orientirana v red simbolnih pomenov, ki ga akterji delijo. (...) Element skupno deljenega simbolnega sistema, ki sluzi kot kriterij ali standard za selekcijo med orientacijskimi alternativami, ki so odprte v situacijo, lahko imenujemo vrednota" (Parsons, 1951, citirano iz: Izbrani odlomki iz del T. Parsonsa (Godina, 1991: 188-189)). Posameznikovo vključevanje v interakcije z drugimi je povezano z doseganjem gratifikacij (nagrad) ali z izogibanjem deprivacij (odtegovanj). Družbo sestavlja množica posameznikov, ki vstopajo v interakcije zaradi težnje po zadovoljitvi najrazličnejših potreb. Izpolnjevanje vsaj minimuma potreb, ki ga je težko natančno opredeliti, gre pa gotovo najprej za tiste, ki so pogoj biološkega preživetja individuuma, je osnovni predpogoj obstoja in razvoja vsake družbe. Z zadovoljevanjem minimalnih potreb se zagotavlja ustrezna motivacija za izvajanje vlog. Načini zadovoljitve potreb so lahko zelo različni oz. preko različnih objektov. Katerega izmed možnih načinov bo izbral posameznik za izboljšanje svojega gratifikacijsko - deprivacijskega ravnotežja, je odvisno od njegovega presojanja, kaj so razpoložljivi objekti, kaj mu pomenijo, in urejene selekcije (evaluacije) alternativnih 67 objektov. Poleg tega motivacijsko orientacijskega vidika so pri vsaki akciji prisotne tudi vrednotne orientacije, ki se nanašajo na vsebino selektivnih standardov in ne le na pomen pričakovane zadovoljitve konkretnih potreb. Ti standardi predstavljajo napotke za izbiro taksnih načinov doseganja gratifikacije, ki so družbeno zaželeni. Motivacijska narava vrednot je tako v tem, da posamezniki v interakcijah enega z drugim ne zasledujejo zgolj "privatnih interesov", ampak pri tem tudi upoštevajo, kasne posledice bo imelo njihovo ravnanje na funkcioniranje socialnih skupin in družbe kot celote. Cim višja in večja je konformnost do družbeno zaželenega, tem bolj so vrednote institucionalizirane. S tem ko so vrednote skupno deljene, pa predstavljajo tudi del družbene tradicije, kulture. Iz tega izhaja, da je doseganje gratifikacij socialno in kulturno vnaprej določeno (Parsons, 1951, V: Izbrani odlomki iz del T. Parsonsa (Godina, 1991)). Osrednja funkcija kulturnega sistema je legitimiziranje in ohranjanje normativnega reda v družbenem sistemu (družbi); blokiranje sprememb oz. ohranjanje statusa quo (latentno vzdrževanje vzorca ali zakon inercije) (Parsons, 1951 V: Izbrani odlomki iz del T. Parsonsa (Godina, 1991)). Iz tega nadalje izhaja, da so možne le tiste spremembe v vzorcih obnašanja, ki potekajo po logiki kontinuitete z obstoječim kulturnim sistemom. Pri spreminjanju vzorcev obnašanja imajo tako spremembe v vrednotnih orientacijah ključno vlogo. Kako pa prihaja do njihovega spreminjanja? S tem problemom se ukvarja teorija spreminjanja vrednot R. In-gleharta. Izhodišče te teorije predstavljata dve temeljni hipotezi (Inglehart, 1989: 92-96): 1. Hipoteza poman.i kan.i a: v posameznikovih prioritetah se zrcali njegovo socialno-ekonomsko okolje. Posameznik subjektivno najmočneje vrednoti tiste stvari, ki so v njegovem okolju relativno redke; 68 2. Hipoteza socializaci.i e: v vrednotnih prioritetah posameznika se neposredno ne zrcali njegovo socialno-ekonomsko okolje, ampak razmere, v katerih je posameznik odraščal. Hipoteza pomanjkanja sloni na hierarhični ureditvi potreb. In-glehart povezuje vrednote s potrebami; seznam postavk, s katerim meri vrednotne prioritete, namreč bazira na konceptu hierarhije potreb6. Pri tem izhaja iz spoznanja, da so nepotesene fiziološke potrebe pomembnejše kot pa socialne, intelektualne in estetske težnje. Zaveda se, da je slika hierarhije Človeških potreb manj jasna, ko so za preživetje pomembne potrebe potesene. Nevprasljiva pa se mu zdi delitev potreb na eni strani na "materialne" potrebe, ki vključujejo fiziološke potrebe in potrebe po varnosti oz. zaščiti in na drugi strani na nefizioloske potrebe, npr. po posedovanju nadeksistencnih stvari, saniua.klua.lizacij i in estetskih doživetjih. Pomemben vir hipoteze pomanjkanja so tudi posebne izkušnje razvitih industrijskih držav. Za te države je značilno, da veČina njihovega prebivalstva ni trpela zaradi lakote in gospodarske negotovosti ze od zgodnejših faz industrijskega razvoja naprej. Zato so se pri njih ze kmalu začele razvijati aspiracije po pripadnosti, prestižu, zadovoljitvi intelektualnih in estetskih potreb. Na podlagi tega je mogoče, kot trdi Inglehart, postaviti pravilo, da daljše obdobje visoke gospodarske blaginje spodbuja postmaterialisticne vrednote, medtem ko imajo slabe gospodarske razmere nasproten učinek in spodbujajo materialistične vrednote. Toda med gospodarsko situacijo in razširitvijo post- 6. Kljub temu, da tega ne omenja, je očitno, da je Ingleharta pri razlagi hierarhije poteb inspirirala Maslow-ova hierarhija potreb (1954). 69 materialističnih vrednot ni enostavne zveze. Kot pravi Inglehart: "vrednote reflektirajo subjektivna občutja varnosti ne pa objektivne gospodarske situacije" (Inglehart, 1989: 93). Ljudje, ki živijo v blaginji, se imajo pogosto za premožne. Toda njihovo občutje blaginje je odvisno tako od kulturne tradicije, kakor tudi od razvitosti institucij države, v kateri so odraščali. Zato se procesa spreminjanja vrednot ne da razložiti samo s hipotezo pomanjkanja. Potrebno ga je interpretirati skupaj s socializacijsko hipotezo. Pri postavitvi socializacijske hipoteze se Inglehart opira na ugotovitve s področja psihologije in sicer, da je osebnostna struktura posameznika, ko doseže dobo odraslosti, ze v veliki meri izoblikovana. V posameznih primerih se sicer lahko tudi kasneje v življenju pokažejo pomembne spremembe v človekovem obnašanju, saj se človekov razvoj nikoli popolnoma ne umiri. Toda statistična verjetnost, da se osebnost radikalneje spremeni v odrasli dobi, je veliko manjša. Razvoj osebnosti v otroštvu in mladosti se namreč odvija veliko hitreje kot kasneje v življenju. To pa implicira tezo, da se niti vrednote posameznika niti vrednote določene družbe ne spremenijo čez noc. Iz povezave hipoteze pomanjkanja in socializacijske hipoteze sledi naslednja predpostavka o spreminjanju vrednot: temeljne spremembe na področju vrednot se dogajajo večinoma postopoma, skoraj neopazno, na način zamenjave starejših generacij z mlajšimi. V zvezi s tem je mogoče pričakovati, da bo prišlo po nekem obdobju naraščanja gospodarske in fizične varnosti do bistvenih razlik v vrednotnih prioritetah med starejšo in mlajšo generacijo, in to zato, ker je slednja v obdobju formiranja osebnosti živela v različnih razmerah. Obe hipotezi skupaj tudi implicirata, da prihajajo v procesu spreminjanja vrednot do izraza tako periodni učinki (zaradi 70 kratkotrajnejsih nihanj v socialno-ekonomskem okolju) kakor tudi generacijski učinki (zaradi sprememb v pogojih življenja v obdobju socializacije vsake naslednje generacije). Z ozirom na empirično gradivo, ki ga analiziram v tej Študiji, je poleg pojma vrednote potrebno opredeliti tudi pojem stališča. Pojem vrednote in pojem stališča sta precej sorodna pojma, zaradi Cesar ju vedno ni mogoče ostro razmejiti. Vrednote se od stališč razlikujejo predvem po tem, da so splosnejse in so lahko izvor mnogim stališčem (Ule, 1992: 97). Ali se drugače povedano; skup vsebinsko podobnih stališč tvori vrednoto, vec vrednot pa vrednotno orientacijo (Cernigoj-Sadar, 1979: 18). Socialna psihologija je ugotovila, da stališča pomembno vplivajo na obnašanje ljudi. "Nobena druga osebnostna lastnost ni tako pod vplivom socialnih dejavnikov in nobena druga lastnost ne vpliva tako močno na politična, kulturna dogajanja med ljudmi kot prav stališča" (Ule, 1992: 93). Opredelitev__rodnostnega,__obnaSan.ia in model dejavnikov. ki ga pogo.iuje.io Na podlagi zgoraj razdelanih pojmov lahko opredelim rodnostno obnašanje posameznika kot rezultat niza odločitev za ali proti rojstvu določenega Števila otrok (in kot del tega procesa tudi zelje), ki je v tesni zvezi z določenimi strategijami uravnavanja rodnosti. Kako in kolikokrat se bo posameznik odločal za/proti rojstvu otroka, je odvisno od stopnje njegove vsakokratne identifikacije s starševsko vlogo. Poleg tega so te odločitve odvisne tudi od pomena, ki ga posameznik pripisuje otroku. Kakšna bosta identifikacija in vsakokratna pripravljenost igranja starševske vloge in kakšen pomen bo imel otrok za posameznika, je 71 poleg individualnih izkušenj v zvezi z otroki (svojimi ali tujimi) najprej odvisno od števila in raznolikosti družbenih skupin, ki jim posameznik pripada. Pri tem so Se posebno odločilna pričakovanja in vrednote pomembnih drugih (proces socializacije). Odločitev za določeno število otrok in pomen otroka pa sta nadalje odvisna tudi od značilnosti SirSega družbenega okolja, od njegove strukture in kulture. Makro družbeni dejavniki, kot so kulturni sistem, ekonomski procesi, institucionalni in politični sistem, stratifikacijska in statusna organiziranost družbe, oblikujejo in spreminjajo pogoje za povezovanja ali razhajanja različnih področij človekovega življenja (npr. sfere produkcije s sfero reprodukcije), ki vplivajo na usklajenost ali konfliktnost med vlogami. Poleg tega ti dejavniki tudi določajo, kakšen položaj bo imel posameznik na družbeni hierarhični lestvici in kakšen bo njegov dostop do redkih in visoko cenjenih dobrin. S slednjim je precej verjetno povezano njegovo občutje blaginje in varnosti. Procesi, ki potekajo v okviru teh dejavnikov, imajo lahko bodisi značaj periodnega učinka, bodisi značaj daljnosežnejšega (medgeneracijskega) učinkovanja na rodnostno obnašanje posameznikov. Model dejavnikov rodnostnega obnašanja je mogoče shematično prikazati v obliki koncentričnih krogov: 72 Slika 1: Model dejavnikov rodnostnega obnašanja makro > družbeno okolje > posameznik (M + Z) mikro > družbeno okolje V modelu so vse ravni prav tako pa tudi vsi elementi znotraj vsake od njih enakovredno zastopani. Rodnostno obnašanje posameznika pogojuje tako sirse (socialni, politični, ekonomski, kulturni procesi) kot ožje družbeno okolje (neposredne interakcije posameznika z referenčnimi skupinami) kakor tudi njegova psihična struktura in motivacijski mehanizmi osebnosti (vloge, vrednote, stališča). Med posameznimi nivoji in elementi tega modela ni trdne hierarhije; vsak izmed njih je v tesni interakciji z vsemi ostalimi, s Čimer tvori nepogrešljiv del medseboj povezanega sistema. Kljub opredelitvi vseh nivojev in elementov modela kot enakovrednih pa bodo v analizah, ki sledijo, z ozirom na razpoložljive podatke nekateri nivoji in elementi močneje izpostavljeni kot drugi. 73 3.3. NEKATERE RAZLAGE O VZROKIH UPADANJA RODNOSTI POD RAVEN ENOSTAVNE REPRODUKCIJE V ZAHODNI IN VZHODNI EVROPI Zadrževanje rodnosti pod nivojem enostavne reprodukcije je po mnenju nekaterih raziskovalcev demografskih procesov nov pojav v zgodovini človeštva: "Se nikoli prej v zapisani zgodovini - niti med Veliko depresijo niti v osemnajstem in devetnajstem stoletju in niti v antičnih Časih - ni bila rodnost tako nizka za cele družbe kot to velja za današnji industrijski svet. In nikoli ni bila tako nizka skozi milijone let človeške zgodovine" (Daviš, 1986: 45). Ob tem se seveda zastavljajo vprašanja: zakaj se je rodnost spustila na tako nizko raven; ali ima ta nov demografski proces kakršnekoli stične točke z upadanjem rodnosti med demografskim prehodom; kateri so tisti razlogi, zaradi katerih vztraja rodnost na tako nizkih nivojih in kateri dejavniki igrajo pri tem odločilno vlogo. K. Daviš (1986) vidi razloge, zaradi katerih se je v industrijskih družbah rodnost spustila pod raven enostavne reprodukcije, v nemogočem soobstoju vedno večjega obsega potrošnje in rasti človeške populacije. Na planetu z omejenimi viri, kot je Zemlja, namreč noben od njiju ne more neomejeno naraščati. Ce bi vsi prebivalci na Zemlji trosili enako količino energije na posameznika, kot to počnejo prebivalci industrijsko najbolj razvitih držav, bi bila svetovna potrošnja energije danes 5.6-krat večja od dejanske. Ob predpostavki, da bi se svetovna potrošnja energije približala nivoju razvitih držav ob nespremenjeni stopnji rasti svetovnega prebivalstva, pa bi se ta povečala kar za 12-krat. Naravno okolje taksnih obremenitev, ne glede na nekatere možnosti optimizacije obstoječih in odkrivanja novih virov energije, zagotovo ne bi vzdržalo. V taksnih razmerah je po mnenju K.Davisa rodnost na ravni pod nivojem enostavne reprodukcije v industrijskih družbah prej srečno naključje kot pa 74 nesreča. Ljudje se, kot pravi K. Daviš, teze odpovedo dobrinam in storitvam, ki jim jih ponuja visoko razvita tehnologija, kot pa otrokom. Vendar ne zato, ker bi se popolnoma in nenehno zavedali posledic, ki jih prinaša prenaseljenost, temveč zaradi cisto osebnih razlogov in motivov. Za razumevanje ekstremno nizkega nivoja rodnosti je tako po njegovem mnenju potrebno raziskati posebne značilnosti industrijskih družb, ki prispevajo k zmanjšanemu entuziazmu ljudi za rojevanje otrok. Med dejavnike, ki so bistveno prispevali k upadu rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije, K.Daviš uvrsca predvsem odlaganje porok, izvenzakonska rojstva, razveze in zaposlenost žensk. Vendar pa ti trendi sami po sebi niso temeljni razlog za to, da se je rodnost spustila in obstala na tako nizkem nivoju, temveč so ti le rezultat protislovij in napetosti, ki obstajajo med družino na eni strani in industrijsko ekonomijo na drugi strani. Temeljni princip funkcioniranja industrijske družbe je nagrajevanje ljudi po njihovih dosežkih in ne po njihovi družinski in socialni pripadnosti. Ta princip je generator konkurence in mobilnosti. Delovanje družine kot institucije pa temelji na popolnoma drugačnih principih; na pripisanih statusih, na solidarnosti in pripadnosti, ki se vzdržujejo preko močne normativne kontrole. V pogojih industrijske družbe je družina izgubila dobršen del svojih funkcij, se naprej pa ji je ostala funkcija reprodukcije prebivalstva. Do nedavnega je to svoje poslanstvo dokaj uspešno opravljala, saj je prebivalstvo v državah z intenzivnim industrijskim razvojem naraščalo. Toda napredovanje modernosti, ki se manifestira v kršenju družinskih norm in razraščanju antidružinskih stališč, je po mnenju K.Davisa tako demoraliziralo družino, da tudi te funkcije ne more vec v celoti izpolnjevati. Davisova razlaga vzrokov upadanja in zadrževanja rodnosti pod nivojem enostavne reprodukcije pa je nekoliko preozka, saj v svojem modelu kot edino neodvisno spremenljivko upošteva 75 tehnološki in ekonomski razvoj in to v smislu enosmernega linearnega učinkovanja na družino7. Kot so pokazale zgodovinske študije o dejavnikih upadanja rodnosti med demografskim prehodom (EFP), pa strukturalne družbene spremembe niso imele odločilnega pomena. V družbah s podobnimi strukturalnimi značilnostmi se je rodnost gibala na zelo različnih nivojih. In kot je opozoril tudi Caldwell (1982), za izpeljavo demografske tranzicije v Evropi ni bila dovolj le ekonomska nuklearizacija družine (sprememba v načinu produkcije), ampak tudi emocionalna nuklearizacija družine, pri kateri so imeli nezanemarljivo vlogo politični dejavniki ter razširjanje in prevzemanja ideologije in-dividualizma zahodne evropske družbe. Koliko velja to tudi za današnje spremembe v nivoju rodnosti? Na to vprašanje odgovarja R. Lesthaeghe (1983), ko analizira vzroke upadanja rodnosti v zahodni Evropi v Šestdesetih in sedemdesetih letih tega stoletja s precej sirsih teoretičnih izhodišč in upošteva tako ekonomske, kot tudi politične in ideološke spremembe. Po njegovem mnenju bi rodnost Se dandanes ostala v domeni sakralne, ne pa individualne izbire kljub velikim tehnološkim in ekonomskim spremembam, če ni bi prišlo tudi do uveljavitve Sirsih sekularizacijskih tendenc, ki so jih in-spirirale humanistična filozofija in ideje materialistov8. "Principi individualne svobodne izbire so dominirali socialnim, ekonomskim in političnim transformacijam, ki so se zgodile v zadnjih dveh stoletjih in ki verjetno predstavljajo eno od najpomembnejših zgodovinskih zapuščin zahoda" (Lesthaeghe, 1983: 7. Na osnovi tega tudi predpostavlja, da je rešitev problema prenaseljenosti sveta v industrializaciji vseh njegovih delov. Glede na že nekatere neuspešne poskuse v tej smeri pa lahko dvomimo v uspeh taksnih naporov. 8. Podobna stališča zastopa tudi J. Simons (1982), ki upadanje rodnosti med demografskim prehodom interpretira kot zamenjavo sakralnega s profanim vrednotenjem življenja. 76 413). Z ekonomskimi, političnimi in kulturnimi spremembami med leti 1870 in 1910 se je, kot meni R. Lesthaeghe, ustvarilo ozadje, z vidika katerega je potrebno ocenjevati ne le demografsko tranzicijo v prejšnem stoletju, ampak tudi današnje spremembe v sferi družine in z njo povezanimi spremembami v rodnosti. Hiter upad rodnosti med poročenimi v šestdesetih in sedemdesetih letih na zahodu po njegovem prepričanju namreč ni samo produkt relativnega zniževanja dohodka mlajše generacije napram prejsnim, kot je to predpostavil Easterlin (1978), ali posledica sprememb v parametrih potrebe po otroku (naraščajoči opor-tunitetni stroški), ampak tudi indikator avtonomnega napredovanja individualistične orientacije zahodnega vrednotnega sistema. Manifestacija napredka individualizma v tem obdobju je bilo priznanje različnih načinov življenja ljudi; prostovoljno odpovedovanje otrokom, bivanje v samskih gospodinjstvih ter izvenzakonskih skupnostih, razvezljivost zakonske zveze in podobno. Proces napredovanja "sekularnega individualizma" pa ni potekal v nekem praznem prostoru, ampak je bil pomembno povezan z dogajanji v sferi ekonomije. Priznanje različnih načinov življenja ljudi v šestdesetih letih sovpada s takratnimi spremembami v preferencah ljudi. Kot je prepričan R. Lesthaeghe, je imel pri njihovem uveljavljanju pomembno spodbujevalno vlogo ekonomski napredek v smislu generiranja številnih emancipacijskih gibanj, ki povečujejo družbeno toleranco. Po njegovem mnenju je ekonomski razvoj odigral taksno vlogo ze pri poteku demografske tranzicije v Evropi v prejšnem stoletju. Ta se je začela v drugi polovici obdobja hitrega ekonomskega razvoja (1860-1910). V prvi polovici tega obdobja se je dohodek podvojil, v drugi, po letu 1880, pa se je začelo upadanje rodnosti, ki se je v obdobju ekonomske recesije stabiliziralo na različnih nivojih. Za podoben vrstni red dogodkov - zaostajanje rodnosti za ekonomskimi spremembami je slo tudi v obdobju naglega ekonomskega razvoja po drugi svetovni vojni. V prvem obdobju se je dohodek potrojil, rodnost 77 poročenih pa je začela od leta 1963 naprej upadati. Razlog zaostajanja, zamika rodnosti in drugih družinskih spremenljivk za spremenjenimi ekonomskimi razmerami lezi po mnenju R. Lastheaghea v zakonitostih socializacijskega procesa9. Generacija, ki je priča socialno-ekonomskim spremembam, se obnaša se vedno po ustaljenih vzorcih obnašanja, naučenih v mladosti. Spremenjene aspiracije ter občutje ekonomske in socialne varnosti, ki jih je spodbudila naraščajoča blaginja v preteklem obdobju, se pojavijo šele pri naslednji generaciji. Rezultat teh sprememb ni le uveljavitev novih vzorcev obnašanja, ampak soobstoj, pluralnost različnih načinov življenja, k čemur mnogo prispeva zatečena tradicija. Zato je R. Lastheaghe prepričan, da imajo kulturne značilnosti družbe tudi se v današnjem času izredno velik oz. dalnosežnejsi pomen za razvoj rodnosti, kot pa ekonomski procesi, katerih pomena seveda ne gre zanemarjati10. Ustrezen razlagalen model sedanjih trendov padanja in zadrževanja rodnosti pod nivojem enostavne reprodukcije mora po mnenju S.H.Prestona (1987) poleg sprememb v načinu življenja ljudi vključevati tudi spremembe v družbeni konstrukciji starševstva. Rojevanje otrok in njihova vzreja je v vseh družbah pomembno družbeno dejanje; otroci naj bi postali koristni člani družbe, pri čemer imajo posebno vlogo starši. Rezultat razvoja družbenih vrednot v zadnjih tristo letih na zahodu, ki se nanašajo na rojevanje in vzrejo otrok, je doktrina "odgovornega starševstva". Po tej doktrini so starši direktno odgovorni za vzrejo svojih otrok, ne pa morebiti kdo drug, npr. člani razširjene družine. S 9. Ni mi znano, koliko je bil R. Lesthaghe seznanjen z delom R. Ingleharta in obratno. Očitno pa je, da sta si njuni razlagi o spreminjanju obnašanja ljudi zelo podobni, zaradi česar se povečuje verjetnost njunih predpostavk. 10. Podobna stališča zastopa tudi J. Cleland (1985) na osnovi WFS (povzeto po Preston, 1986:187). 78 to odgovornostjo so povezane tudi zahteve po izpolnjevanju eksistenčnih pogojev pred vstopom v zakonsko zvezo in rojstvom prvega otroka (s temi zahtevami je povezan t.i. Evropski vzorec porocnosti). Drugače kot v mnogih drugih kulturah, se je od staršev v zahodno evropskem prostoru tudi pričakovalo, da je skrb posameznika za otroke pred skrbjo za lastne starše in druge sorodnike11. Z razvojem moderne ekonomije in demokratičnih družbenih procesov se je doktrina odgovornega starševstva se izpopolnila v smislu močnejšega poudarjanja kvalitete oz. dobre izobrazbe otrok12. K uveljavitvi teh kriterijev je precej prispevala zakonodaja, s tem da je starše prisilila v dejanja, ki jih morda drugače ne bi bili pripravljeni storiti (npr. pošiljanje otrok v šolo). Pod vplivom modificirane vrednote odgovornega starševstva in njenih pravnih korelatov pa so naraščali stroški otrok. Rešitev iz visokih zahtev, ki so jih narekovale te vrednote, so starši našli v zmanjševanju števila otrok. Toda dolgotrajni ekonomski razvoj ni vplival le na zamenjavo kvantitete z večjo kvaliteto znotraj vrednote odgovornega starševstva, ampak tudi na naraščajoče zavračanja izpolnjevanja te vloge nasploh. Naraščanje družbeno konstruiranih "stroškov" otrok in oportunitetnih stroškov izpolnjevanja zahtev odgovornega starševstva (v kombinaciji s kom-petitivnimi vrednotami v sferi produkcije) je tako ustvarilo stoletje skoraj neprekinjenega upadanja rodnosti. 11. Po prepričanju J.Quortrupa (1992) je ravno ta "intimizacija" družine sprožila proces, ki je pripeljal do razkroja solidarnostnih vezi med generacijami, značilnih za stari red. S tem je prišlo do drastičnega znižanja motiviranosti za rojstvo večjega števila otrok. K zmanjšanju motiviranost za večje Število otrok je po Qourtrupovem prepričanju veliko prispevala tudi vpeljava pokojninskega zavarovanja, ki bazira na prihrankih, ustvarjenih v teku življenja. 12. V novejšem času se je tej doktrini priključila tudi zahteva, da naj bi bilo rojstvo vsakega otroka načrtovano in s tem zaželeno. 79 Velik pomen pri uveljavljanju in dopolnjevanju vrednote odgovornega starševstva S.H. Preston pripisuje tudi medijem. Preko njih se prenašajo informacije pa tudi spremenjene vrednote v modernih industrijskih družbah veliko hitreje, kot je to veljalo za družbe v preteklosti. Moderni mediji posredujejo predstave, podobe novih vzorcev obnašanja in nudijo obsežen prostor tistim, ki so odgovorni za predpisovanje in interpretacijo pravil družbenega obnašanja. S tem sta se zelo oslabila vpliv in moC tradicionalnih oblikovalcev in posredovalcev norm in vrednot, kot je npr. cerkev. Poleg tega, da so se zvišali kriteriji ravnanja staršev do otrok, je po mnenju H.B.Presserjeve (1987) pri pojasnjevanju vzrokov upadanja rodnosti v današnjih industrijsko razvitih družbah potrebno upoštevati tudi spremenjen družbeni kontekst vzreje otrok ter socialne, ekonomske in tehnološke pogoje, ki ženske spodbujajo k odlaganju rojstev prvih otrok v zrelejša leta. Njena teza je, da je potrebno iskati vzroke prenizke rodnosti v industrijskih družbah v neustrezni urejenosti otroškega varstva. Slabo, nezanesljivo, neprilagodljivo in predrago (nesubvencionirano) otroško varstvo je po mnenju H.B.Presser eden glavnih problemov teh družb. Se posebej problematično je varstvo otrok, mlajših od treh let, ki ga starši največkrat rešujejo z delom v različnih turnusih in aktiviranjem pomoči bližnje okolice (starih mam, sesedov). Slabe izkušnje, ki jih imajo starši z varstvom prvega otroka, lahko negativno vplivajo na nadaljnjo odločanje o večjem številu otrok. 0 tem, kakšne učinke imajo lahko ukrepi izboljšanja sistema otroškega varstva (npr., razne subvencije) na spremembe v nivoju rodnosti, obstajajo različna mnenja. Nekateri menijo, da ukrepi te vrste na daljši rok upadanje rodnosti samo se okrepijo, saj spodbujajo se veCjo zaposlovanje žensk. Tudi H.B. Presserjeva je 80 prepričana, da so taksni ukrepi res lahko antinatalisticni, ko zaposlenost žensk se ni visoka. V primeru, ko pa ti ukrepi zmanjšujejo bremena varstva otrok staršev (mater), ki so ze zaposleni in nameravajo to ostati tudi vnaprej, pa imajo pronatalistične učinke. To velja se posebno v družbah z visoko zaposlenostjo žensk. Drug dejavnik nizke rodnosti, o katerem govori H.B.Presser (in ki ga omenjajo tudi nekateri drugi avtorji (Urdze in Rerrich, 1981, Tivers, 1685, Hoem, 1988)), pa je neenakopravnost med spoloma tako doma v gospodinjstvu kot na delovnem mestu. Ti avtorji ugotavljajo, da se moški na splošno slabo odzivajo na povečano participacijo žensk v sferi produkcije, saj je, kot kažejo številne raziskave, njihova udeležba pri gospodinjskih opravilih in negi otrok se vedno precej manjša od udeležbe žensk. Napetosti in konflikti, ki pri tem nastajajo, so pomembno povezani z naraščanjem razvez in deležem enoroditeljskih družin. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je nesorazmerno porazdeljene obremenitve, ki izhajajo iz tradicionalne delitve dela med spoloma, mogoCe razrešiti le z "industrializacijo gospodinjskega dela" (kupovanjem gospodinjskih storitev, ki so jih tradicionalno opravljale ženske). Po menenju H. B. Presserjeve bo v bližnji prihodnosti ravno spremenjeno obnašanje moških v družini eden najzanimivejših virov razlik v rodnosti. H.B. Presser svoje razmišljanje sklene z mislijo, da morajo industrijske družbe, če se želijo izogniti depopulaciji in problemom, ki iz nje izvirajo, izboljšati pogoje varstva otrok, spremeniti odnos delovnega okolja do izpolnjevanja starševske vloge in zmanjšati obremenjenost zaposlenih žensk, kajti v omejevanju zaposlovanja žensk z vidika spreminjanja rodnosti ne vidi večjih perspektiv. Pri ugotavljanju vzrokov znižanja rodnosti pod raven enostavne 81 reprodukcije pa ne gre zanemariti razmer, ki so pripeljale do nastopa tega pojava v vzhodni Evropi v šestdesetih letih (op. M. C. I.; to je prej kot v zahodni Evropi). Kot pravi L.Cseh-Szombatv (1990), so spremembe v odnosih moči, nov način distribucije dobrin in intenzivna družbena in prostorska mobilnost po zmagi socialistične revolucije po drugi svetovni vojni v vzhodnoevropskih državah povzročile radikalne spremembe v družini. Z odpravo privatne lastnine produkcijskih sredstev in s koncentracijo produkcije in storitev v velikih industrijskih kompleksih se je večini populacije močno spremenil družbeni status. Ljudje, ki so se prej preživljali z delom na svoji zemlji ali obrtnih delavnicah, so postali mezdni delavci, družina kot institucija pa je zelo hitro izgubila svojo produkcijsko funkcijo. Poleg intenzivne industrializacije in urbanizacije je k spremembam v družini mnogo prispevalo tudi naraščajoče zaposlovanje žensk, tako mladih kot srednjih let, tako neporočenih kot poročenih, ki so ga spodbudile ekonomske potrebe, ne pa eman-cipacijske težnje. Te nove razmere so vplivale na spremembe v odnosih med zakonskima partnerjema; postali so časovno bolj omejeni in razčlenjeni. Otroci, ki so prej veljali za nadaljevalce družinskega izročila in dediščine ter pomemben vir delovne sile v gospodinjstvu, so z zatonom taksnega pomena postali vse večje breme za družinski proračun. Oboje je prispevalo k naraščanju napetosti in konfliktov, s čimer je začela družina izgubljati svoj pomen zatočišča pred zunanjim svetom. Država je s svojo ideologijo, nenaklonjeno družini, vse to se spodbujala, saj je v tradicionalni družini videla ostanek starega režima, ki je sposoben reproducirati stare vrednote in s tem ogroziti njen obstoj. Politicno-socialne in ekonomske spremembe so, kot ocenjuje L. Cseh-Szombaty, močno vplivale na drastično upadanje rodnosti in razpad zakonske zveze v vzhodni Evropi, vendar pa ne ze v začetku 82 50. let. Pri odzivanju družine na spremenjene družbene razmere je namreč prišlo do zamika (podobno kot to za zahodno Evropo ugotavlja R. Lesthaeghe), katerega dolžina je bila od države do države različna. Za večino vzhodnoevropskih držav je postala nizka rodnost problematična šele v šestdesetih letih, ko se je spustila pod raven enostavne reprodukcije. Glede na dejstvo, da je rojstvo vsakega nadaljnega otroka moCno ogrozilo finančno ravnovesje družine, bivajoče na robu eksistenčnega minimuma, bi bilo za pričakovati, da se bo to zgodilo že prej. Toda navkljub vsem negativnostim, s katerimi se je soočila družina in vsak od njenih Članov posebej, so se mladi pari pri formiranju družine in odločitvah o številu otrok se kar nekaj časa ravnali po tradicionalnih vrednotah in normah (pri tem pa seveda ne gre zanemariti vloge, ki jo je imela pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb v tistem Času pomoč sorodnikov in prijateljev). Tudi zamik v odzivanju rodnosti in drugih družinskih spremenljivk za socialnimi, ekonomskimi in političnimi spremembami v vzhodni Evropi zahteva po mnenju L. Cseh-Szombatya nadaljna teoretična pojasnila. Poleg upoštevanja materialnih pogojev življenja ljudi in distribucije politične moči je po njegovem mnenju potrebno upoštevati tudi vpliv kulturne sfere s svojo specifično dinamiko razvoja. Upravičenost te zahteve (nezavedanja pomena motivacijskih mehanizmov obnašanja) v nekem smislu potrjuje tudi vpeljava pozitivnih populacijskih ukrepov v sedemdesetih in osemdesetih letih v nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki niso doživele večjega uspeha (Boh, 1990). Iz dosedaj povedanega je mogoče povzeti, da je upadanje in zadrževanje rodnosti pod ravnijo enostavne reprodukcije povezano s številnimi dejavniki, ki se po značaju vplivanja med seboj lahko precej razlikujejo. Med njimi so dejavniki, katerih vpliv se vleCe že iz preteklosti in se do danes se ni izčrpal (npr. napredovanje vrednote individualizma v smislu večje orien- 83 tiranosti posameznika nase), kakor tudi dejavniki, katerih vpliv ima značaj cikličnega nihanja (npr. ekonomski procesi), ali kratkotrajnejse, enkratne epizode (npr. problemi v zvezi z varovanjem otrok). Iz tega pa tudi izhaja, da zaradi različne intenzitete vpliva številnih dejavnikov ni mogoč en sam enoznačen, generalen odgovor o vzrokih upadanja. V različnih okoljih in Casih gre namreč za specifičen splet in zaporedje delovanja socialnih, ekonomskih, političnih, kulturnih in ideoloških dejavnikov . 84 4. ANALIZA RODNOSTI V SLOVENIJI NA MAKRO NIVOJU Po mnenju D.Vogelnika (1965) je Slovenija prešla demografski prehod v šestdesetih letih. Od začetka stoletja, ko se je pri nas začel ta prehod, pa do njegovega zaključka se je raven rodnosti močno znižala. V obdobju med leti 1901-1910 je imel koeficient natalitete se vrednost 34.0, v obdobju med leti 1961-1970 pa le se 17.6 (Sircelj 1991:141). Trend upadanja rodnosti se je nadaljeval tudi se po tem obdobju in leta 1980 se je rodnost spustila celo pod nivo enostavne reprodukcije (leta 1980 je bil koeficient natalitete samo se 15.713 oz., povprečno število živorojenih otrok na eno žensko je znašal 2.02; leta 1992 pa je bila njegova vrednost le se 1.34). S taksnim razvojem rodnosti se je Slovenija pridružila veliki večine evropskih držav (in drugih neevropskih razvitih držav), v katerih se je rodnost že v šestdesetih in sedemdesetih letih spustila pod raven enostavne reprodukcije. Izjema so ostale le Poljska, Irska in Albanija. 4.1- HIPOTEZA IN IZBOR SPREMENLJIVK Zakaj se je tudi v Sloveniji rodnost spustila pod raven enostavne reprodukcije? Na osnovi prej predstavljenih rezultatov analiz upadanja rodnosti v zahodni in vzhodni Evropi postavljam za Slovenijo naslednjo hipotezo: Naglo upadanje števila rojstev v Sloveniji po letu 1980 je bilo 13. Vir: (1992) Statistični letopis Slovenije 1992. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. Letnik XXXI. Tabela 4-8. str. 63-64. 85 močneje povezano s spremenjenim pomenom družine (naraščanjem števila izvenzakonskih zvez in razvez) in spremenjeno vlogo ženske (podaljševanjem izobraževanja in naraščanjem zaposlovanja), kot pa z realnim poslabšanjem materialnih življenjskih razmer prebivalstva (upadanjem realnih dohodkov in upadanjem obsega stanovanjske gradnje), t.j. z "ekonomsko krizo" v osemdesetih letih. Tudi nekatere spremembe, ki imajo znaCaj periodnih učinkov (migracije), so bile v primerjavi s poslabšanimi materialnimi življenjskimi razmerami močneje povezane z upadanjem rodnosti. Pri ugotavljanju povezanosti med gibanjem rodnosti oz. njenim upadanjem pod nivo enostavne reprodukcije in sedanjimi družbenimi procesi v Sloveniji sem se oprla na nekatere kazalce, za katere so na voljo letne serije podatkov za obdobje od leta 1965 do 1990. Za izbor statističnih podatkov v tem časovnem intervalu sem se odloČila iz dveh razlogov: 1. ker se je v šestdesetih letih pri nas dovršil demografski prehod (Vogelnik, 1965) in se je začelo novo obdobje v razvoju rodnosti in 2. ker je prišlo leta 1965 do gospodarske reforme, s katero so bila v dobršni meri povezana družbena dogajanja pri nas tja do konca osemdesetih let. KljuCna spremenljivka te analize je totalna mera rodnosti oz. povprečno število živorojenih otrok na eno žensko. Pri tem kazalcu rodnosti sta izločena vpliva spolne in tudi starostne strukture prebivalstva, zaradi Cesar je ustrezno merilo za analizo rodnosti po koledarskih letih oz. za prečno analizo rodnosti, kot temu pravijo demografi (Sircelj, 1991). Za popisovanje družbenih procesov pa sem v analizo vključila naslednje spremenljivke: - delež izvenzakonskih rojstev, ki naj bi bil dokaj dober kazalec izvenzakonske skupnosti oz. spremenjenega pomena družine; 86 - število razvez na 100 porok kot kazalec spremenjenega pomena zakonske zveze oz. spremenjenega pomena družine14; - delež žensk v skupnem številu zaposlenih kot kazalec spreminjanja družbene vloge in aktivnosti žensk; - delež študentk med vsemi študenti, ki predstavlja kazalec spreminjanja družbene vloge in aktivnosti žensk; - migracijski saldo kot kazalec spremembe obsega potencialnih staršev v celotnem prebivalstvu; - indeks realnih osebnih dohodkov15, ki predstavlja kazalec spremembe ravni materialne blaginje prebivalstva; - število dograjenih stanovanj v posameznem letu tako v družbenem kot zasebnem sektorju kot kazalec razpoložljivih možnosti reševanja stanovanjskega problema. Poleg omenjenih spremenljivk, s katerimi testiram zgoraj postavljeno hipotezo, vključujem v analizo kot dodaten vir informacij se naslednje spremenljivke: - starost matere ob rojstvu prvega otroka kot kazalec odlaganja rojevanja v ženina kasnejša leta; - število dovoljenih splavov na 100 porodov kot kazalec omejevanja rodnosti; - število otrok v VVZ na 100 zaposlenih žensk, ki predstavlja kazalec spremenjenega socialnega konteksta varstva otrok; - delež upravičencev do otroškega dodatka kot kazalec ukrepov socialne politike; 14. Delež izvenzakonskih rojstev in število razvez na 100 porok sta kazalca, ki izražata (na makro nivoju ne pa nujno tudi na mikro nivoju) manjšo odvisnost posameznikov od družinske skupnosti pri zadovoljevanju vsakdanjih potreb, kot je to veljalo v preteklosti. V skladu s tem izražata tudi večjo tolerantnost družbe do različnih oblik partnerskega življenja. 15. Indeks realnih osebnih dohodkov predstavlja razmerje med indeksom nominalnih osebnih dohodkov in indeksom cen življenjskih potrebščin (Statistični letopis RS, 1992: 167) 87 - število TV naročnin kot kazalec spremenjenih virov informacij in v določenem obdobju tudi naraščanja življenjskega standarda; - delež nezaposlenih med vsemi zaposlenimi kot kazalec socialne varnosti. Razlogi, zaradi katerih sem se odloČila le za te in ne tudi kake druge - z vidika omenjenih teoretičnih konceptov bolj relevantne - podatke, npr. take, ki bi dali tudi vpogled v povezanost med gibanjem rodnosti in procesi sekularizacije, urbanizacije in in-dividualizacije, so predvsem objektivne omejitve. Naša uradna statistika namreč ne zasleduje letnih vrednosti tovrstnih kazalcev. Da pa bi lahko (vsaj približno) opazovala povezanost med rodnostjo in temi družbenimi procesi, se v analizi opiram se na nekatere statistične podatke, ki so na voljo le za leta ob popisih in na serije podatkov iz raziskave Slovensko javno mnenje 1968-1990. 4.2. ANALIZA STATISTIČNIH PODATKOV Iz grafičnega prikaza Časovnega poteka povprečnega števila zivorojenih otrok na eno žensko se vidi (Graf st. 4.1.-4.10.), da je rodnost upadala v vsem opazovanem Času. Do prvega izrazitejšega padca je prišlo 2e med leti 1966-1969. Sledilo mu je daljše obdobje manjšega upadanja v sedemdesetih letih. Skozi celotna osemdeseta leta pa je rodnost precej strmo padala (bila je ze ves cas pod nivojem enostavne reprodukcije), z izjemo rahle umiritve med leti 1985-1987. Opazovanje te krivulje daje vtis, da je rodnost v tem obdobju upadala skoraj linearno. Tega ni mogoče trditi tudi za časovne poteke drugih, v analizo vključenih spremenljivk. Nihanja časovnih potekov nekaterih spremenljivk so v opazovanih obdobjih precej izrazita, zato sem pri ugotavljanju 88 povezanosti med njimi in povprečnim Številom zivorojenih otrok na eno žensko uporabila koeficient ranga korelacije (Spearmanov korelacijski koeficient). 4.2.1. POVEZANOST POVPREČNEGA ŠTEVILA ZIVOROJENIH OTROK NA ENO ŽENSKO Z DRUŽBENIMI IN EKONOMSKIMI PROCESI Da bi lahko ugotavljala povezanost med rodnostjo in daljši Cas trajajočimi spremembami na eni strani in periodnimi učinki na drugi strani, sem časovne serije podatkov razdelila na dve obdobji: 1. od leta 1965 do leta 1978 in 2. od leta 1979 do leta 1990. Tabela 4.1.: Spearmanovi korelacijski koeficienti med povprečnim Številom zivorojenih otrok na eno žensko in kazalci tekočih družbenih ter ekonomskih sprememb delež izvenzak. roj med vsemi rojstvi število razvez na 100 porok delež študentk med vsemi študenti delež žensk med vsemi zaposlenimi Število dograjenih stanovanj indeksi realnih osebnih dohodkov migracijski saldo Iz rezultatov korelacijske analize se vidi (tabela 4.1.), da je 89 bila povezanost med upadanjem rodnosti in nekaterimi kazalci sprememb v obeh obdobjih visoka in istosmerna. Istosmerni (vseskozi negativni) korelacijski koeficienti so se pokazali pri deležu izvenzakonskih rojstev med vsemi rojstvi in številu razvez na 100 porok. Vendar se koeficienti teh spremenljivk med seboj bistveno razlikujejo po višini med enim in drugim obdobjem. Npr. v drugem obdobju je bila korelacija med rodnostjo in porastom deleža izvenzakonskih rojstev -1., medtem ko je bila v prvem obdobju le srednje visoka (-.58) (graf 4.1.). GRAF 4.1.: ČASOVNI POTEK RODNOSTI IN DELEŽA IZVENZAKONSKIH ROJSTEV & RODNOST DEL IZVENZAK. ROJ. Vir: (1992) Statistični letopis Slovenije 1991. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1989) Statistični letopis Slovenije 1989. Slovenije za statistiko. Ljub]jana. Tabela (1986) Statistični letopis Slovenije 1986. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1981) Statistični letopis Slovenije 1981. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1977) Statistični letopis Slovenije 1977. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela Letnik XXXI. Zavod republike 4-16. str. 68 Letnik XXVIII. Zavod republike 3-11. str Letnik XXV 3-11. str. Letnik XX. 3-16. str. Letnik XVI 3-16. str. 80 . Zavod republike 81 Zavod republike 82 . Zavod republike 82 90 (1972) Statistični letopis Slovenije 1972. Letnik XI. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela 3-13. str. 57 (1971) Statistični letopis Slovenije 1971. Letnik X. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela 3-15. str. 64 Pri odnosu med naraščanjem Števila razvez in upadanjem rodnosti so razmerja med koeficienti ravno nasprotna. Dvigi in padci v Številu razvez in številu rojstev otrok so bili v drugem obdobju medseboj manj usklajeni kot v prvem obdobju (graf 4. 2.), vendar Se vedno dovolj, da je zveza med njima statistično značilna. RODNOST <*- ŠTEVILO RAZREZ I Vir: (1991) Demografska statistika 1989. Savezni zavod za statistiku SFRJ. Beograd, izračun iz Tabele 2-32. str. 101 in Tabele 2-36. str. 112 (1981) Demografska statistika 1979. Savezni zavod za statistiku SFRJ. Beograd, izračun iz Tabele 2-32. str. 105 in Tabele 2-36. str. 117 (1974) Demografska statistika 1972. Savezni zavod za statistiku SFRJ. Beograd. izraCun iz Tabele 2-32. str. 104 in Tabele 2-36. str. 116 (1992) Statistični letopis Slovenije 1992. Letnik XXXI. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, izračun iz Tabele 4-37. str. 80 in Tabele 4-28 str. 77 91 Vseskozi visoki in negativni korelacijski koeficienti se posebno veljajo za spremenljivki delež žensk med vsemi zaposlenimi in delež študentk med vsemi študenti. Iz grafa 4.3. je mogoče videti, da se je število zaposlenih žensk v obeh opazovanih obdo- O .s: tO Z UJ =N d' Z h-jL O cc o I ~Z- ILi Cl O ;> :N i—" m g: Ql 6 CL GRAF 4.3.: ČASOVNI POTEK RODNOST! IN DELEŽA ŽENSK OD SKUPNEGA ŠT. ZAPOSLENIH LETA UJ Q RODNOST DELEŽ ŽENSK I Vir: (1991) Statistični letopis Slovenije 1991. Letnik XXX. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, izračun po Tabeli 4-1. str. 103 bjih vseskozi enakomerno povečevalo (od 39.4% leta 1965 do 46.9% leta 1991), medtem ko je rodnost upadala. Krivulja naraščanja deleža študentk nima taksne oblike (graf 4.4.), ker je prišlo v sredini sedemdesetih in osemdesetih let do rahle umiritve v napredovanju tega procesa (leta 1965 je bilo med vsemi študirajočimi 39.7% žensk, leta 1991 pa že 55.6%). Posledica tega so tudi nekoliko nižji korelacijski koeficienti. 92 o *: to z LU 6 Ol >— o I UJ GC O I-1 m a: o. »-^ 6 GRAF 4.4.: ČASOVNI POTEK RODNOSTI iN DELEŽA ŠTUDENTK LETA RODNOST DELEŽ ŠTUDENTK Vir: (1992) Statistični letopis Slovenije 1992. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1989) Statistični letopis Slovenije 1989. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1986) Statistični letopis Slovenije 1986. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1981) Statistični letopis Slovenije 1981. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1977) Statistični letopis Slovenije 1977. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1971) Statistični letopis Slovenije 1971. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1970) Statistični letopis Slovenije 1970. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela Letnik XXXI. Zavod republike 6-11. str. 103 Letnik XXVIII. Zavod republike 29-8. str. 497 Letnik XXV. Zavod republike 29-8. str. 487 Letnik XX. Zavod republike 28-5. str. 515 Letnik XVI. Zavod republike 28-5. str. 457 Letnik XI. Zavod republike 26-5. str. 364 Letnik X. Zavod republike 26-5. str. 376 Povsem drugačna razmerja med korelacijskimi koeficienti se pokažejo pri spremenljivkah migracijski saldo, indeksi realnih osebnih dohodkov in število dograjenih stanovanj. Njihove velikosti in predznaki se namreč v prvem obdobju znatno razlikujejo od le teh v drugem obdobju. 93 Korelacijski koeficienti med povprečnim številom zivorojenih otrok na eno žensko in migracijskim saldom se npr. v obeh obdobjih razlikujejo tako po njihovih predznakih kakor tudi po velikosti. V prvem obdobju je zveza med rodnostjo in migracijami Šibka in negativna; medtem ko je rodnost vseskozi počasi upadala, je migracijski saldo dosegel dve ekstremni vrednosti; eno visoko in eno nizko (graf 4. 5.). Ob koncu Šestdesetih let se je iz RODNOST MIGRACIJSKI SALDO Vir: (1992) Statistični letopis Slovenije 1992. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1989) Statistični letopis Slovenije 1989. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1986) Statistični letopis Slovenije 1986. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1981) Statistični letopis Slovenije 1981. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1977) Statistični letopis Slovenije 1977. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela (1971) Statistični letopis Slovenije 1971. Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela Letnik XXXI. Zavod republike 4-48. str. 84 Letnik XXVIII. Zavod republike 3-37 str. 96 Letnik XXV. Zavod republike 3-37. str. 97 Letnik XXV. Zavod republike 3-42. str. 98 Letnik XVI. Zavod republike 3-38. str. 98 Letnik XI. Zavod republike 3-37. str. 75 94 Slovenije izselil precejšen delež populacije, večinoma mladih ljudi. Takratni odliv prebivalstva je nadomestil le manjši priliv imigrantov, zato je bila vrednost migracijskega salda pozitivna, vendar zelo nizka. V drugi polovici sedemdesetih let pa se je prelil v Slovenijo del prebivalstva iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, zato je bil migracijski saldo visok in pozitiven. V drugem obdobju je zveza med rodnostjo in migracijami visoka in pozitivna. V začetku osemdesetih let se je izrazito znižala tako rodnost kakor tudi priliv imigrantov in skozi celotna osemdeseta leta sta si trenda v upadanju rodnosti in migracijskih gibanjih precej podobna. Odnos med realnimi osebnimi dohodki in rodnostjo se v prvem obdobju zopet razlikuje od le tega v drugem obdobju. V prvem obdobju so se realni osebni dohodki vseskozi povečevali, razen krajše epizode v sredini sedemdesetih let (graf 4.6.). Zveza med rodnostjo in kazateljem ravni materialne blaginje prebivalstva je imela zato negativen predznak. V drugem obdobju pa so indeksi realnih osebnih dohodkov precej oscilirali (v posameznih letih so dosegali celo višje vrednosti kot v prvem obdobju), zato se povezanost med rodnostjo in to spremenljivko ni pokazala. 95 o LU < O cc i— o i ILi 3 OZ O =N f-'■ <0 OC LL ^> O LL QRAF 4.6.: ČASOVNI POTEK RODNOSTI fN INDEKSA REALNIH OD RODNOST INDEKS REALNIH OD Vir: (1992) Statistični letopis Slovenije 1991. Letnik XXXI. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela 13-1. str. 168 Nekoliko drugačna je zveza med rodnostjo in številom dograjenih stanovanj. Upadanje rodnosti je bilo v obeh obdobjih zelo močno povezano s Številom dograjenih stanovanj. Toda v prvem obdobju je imela ta zveza negativni v drugem pa pozitivni predznak. Kot je razvidno iz grafa 4.7., je Število dograjenih stanovanj v prvem obdobju naraščalo, Se posebno močno v sredini sedemdesetih let, medtem ko je rodnost počasi padala. Proti koncu sedemdesetih let pa je nastopil trend nezadržnega upadanja obsega stanovanjske gradnje (predvsem v družbenem sektorju, medtem ko se je v privatnem skozi osemdeseta leta celo povečeval), ki traja Se danes. Zaradi tega je ta zveza v drugem obdobju pozitivna. 96 RODNOST ŠT.DOKONČANIH STAN. Vir: (1992) Rezultati raziskovanj st. 556. Letni pregled gradbeništva 1989. Zavod republike Slovenije za statistiko. Tabela 4-1. str. 40 £1992) Statistični letopis Slovenije 1991. Letnik XXXI. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela 2-17. str. 268 Na osnovi rezultatov, ki jih je dala korelacijska analiza, prvega dela zastavljene hipoteze tako ni mogoče potrditi. Po eni strani se je sicer pokazalo, da je bilo upadanje rodnosti v začetku osemdesetih let močneje povezano s spremembami v načinu življenja ljudi, ki izhajajo iz ze daljši Cas trajajočega spreminjanja družbene vloge družine in ženske, kot pa njihovim materialnim standardom. Slednji se v tem obdobju se niti ni bistveno poslabšal. Toda po drugi strani se je pokazalo, da je bilo upadanje rodnosti poleg sprememb v načinu življenja ljudi ze koncem sedemdesetih let moCno povezano s poslabšanimi možnostmi reševanja stanovanjskega problema. Zaradi slednjega tudi ni mogoCe potrditi drugega dela hipoteze; upadanje rodnosti je bilo 97 po letu 1980 močneje povezano z migracijskimi gibanji kot pa z nihanji v materialnem standardu ljudi, toda se močneje s poslabšanimi možnostmi pridobitve stanovanja. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da izvori krize v stanovanjski gradnji v drugi polovici sedemdesetih let v Sloveniji niso bili izključno ekonomske narave, ampak tudi sistemske. V dobi samoupravljanja je bila stanovanjska politika omejena skoraj izključno na družbeno zidavo stanovanj. Toda institucionalne strukture (samoupravne stanovanjske skupnosti, stanovanjski fondi v podjetjih), temelječe na monopolnem statusu družbenega sektorja, nikoli niso bile sposobne same spodbuditi investicijskih tokov in ekonomsko racionalno trositi pridobljena sredstva, ker niso upoštevale tržnih zakonitosti (politika nizkih, neekonomskih stanarin, neustrezna odplačila posojil). Zato že od vsega začetka njihovega obstoja (in tudi ko se priliv investicij se ni zmanjšal) niso bile sposobne zadovoljiti potreb po stanovanju precejšnjega dela prebivalstva in ob porajanju ekonomske recesije blažiti njenih učinkov (Mandič, 1993). Na osnovi tega je mogoče trditi, da upadanje rodnosti v osemdesetih leti ni bilo povezano le z ekonomsko krizo (upadenjem investicij v stanovanjski gradnji), ampak tudi z nedomisljeno in zgrešeno politiko urejanja osnovnih življenjskih pogojev prebivalstva. 4.2.2. UPADANJE RODNOSTI IN ODLAGANJE ROJEVANJA Iz tabele 4.2. je razvidno, da je bilo upadanje rodnosti v osemdesetih letih (t. j. v drugem obdobju) močno negativno povezano tudi z odlaganjem rojevanja žensk v kasnejša leta, oz. spremembami v časovnem razporedu rojstev (koledarju), kot temu pravijo 98 demografi (Sircelj, 1991). Tabela 4.2.: Spearmanovi korelacijski koeficienti med povprečnim številom zivorojenih otrok na eno žensko in kazalci odlaganja rojevanja, omejevanja rojstev, ukrepov socialne politike in spremenjenih virov informacij 1. obdobj starost matere ob rojstvu 1. otroka .8514 število splavov na 100 rojstev -.2467 stvilo otrok v VVZ na 100 zapos. žensk -.8803 delež upravičencev do otr. dodatka .4191 število TV naročnin -.9069 delež nezaposlenih med vsemi zaposlenimi .6053 Starost žensk ob rojstvu prvega otroka se je od začetka celotnega opazovanega obdobja tja do leta 1976 vseskozi zniževala (graf 4.8.); od 24.2 let leta 1965 na 22.7 let leta 1976. Po tem letu pa se je trend obrnil v nasprotno smer; leta 1989 je bila povprečna starost matere ob rojstvu prvaga otroka 23.7 let, leta 1991 pa ze 24.1. 2. obdobje signif. signif .000 -.9749 .000 .198 .0495 .436 .000 -.0604 .422 .068 .4044 .085 .000 -.7413 .003 .011 -.8846 .000 99 RODNOST POVP.STARMATER Vir: (1971) Demografska statistika 1968. Beograd. Tabela 2-9. str. 39. (1974) Demografska statistika 1971. Beograd. Tabela 2-10. str. 48. (1982) Demografska statistika 1979. Beograd. Tabela 2-11. str. 51. (1988) Demografska statistika 1985. Beograd. Tabela 2-10. str. 45. (1989) Statistični letopis Slovenij Slovenije za statistiko. Ljubljana. (1990) Statistični letopis Slovenij Slovenije za statistiko. Ljubljana. (1991) Statistični letopis Slovenij Slovenije za statistiko. Ljubljana. Savezni zavod za statisiku SFRJ. Savezni zavod za statisiku SFRJ. Savezni zavod za statisiku SFRJ. Savezni zavod za statisiku SFRJ. e 1989. Letnik XXVIII. Zavod republike izračun iz Tabele 3-15. str. 83 e 1990. Letnik XXIX. Zavod republike izracin iz Tabele 3-15. str. 84 e 1991. Letnik XXX. Zavod republike izracin iz Tabele 3-15. str. 84 Ob tem se poraja vprašanje, ali se ni morda rodnost v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami tako dolgo ohranjala nad nivojem enostavne reprodukcije po letnih pokazateljih ravno zaradi tega, ker so ženske začele rojevati mlajše? In ali se ni ravno s tem zakril vpogled v dejanski trend upadanja rodnosti? Demografi (Sircelj, 1991) temu pritrjujejo; ravno zaradi postopnega zniževanja povprečne starosti matere ob rojstvu otrok v prvih 100 desetletjih po drugi svetovni vojni so letne vrednosti povprečnega Števila živorojenih otrok na eno Žensko Se dosegale vrednosti, ki zagotavljajo enostavno reprodukcijo. Taksen vtis se je ustvaril kljub temu, da ze od generacij, rojenih okrog leta Tabela 4.3 Povprečno število živorojenih otrok na eno žensko (končno potomstvo)16 v skupinah generacij 1873-1877 do 1941-1945 Skupine generacij 1873 — 1877 1878 - 1882 1883 - 1887 1888 - 1892 1893 - 1897 1898 - 1902 1903 - 1907 1906 - 1910 1911 - 1915 1916 - 1920 1921 - 1925 1925 - 1930 1931 - 1935 1936 - 1940 1941 - 1945 Vir: (1990) Sircelj in drugi: Projekcija prebivalstva R Slovenije 1986-2000. Zavod R Slovenije za statistiko. Ljubljana, str. 12 1930, rodnost, merjena v številu končnega potomstva (tabela 4.3.), ni dosegala vrednosti, ki bi zadoščale za enostavno obnav- 16. Povprečno Število živorojenih otrok na eno Žensko (končno potomstvo) je seštevek starostno-specifičnih mer splošne rodnosti v eni generaciji ali skupini generacij (Sircelj in drugi, 1990: 10) 101 vljanje prebivalstva. Neustrezen nivo rodnosti torej ni posebna značilnost generacije, ki je sedaj, oz. je bila nedolgo tega v rodnem obdobju, ampak tudi ze predhodnih generacij. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da so današnje demografske razmere (nivo rodnosti) povezane ne le z rezultati rodnostnega obnašanja sedanjih, ampak tudi preteklih generacij. V teku demografske tranzicije so zaceli pari prej zaključevati svojo reproduktivno obdobje (po ženinem 35. letu) (Vfatkins, 1986), kar velja se danes. Z odlaganjem rojstev otrok v starejša leta se je ta vzorec reproduktivnega obnašanja se dodatno modificiral. Npr. v Sloveniji se je leta 1988 rodilo 75% otrok materam med 20. in 30. letom, 95% otrok pa materam med 18. in 35. letom starosti17. Hrati s tem je potrebno upoštevati tudi podatek, da se je med leti 1981-1988 zmanjšala rodnost vseh starostnih razredov (tabela 4.4.); največ pri ženskah, starih 15-19 let, za 46%, najmanj pa pri ženskah starih 25-29 let, za 10%. Z ozirom na to, da se je rodnost znižala tudi v starostnem razredu 25-29 let, v katerem se rodi največ otrok, je mogoče sklepati, da je padec rodnosti v osemdesetih letih posledica tako spremenjenega koledarja (zaradi Cesar se je povečala verjetnost, da bodo imeli pari, ki so se kasneje, v višji starosti odloČili za rojstvo prvega otroka, manj otrok), kakor tudi dejanskega zniževanja rodnosti (Sircelj, 1991: 262). 17. Podatki Zavoda za zdravstveno varstvo, Ljubljana, 1988. 102 50.3 45.7 41.3 35.2 27.5 159.2 153.2 144.1 141.8 128.4 106.6 97.8 97.5 100.5 97.5 51. 1 44.9 41.4 41.6 39.2 18.6 17.2 16.5 19.1 13.8 5.6 4. 1 3.4 3.0 3.1 0.3 0.3 0.3 0. 1 0.1 Tabela 4.4.: Starostno specifični koeficienti splošne rodnosti18 Starost 1981 1983 1985 1987 1989 15 - 19 20 - 24 25 - 29 30 - 34 35 - 39 40 - 44 45 - 49 Vir: (1990) Statistični letopis SR Slovenije 1990. Letnik XXIX. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana. Tabela 3-14. str. 83 S katerimi družbenimi spremembami pa je bilo povezano odlaganje rojevanja žensk v kasnejša leta? Pri analizi povprečnega Števila zivorojenih otrok na eno žensko z izbranimi kazalci družbenih in ekonomskih sprememb, se je pokazala povezanost tako s spremembami v načinu življenja ljudi, kakor tudi z njihovimi materialnimi (stanovanjskimi) pogoji življenja. Koliko to velja tudi za odlaganje rojevanja? 18. Starostno-specificni koeficient splošne rodnosti je razmerje med številom zivorojenih otrok, ki so jih rodile ženske določene starosti in srednjim številom teh žensk v istem letu fx = Nx/Vf,x * 1000 (Sircelj in drugi, 1990: 10) 103 Tabela 4.5.: Spearmanovi korelacijski koeficienti med starostjo matere ob rojstvu 1. otroka in kazalci družbenih in ekonomskih sprememb, omejevanja rojstev, ukrepov socialne politike in spremenjenih virov informacij 1. obdobje 2. obdobje delež izvenzak. roj. med vsemi rojstvi število razvez na 100 porok delež žensk med vsemi zaposlenimi število otrok v VVZ na 100 zapos. žensk delež študentk med vsemi študenti število dograjenih stanovanj indeksi realnih osebnih dohodkov delež nezaposlenih med vsemi zaposlenimi delež upravičencev do otr. dodatka migracijski saldo število splavov na 100 rojstev število TV naročnin signif. signif -.5894 .013 .9807 .000 -.7370 .001 .4717 .052 -.8742 .000 .9807 .000 -.8527 .000 -.0331 .457 -.8346 .000 .7666 .001 -.8616 .000 -.9186 .000 -.7420 .001 -.0083 .489 .5559 .019 .8386 .000 .4696 .045 -.3177 . 145 -.4129 .071 -.8220 .000 -.1143 .349 -.0276 .464 -.8705 .000 .6995 .006 Iz rezultatov korelacijske analize za 2. obdobje (tabela 4.5.) se vidi, da je bila spremenljivka starost matere ob rojstvu prvega otroka zelo visoko in pozitivno povezana s spremenljivkama delež izvenzakonskih rojstev med vsemi rojstvi in delež žensk med vsemi zaposlenimi, nekoliko manj, a se vedno visoko pozitivno povezana pa s spremenljivko delež študentk med vsemi študenti. To pomeni, da se je starost mater ob rojstvu otrok dvigovala, medtem ko se je povečevalo število izvenzakonskih rojstev ter naraščala participacija žensk v sferi produkcije in v izobraževanju. Zelo močna, toda negativna povezanost med kazalcem odlaganja rojevanja in izbranimi spremenljikami se je pokazala tudi pri številu 104 dograjenih stanovanj in v nekoliko manjši meri pri migracijah. Medtem ko se je dvigovala starost mater ob rojstvu prvih otrok, je upadalo število dograjenih stanovanj in se zmanjševal priliv imigrantov. Taksni rezultati omogočajo podoben sklep, kot tisti v primeru analiziranja povezanosti med povprečnim številom živorojenih otrok na žensko in izbranimi kazalci dru2benih in ekonomskih sprememb. Odlaganje rojevanja otrok v kasnejša ženina leta je bilo močno povezano tako s spremembami v načinu življenja ljudi kakor tudi s poslabšanjem njihovih materialnih pogojev življenja, t. j. z zmanjšanimi možnostmi pri reševanju stanovanjskega Problema. 4.2.3. RODNOST IN SOCIOPSIHOLOSKI PROCESI Do sedaj je bilo govora le o povezanosti upadanja rodnosti s socialnimi in ekonomskimi procesi. Kot so pokazale raziskave EFP in kot zatrjujejo mnogi avtorji (Mackensen, Lastheaghe, Simons, Andorka, Caldwell in drugi) pa je potrebno za celovitejše razumevanje razvoja rodnosti upoštevati tudi socio-psiholoske procese. Med njimi gre posebno mesto sekularizacijskim procesom, katerih pomemben vidik je zaton moči religiozne ideologije o družini (tradicionalne družinske morale). Za Slovenijo zal ni na razpolago ustreznih statističnih podatkov, s katerimi bi se dalo meriti povezanost med upadanjem rodnosti in potekom sekularizacijskih procesov. V preteklosti so bile pri nas sicer že izvedene raziskave (Socialno psihološki faktorji v načrtovanju družine 1975 in Regulacija fertilnosti v različnih slojih slovenske družbe 1976, nosilka: K. Boh), ki so 105 vključevale tudi kazalce religioznosti, s katerimi bi se dalo ugotavljati povezanost med številom otrok in vernostjo. Vendar pa ti podatki ne omogočajo opazovanja sprememb skozi Cas, saj zajemajo le eno samo Časovno točko. Za potebe te študije se zato zdi se najustreznejša serija podatkov, ki se je zbirala z longitudinalno raziskavo Slovensko javno mnenje v letih med 1968 in 1990. Graf 4.9. kaze, da se je skozi celotna sedemdeseta leta in se v prvih osemdesetih letih delež verujočih19 vseskozi zmanjševal. Leta 1984 se je trend obrnil, tako da je bil delež verujočih v letu 1990 (61.1%) zelo podoben deležu verujočih v letu 1969 (60.2%). Na osnovi podatkov za prvo obdobje, to je do leta 1983, lahko ugotovim jasno izraženo pozitivno povezanost med upadanjem rodnosti in sekularizacijskimi procesi. Presenetljivi pa se zdijo deleži verujočih v obdobju po letu 1983, saj kažejo na pojav ponovnega oživljanja religioznosti v slovenski družbi. Toda, kot menijo poznavalci teh procesov (Rotar, 1989), pri tem ne gre za ponovno direktno oživljanje krščanske ideologije, ampak le za neko vrsto povratka h krščanski obredni tradiciji: božič, velika noc, poroke, pogrebi, krsti. Povečalo se je namreč predvsem število tistih vernikov, ki obiskujejo verske obrede le ob velikih praznikih. Poleg njih je naraslo tudi število verujočih, ki so do same cerkve ravnodušni. Pomemben je Se podatek, da so nosilci revitalizacije religije v Sloveniji predvsem mladi ljudje, rojeni med leti 1963-1970, ki so živeli v precej drugačnih družbeno-kulturnih in duhovnih Časih kot generacije, ki so največ prispevala k velikosti deleža verujočih ob koncu 19. Med verne so vključeni tisti posamezniki, ki - so verni in vsako nedeljo obiskujejo verske obrede - so verni in pogosto, vsaj enkrat mesečno obiskujejo verske obrede - so verni in le vCasih, ob velikih praznikih in posebnih priložnostih obiskujejo verske obrede - so verni in ne obiskujejo verskih obredov 106 Šestdesetih let. Zato, kot ugotavlja Z. Rotar, poteka vzporedno z rahlim naraščanjem pojavov religioznosti tudi sproščanje njenih dogmatskih pritiskov20. "Religioznost ljudi je torej vse manj cerkveno dogmatska in konzervativno onostranska in vse bolj svetna, zemeljska" (Rotar, 1989:24). Zato lahko sklepamo, da večje izrekanje za religioznost ne pomeni tudi vračanja k prepu- Vir: (1989) ToS in drugi (1989: 281) in (1990) Slovensko javno mnenje 1990/2 (1990)Interna poblikacija FSPN (sumarnik), Ljubljna 1990. SCanju reproduktivnih potencialov golemu naključju (volji Boga). Kljub revitalizaciji religije namreč rodnost Se vedno upada. Ce 20. Do podobnih ugotovitev je pri analiziranju povezanosti med spreminjanjem vrednot in religioznostjo med leti 1970-1988 v šestih evropskih državah priSel tudi R. Inglehart (1989). 107 ne drugega, verni nadzorujejo svojo rodnost vsaj s kontracepcijskimi metodami, ki jih cerkev dopušča. Seveda pri tem ne gre povsem izključiti možnosti, da se bo smer gibanja rodnosti morda spremenila cez določen Cas prav zaradi zamika v učinkih pojavljanja večje religioznosti. Danes religiozni mladi namreč šele vstopajo v rodno dobo. K oddaljevanju od cerkvene dogme in s tem tudi od tradicionalne katoliške ideologije družine v zadnjih desetletjih je gotovo mnogo prispevalo upadanje deleža kmečkega in naraščanje deleža mestnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu (tabela 4.6.). Katoliška pravila o družini in odnosih v njej so bila namreč pisana predvsem z namenom odpraviti poganstvo pri kmečki populaciji (CerniC-IsteniC, 1990). Z odlivom kmečkega prebivalstva na delo v tovarne in v življenje v mesta, spremembami v njihovem načinu življenja ter s soočanjem z drugačnimi, cerkveni dogmi tujimi ali celo nasprotujočimi vrednotami in vzorci življenja, je katoliška dogma o družini izgubila precejšen del svoje moCi in ni uspela nadalje legitimizirati poteka življenja ljudi v spremenjenih družbenih razmerah. V uradnih stališčih katoliške cerkve Se vedno prevladuje patriarhalen kulturni vzorec (npr. temeljna naloga ženske je, da skrbi za rojevanje in vzgojo otrok), ki pa ni veC celostno varovan kot edino obvezen in naraven. "S tem se zmanjšuje njegovo (zavestno) sprejemanje'(Jogan, 1990:92). V zvezi s tem predpostavljam: kljub temu, da je precejšen del slovenske populacije ostal zvest delu katoliške tradicije (obredom, etiki), se pri urejanju zadev, ki se tičejo medsebojnih odnosov med zakoncema oz. partnerjema in spolnosti, ravnajo po vzorcih, ki so cerkvi dokaj tuji. Tako kot pri nevernih tudi pri vernih prihaja do razpada zakonske zveze, bivanja v izvenzakonski skupnosti in sprejemanja različnih kontracepcijskih sredstev pri načrtovanju družine. 108 Tabela 4.6.: Delež kmečkega in mestnega prebivalstva v celotnem prebivalstvu v Sloveniji po popisih (v %) Leta 1948 1953 1961 1971 1981 1991 kmečka pop. 44.1 41.1 31.1 20.4 9.2 7.6 urbana pop. 22.0 33.0 40.0 49.0 47.0 Vir: (1992) Statistični letopis R Slovenije 1992. Letnik XXXI. Tabela 4-2 str. 57. Tabela 32-2. str. 384 4.2.4. RODNOST IN UKREPI SOCIALNE TER DRUGIH POLITIK Spremembe v nivoju rodnosti so, kot menijo nekateri avtorji (Inglehart, 1989, Day, 1983) pogosto pomembno povezane tudi s spremembami v zakonodaji, se posebno tistimi, ki direktno postavljajo pravne okvire rodnostnemu obnašanju prebivalstva. V obdobju, ki ga analiziram, so bile tudi v naso zakonodajo vpeljane nekatere spremembe in novosti. Med njimi gre najprej omeniti tisto v zvezi uresničevanjem pravice posameznika o svobodnem odločanju o rojstvu svojih otrok. Z zakonom o zdravstvenem varstvu leta 1977 je bila pri nas vpeljana možnost umetne prekinitve nosečnosti do desetega tedna izključno na zahtevo nosečnice, s Čimer je bila na tem področju dosežena dokajsna liberalizacija. V delu javnosti pa tudi v strokovnih krogih obstaja mnenje, da je nizka rodnost pri nas močno povezana s prakso umetnega prekinjanja nosečnosti (Dolenc, 1993, Kunstelj 1993). Kot kažejo rezultati korelacijske analize (tabeli 4.2. in 4.5.) ter grafični prikaz Časovnih potekov rodnosti in splavnosti (graf 4.10.) taksne trditve ne držijo. Spremenljivki povprečno Število zivorojenih otok na eno žensko in število splavov na 100 109 rojstev nista med seboj v nikakršni statistično značilni zvezi niti v prvem niti v drugem obdobju. RODNOST DEL DOV. SPLAVOV Vir: (1993) Interni podatki Instituta za zdravje. Ljubljana. Po uvedbi zakona leta 1977 se je Število splavov resnično povečalo21, vendar pa rodnost temu ni sledila, saj se je celo nekoliko dvignila. Splavnost je svojo najvišjo vrednost dosegla leta 1982: 0.72 splava na en porod. Leta 1983 je začela upadati 21. Leta 1977 je bilo med ženskami, ki so prišle na umetno prekinitev nosečnosti, 8.6% žensk, starih 15 do 19 let. V naslen-jih letih je delež mladostnic naraščal. Leta 1982 jih je bilo že 13.2%. Po tem letu pa je zaCel njihov delež upadati. Leta 1986 so jih zabeležili le Se 7.5% (Andolsek, Kožuh-Novak, Obersnel-Kveder 1991: 194). 110 m v letu 1991 dosegla podobno vrednost kot v letu 1980: 0.65 splava na en porod. Medtem je rodnost se naprej padala. Bolj verjetno se zdi, da je bilo upadanje rodnosti v tem obdobju povezano s spremembami v uporabi kontracepcije. Kot kažejo statistike (tabela 4.7.), so koncem sedemdesetih in v začetku osemdesetih let ženske začele bolj uporabljati zanesljiva kontracepcijska sredstva, predvsem maternični vložek. Lahko predpostavim, da je potreba po tovrstnih sredstvih obstajala tudi ze pred tem Časom, vendar so bila ženskam nedostopna ali neznana. Nadalje bi lahko tudi predpostavila, da je bila sprememba zakona v korist večje liberalizacije splava prej odgovor na 2e spremenjen odnos ljudi do svojih reproduktivnih sposobnosti kot pa šele spodbuda za njegovo spreminjanje. Tabela 4.7.: Uporaba hormonske in intrauterine kontracepcije v Sloveniji 1S70-1991 hormonska kontracepcija intrauterina kontracepcija Leto % fertilnih žensk % fertilnih žensk 1970 7.7 1.9 1973 11.7 3.4 1975 14.4 6.5 1977 15.6 9.3 1978 14.4 10.9 1979 14.2 13.0 1980 12.5 15.4 1981 10.3 17.5 1982 12.5 18.7 1983 11.5 19.9 1984 11.7 20.6 1987 11.3 21.6 1989 12.1 21.0 1991 12.7 16.8 Vir: (1993) Interni podatki avtomatske obdelave receptov Instituta za zdravje Ljubljana. Precej večja povezanost med rodnostjo in spremembami v zakonodaji 111 pa se kaže v zvezi z izenačitvijo zakonske z izvenzakonsko skupnostjo oz. izenačitvijo otrok, rojenih v zakonski zvezi, z otroki, rojenimi v izvenzakonski zvezi. Do teh zakonskih sprememb je prišlo leta 1976. Kot se zelo dobro vidi iz grafa 4. 1., je imel ta ukrep pomemben vpliv na porast deleža izvenzakonskih rojstev oz. izvenzakonskih skupnosti. Število izvenzakonskih rojstev je namreč od leta 1976 vseskozi raslo in po letu 1979 izredno močno korelira z upadanjem rodnosti (tabela 4.1.). Poleg tega je bila vpeljava tega zakona tudi močno povezana z odlaganjem rojstev prvih otrok v starejša ženina leta (tabela 4.5.). Na podlagi tega predpostavljam, da je bila povezanost med upadanjem rodnosti in spremembami v koledarju rojevanja v osemdesetih letih posredovana preko večje družbene sprejemljivosti za izvenzakonsko skupnost in druge alternativne oblike skupnega življenja22. Za dodatno preverjanje te predpostavke bi potrebovala podatke o starosti mater, ki živijo v izvenzakonskih skupnostih, ob rojstvu prvega otroka. Tovrstnih podatkov pa naša statistika žal ne zbira. Naslednji ukrep, ki ga omenjam na tem mestu, zadeva varstvo materinstva oz. starševstva. V opazovanem obdobju je prišlo do dvakratnega podaljšanja porodniškega dopusta. Prvič se je to zgodilo leta 1974 (podaljšanje na 246 dni oz. 1 leto), drugič pa leta 1986 (podaljšanje na 1 leto oz. 15 mesecev). Umestitev teh dveh dogodkov na krivuljo časovnega poteka rodnosti v grafih pokaže, da je tej spremembi sledil v naslednjem letu (1975) rahel padec rodnosti, vendar se je v naslednjih letih tja do leta 1980 to upadanje umirilo oz. celo ustavilo. Tudi sprememba po letu 1986 je bila značilno, a kratkotrajno povezana z gibanjem rod- 22. Ob tem velja poudariti, da je zveza med rodnostjo in izvenzakonskimi rojstvi lahko le pogojna; ta zveza je le eden izmed znakov oz. sindromov modernizacije, ki jih je dosegla tudi naša družba. Podobno je mogoče trditi tudi za zvezo med rodnostjo in razpadom zakonskih zvez. 112 nosti. V prvih treh letih (1986-1988) se je upadanje rodnosti upočasnilo. Iz tega bi lahko potegnila sklep, da posamični pozitivni ukrepi socialne politike, ki so namenjeni materinstvu oz. starševstvu, zavirajo upadanje rodnosti, vendar pa ga ne zaustavljajo. Morda bi bili učinki taksnih ukrepov socialne politike večji in dolgoročnejši, Ce bi bili kombinirani z višjimi prispevki družbe za zagotavljanje ustrezne kvalitete pogojev življenja otrok in bi zajeli veCje Število otrok kot to velja sedaj (univerzalni otroški dodatek). Kot so pokazali rezultati korelacijske analize (tabela 4.2.), prispevki, ki jih je družba namenjala starSem z otroki iz slabše situiranih družin, niso bili statistično značilno povezani s spremembami v rodnosti v celotnem opazovanem obdobju. Nadalje predpostavljam, da bi bili učinki socialne politike v zvezi z varstvom starševstva lahko se večji, Ce bi bilo staršem ponujeno veCje Število alternativnih oblik varstva za njihove otroke. Pri tem so mišljene tako veCje možnosti, da bi starši sami varovali svoje otroke (npr. pravica do različnega delovnega časa za starše z otroki, mlajsimimi od treh let), Ce bi to želeli, kakor tudi večja pestrost izbire med različnimi oblikami varstva otrok. Osnovni namen taksnih ukrepov je sicer izboljšanje kvalitete življenja otrok in staršev. Vendar imajo ti lahko tudi populacijske učinke, s tem ko zmanjšujejo protislovja, izhajajoča iz prekrivanja med vlogami v sferi produkcije in reprodukcije. Iz rezultatov korelacijske analize (tabela 4.2.) je razvidno, da organizacija otroškega varstva, kakršna je veljala skozi osemdeseta leta, ni bila statistično značilno povezana z upadanjem rodnosti. Na osnovi tega bi se dalo sklepati, da je bilo to področje družbenih storitev ustrezno urejeno. Toda nekatere analize otroškega varstva v osemdesetih letih (Boh in Cernigoj-Sadar, 113 1986) tega niso potrdile. Pokazale so, da populacijo otrok, vključeno v VVZ predstavljajo predvsem otroci, starejši od treh let23. In to kljub temu, da se pri nas velika večina žensk po preteku porodniškega dopusta ponovno aktivira v svojem poklicu. Za mlajše otroke se tako najpogosteje uporabljajo neformalne oblike varstva. To pomeni, da jih varujejo sorodniki ali nesorod-niki, kar za mnoge starše in otroke ni najboljša rešitev. Pri prvih se nemalokrat ustvarjajo napetosti v odnosih, npr. med starši otroka in sorodnikom/sorodnico zaradi različnih pojmovanj o pravilnosti vzgoje otroka. Varstvo z nesorodniki pa je pogosto povezano z večjimi finančnimi stroški, pogostimi menjavami in nezanesljivostjo. Taksne izkušnje lahko destimulativno vplivajo na zelje staršev po nadaljnem, večjem Številu otrok. 4.3. SPLOŠNE IN POSEBNE ZNAČILNOSTI PROCESOV UPADANJA RODNOSTI V SLOVENIJI POD RAVEN ENOSTAVNE REPRODUKCIJE Demografska tranzicija se je začela v Sloveniji kasneje kot v drugih evropskih deželah. Tudi kar zadeva dovrsitev tega procesa, ni bila med prvimi. Iz primerjave povprečnega Števila zivorojenih otrok na eno 2ensko med Slovenijo in nekaterimi drugimi državami za zadnjih 20 let (tabela 4.8.) pa je mogoče razbrati, da se je Slovenija s svojim gibanjem rodnosti po demografskem prehodu zelo hitro približala drugim evropskim državam in marsikatero med njimi ze celo prehitela. 23. Po podatkih Letopisa o zdravstvenem in socialnem varstvu v Sloveniji 90 (1991: 72) je bilo v letu 1990 v VVZ zajetih 30% otrok iz populacije otrok do treh let starosti in 65% otrok iz populacije otrok od treh let do vstopa v Šolo. Leta 1989 je bilo za sprejem v VVZ odklonjenih 2839 otrok, leta 1990 pa 3208 in to kljub temu, da se zaradi manjšega Števila rojstev v zadnjih letih te kapacitete sproščajo. 114 Tabela 4.8.: Povprečno število zivorojenih otrok na eno žensko v nekaterih evropskih državah in Sloveniji (1970-1990): Leto | 1970 1975 1980 1985 1987 1988 1989 1990 Država Albanija 5.16 3.62 3.26 3.16 3.03 2.96 Avstrija 2.29 1.83 1.65 1.47 1.43 1.44 1.45 1.45 Belgija 2.25 1.74 1.69 1.51 1.45 1.58 1.59 • « • m Bolgarija 2.18 2.24 2.05 1.95 1.95 1.97 1.86 1.73 Ceskoslovaska 2.07 2.46 2.15 2.06 2.00 2.01 1.95 1.94 Danska 1.95 1.92 1.55 1.45 1.50 1.56 1.62 1.67 Finska 1.83 1.69 1.63 1.64 1.59 1.70 1.71 1.79 Francija 2.48 1.93 1.95 1.82 1.82 1.82 1.81 1.80 Nemčija (ZR) 2.02 1.45 1.45 1.28 1.37 1.41 1.44 • • • « Nemčija (DR) 2.19 1.54 1.95 1.74 1.74 1.67 1.56 • • • « Madžarska 1.97 2.38 1.92 1.83 1.81 1.79 1.78 1.79 Irska 3.87 3.40 3.23 2.50 2.32 2.18 2.11 2.17 Italija 2.43 2.21 1.69 1.41 1.34 1.33 1.29 1.29 Nizozemska 2.57 1.66 1.60 1.51 1.56 1.55 1.55 1.62 Norveška 2.24 1.98 1.72 1.68 1.75 1.84 1.89 1.93 Poljska 2.20 2.87 2.28 2.33 2.15 2.13 2.08 2.04 Romunija 2.89 2.62 2.45 2.26 2.42 2.31 2.19 .... Španija 2.84 2.79 2.22 1.63 1.48 1.38 1.30 .... Švedska 1.94 1.78 1.68 1.73 1.84 1.96 2.02 2.14 Švica 2.10 1.61 1.55 1.52 1.52 1.57 1.56 1.59 UK 2.45 1.81 1.89 1.80 1.82 1.84 1.81 1.84 Slovenija 2.20 2.08 2.02 1.72 1.69 1.66 1.55 1.48 Vir: (1991) Recent demographic developments in Europe. Council of Europe Press. Strasbourg. Tabela .3.3. str. 37-38. Iz rezultatov korelacijskih analiz statističnih podatkov in analize sekundarnih virov je mogoCe sklepati, da je bile taksne spremembe povezane z družbenimi procesi različnega karakterja: prvo skupino predstavljajo procesi, katerih tok je počasnejši in je vezan na zamenjavo med generacijami; nek nov vzorec obnašanja se uveljavlja poCasi, postopoma pri vseh ali vsaj 115 večini družbenih slojev; - drugo skupino pa tvorijo procesi, ko imajo značaj periodnih učinkov; obnašanje ljudi je povezano z izrazitejšimi, a krajši Cas trajajočimi spremembami. Proces, ki je prav gotovo vezan na zamenjavo med generacijami, je zamiranje tradicionalne družinske morale, po kateri je o pomembnih življenjskih odločitvah posameznika odločal širši krog sorodnikov in ki je imela precejšnjo oporo v religiozni ideologiji družine (posameznik se mora pri svojih ravnanjih ozirati na naravni red, na voljo Boga). Drugi procesi, ki so bili z zamiranjem te morale močno povezani, so bili procesi deagrarižacije, sekularizacije in urbanizacije, ki so se v Sloveniji se posebno izrazito razmahnili po drugi svetovni vojni. Eden od pomembnih kazalcev zamiranja te morale je načrtovanje velikosti družine ob uporabi različnih kontracepcijskih sredstev. Zanesljivega odgovora na vprašanje, katera od nuklearizacij družine (emocionalna ali ekonomska) (Caldwell, 1982) je bila odločilna za priCetek demografskega prehoda pri nas, ni lahko dati, saj obstaja v zvezi s tem zelo malo virov. Na podlagi redkih zgodovinskih študij o vsakdanjem življenju družine slovenskih kmetov in delavcev (Daviš, 1989) pa bi lahko rekli, da je slo pri vpeljavi prakse načrtovanja velikosti družine za prilagoditev na spremenjene družbene razmere (industrijski razvoj), ki je bila povezana s pismenostjo. Slo je tako za prenos novih idej, vrednot in znanja od zunaj24. Njihova uveljavitev v vzorcih obnašanja 24. Na osnovi Davisove študije (1989) je mogoče sklepati, da nasi predniki niso imeli veliko možnosti za izviren razvoj višjih potreb, vrednot in idej, saj so v veliki veČini se nekaj generacij nazaj živeli v veliki revščini. Njihovo celotno življenje je bilo usmerjeno v ustvarjanje virov za golo preživetje. Zato so bile nove ideje in vrednote prinesene k nam od drugod in se z rastjo življenjskega standarda naprej razvijale in razširjale. 116 ljudi je bila postopna. Razvoj rodnosti v zadnjem desetletju je po mojem mnenju pomembno povezan z razširjanjem in uveljavljanjem vrednot odgovornega starševstva (spremembo smeri medgeneracijskega pretoka blaginje) ter svobodnega odločanja zanj ob sprejemanju načrtovanja velikosti družine med različnimi družbenimi sloji. Pri napredovanju tega procesa so imeli veliko vlogo mediji (televizija25, radio, Časopisi, poljudnoznanstvena literatura), Šola in drugi posredniki informacij ter modelov obnašanja. Končno je k napredovanju tega procesa veliko prispevala tudi pravna in-stitucionalizacija omenjenih vrednot in obnašanja. Vzporedno s postopnim uveljavljanjem vrednot odgovornega starševstva in prakse načrtovanja rojstev je bil razvoj rodnosti v zadnjih desetletjih pomembno povezan tudi s procesom postopnega spreminjanja družbene vlogo družine in ženske (tako na strukturnem nivoju, kot na nivoju ideologije), ki ga je doživljalo vec generacij zapored. Pod vplivom procesov industrializacije in deagrarizacije je družina v Sloveniji izgubila dobršen del svoje ekonomske funkcije, zaradi cesar je usahnila potreba po delovni sili otrok. Ti so postali velik strošek za družinski proračun, Se posebno Šolajoči se otroci (prišlo je do preusmeritve od kvantitete k kvaliteti otrok). Močno se je zožilo tudi socialno okolje družine. Kot "osnovna družbena celica" je postala omejena na svoje nuklearno jedro. Kohezivna sila družine so postale emocije in vrednota partnerstvo (kar je tudi pravno opredeljeno), s Čimer so pomembno povezane strukturne spremembe med nosilcih moCi v 25. Napredovanje tega procesa nakazuje visoka korelacija med rodnostjo in Številom TV naročnin, se posebno pred letom 1980 (tabela 4.2. ). 117 družini. Naraščanje števila razvez in izvenzakonskih skupnosti sta le dva od kazalcev teh sprememb, a kot je pokazala analiza, nedvoumno povezana z upadanjem rodnosti. Poleg tega velja opozoriti, da je proces upadanja rodnosti povezan tudi se z nekaterimi drugimi vidiki spremenjene družbene vloge družine, ki izhajajo iz vpeljave sistema socialne države, in sicer z zatonom njene funkcije skrbi za ostarele. Socialna varnost ostarelih je vse manj domena družine - otrok - in vse bolj države, njenega pokojninskega sistema (vsaj do sedaj je bilo nekaj časa tako). Ljudje lahko pričakujejo zagotovoljeno ekonomsko varnost v starosti, ne glede na to, koliko otrok imajo, oz. ali jih imajo ali jih nimajo (Robertson, 1991). Naraščajoče možnosti zaposlitve izven doma (v Sloveniji predvsem Po drugi svetovni vojni)26 so prinesle ženskam večjo ekonomsko neodvisnost, toda hkrati s tem tudi nove obremenitve, izhajajoče iz prekrivanja in celo konfliktnosti med vlogami. Menim, da so prve generacije žensk, ki so participirale v družbeni produkciji izven doma, se naprej sprejemale izpolnjevanje tradicionalnih vlog matere, žene in gospodinje27 kot neizogibno nujnost - zaradi 26. Delež zaposlenih žensk med vsemi zaposlenimi v Sloveniji v letih ob popisih: Leto 1953 1961 1971 1981 1991 35.0 37.9 40.8 44.3 46.9 Vir: (1992) Statistični letopis Slovenije 1992. Zavod republike Slovenije za statistiko. Letnik XXXI. Ljubljana. izračun iz tabele 12-1. str. 154. 27. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj je motiviralo ženske v Sloveniji, da so se zaposlovale; ali je bila to vrednota samoak-tualizacije, ali pa eksistenčne potrebe oz. težnje po izboljšanju življenjskega standarda? Prve generacije žensk so se začele povsod zaposlovati v večjem obsegu, ko se je povečala ponudba na trgu delovne sile. Izčrpal se je potencial razpoložljive moške delovne sile. Toda ženske so se lahko zaposlovale predvsem na statusno nižjih in slabše plačanih delovnih mestih ter običajno opravljale dela, ki spominjajo na gospodinjska opravila 118 vpliva socializacije - kljub drugačnemu zatrjevanju in vnaprejšnjih napovedi socialističnih ideologov družine (TomSiC, 1959, 1976). Kasnejše, sedanje generacije zaposlenih žensk, ki vse bolj sprejemajo in vrednotijo netradicionalne vloge (povezane z izobraževanjem), neskladje med vlogami razrešujejo z rojevanjem manjšega števila otrok in z odlaganjem materinstva v svoja kasnejša leta. Predpostavljam, da del pojasnila za taksen vzorec obnašanja lezi v Se vedno premajhni prilagoditvi družbe in moških na spremenjen družbeni položaj žensk (gospodinjsko delo je v veliki meri Se vedno obveznost žensk, ne pa tudi moških), kljub nekaterim njenim nezanemarljivim prispevkom, npr. na področju otroškega varstva. Lahko bi rekla, da večina procesov, o katerih je bilo do sedaj govora, niso specifični zgolj za slovensko družbo. Z njimi se bolj ali manj intenzivno soočajo vse sodobne družbe, v katerih se je rodnost spustila pod raven enostavne reprodukcije. Toda kot lahko ugotovim, je bil razvoj rodnosti v Sloveniji v osemdesetih letih poleg teh procesov pomembno povezan tudi z nekaterimi našimi specifičnimi dogajanji v sferi ekonomije in politike, ki nosijo obeležje periodnih učinkov. Življenjski standard se je začel v Sloveniji postopoma dvigovati po letu 1965 (gospodarska reforma)28. Ta proces se je nadaljeval vse tja do začetka osemdesetih let, ko je nastopila Se sedaj trajajoča ekonomska kriza. Kot menijo nekateri avtorji (Tome, 1985, Adam, 1989), tičijo izvori te krize v dominaciji (Cernigoj-Sadar, 1991). Delo žensk izven doma za večino ni bilo izraz teženj po ustvarjalnosti in osebnem razvoju, temveč posledica teženj po zagotavljanju eksistence (Jogan, 1990). 28. 0 tem, ali je do tega prišlo na podlagi uspešnih ekonomskih rezultatov ali pa kreditov, ki nam jih je v tem času dajala tujina, tu ne bi razpravljala. 119 političnega sistema nad sistemom ekonomije. Partija je nenehno normativno intervenirala v gospodarski sistem, da si je tako lahko ohranjala svojo monopolno vlogo v družbi. Pri tem je vseskozi nihala med centralno plansko oz. samoupravno in tržno regulacijo. Ker so se zanemarjale tržne zakonitosti, ni moglo priti do normalnega ekonomskega ciklusa. Zavoljo tega ni mogoča direktna primerjava med vlogo ekonomskih procesov pri upadanju rodnosti v naših razmerah in njihovo vlogo v družbah, kjer so se te zakonotosti upoštevale. S precejšnjo gotovostjo je mogoCe najprej trditi, da pri nas nismo doživeli dolgotrajnejše prosperitete, ki bi lahko vplivala na povečevanje aspiracij po samoaktualizaciji (po post-materialistiCnih vrednotah) do taksne stopnje, kot se je to dogajalo v mnogo bolj razvitih evropskih državah. V sedemdesetih letih so tudi pri nas aspiracije naraščale28, vendar bolj v smeri doseganja višjega življenjskega standarda (potrošnje) kot pa po samoaktualizaciji (kreaciji). 0 tem poročajo nekatere raziskave, opravljene v Sloveniji v sredini sedemdesetih let. Iz raziskave Problemi razvoja Slovenije 1975 je moc npr. razbrati (Cernigoj-Sadar, 1977), da je bila pri takratni generaciji mladih najpogosteje izražena želja v zvezi z načinom preživljanja prostega (izvendelovnega) Časa udejstvovanje v športnih in splošno rekreativnih aktivnostih (potovanja, izleti, hobiji), manj pa v ustvarjalnih aktivnostih in izobraževanju. Dosti manj pogosto so bile izražene tudi želje po aktivnostih, ki imajo materialno koristne učinke za posameznika in njegove najbližje. Toda hkrati s tem se je pokazalo, da je bila njihova dejanska izbira in pogostost ukvarjanje z aktivnostmi (te so bile predvsem vezane na sredstva množičnih komunikacij, vsebovale materialno koristne 29. Povečevanje aspiracij je bilo verjetno močno povezano z mediji in geografskim položajem Slovenije (bližina meje z državami, v katerih se je v omenjenem obdobju nivo življenjskega standarda moCno dvignil). 120 učinke in prinašale fizično sprostitev) Se vedno moCno odvisne od njihovih socialno-ekonomskih pogojev kakor tudi od opravljanja določenih socialnih vlog (pokazale so se razlike med moškimi in ženskami). V zvezi s tem lahko predpostavim, da je bil izrazit padec rodnosti v začetku osemdesetih let povezan s postopnim, počasnim povečevanjem aspiracij po samoaktualizaciji, vendar le pri nekaterih družbenih skupinah (npr. bolj izobraženih, urbani populacij i). Na osnovi rezultatov korelacijske analiza lahko nadalje s precejšnjo gotovostjo trdim, da upad rodnosti v prvih osemdesetih letih ni bil povezan z znižanjem realnih dohodkov prebivalstva (do tega takrat sploh ni prišlo). Toda tega ni mogoCe trditi tudi za nekatere druge vidike njihovih materialnih pogojev življenja. Pri tem gre, kot se je pokazalo, za zmanjšane možnosti reševanja stanovanjskega vprašanja, pri Čemer so Se posebno izpostavljeni mladi. Ti so pogosto soočeni z neavtonomnim stanovanjskim statusom. V začetku osemdesetih let, natančneje leta 1984 je bilo npr. v starostni skupini 25 do 34 let zabeležene kar 30% populacije, ki se vedno živi pri svojih ali partnerjevih starših (ima neavtonomen stanovanjski status), leta 1991 pa že celo 42% (Mandic, 1991a). Tudi preostali del populacije, ki mu je uspelo priti do stanovanja, tega pogosto ni zmogel sam; izključno na osnovi sorodstvenih virov (pomoč v denarju, zemljišču in delu) je rešilo stanovanjski problem kar 40% prebivalstva (Mandic, 1986). Vsi ti podatki izpričujejo prisotnost precejšnje množice ovir, ki stojijo na poti mladim, ko si želijo osnovati svoje družine. Menim, da je prispevek teh ovir k odlaganju rojevanja otrok v kasnejša ženina leta in s tem k zmanjšani rodnosti precejšen. Odločitve prebivalstva za manjše Število otrok pa je mogoCe povezovati tudi z neustrezno velikostjo njihovih stanovanj. Podatki raziskave Stratifikacija in kvaliteta življenja 1987 nakazujejo, da je v Sloveniji v prenaseljenih stanovanjih (vec kot 1 oseba na sobo) živelo preko 40% populacije (Mandic, 1991b), 121 kar je morda se podcenjeno. Pri prostorski razdelitve kmečkih his se npr. vedno ne loči delovnih od bivalnih prostorov. Naslednje, za našo družbo specifično dogajanje, ki ima značaj periodnega učinka, so imigracije. Analiza je pokazala, da je bilo upadanje rodnosti v osemdesetih letih pomembno povezano z migracijskimi gibanji. Ob tej ugotovitvi se poraja vprašanje, ali ni ravno priliv imigrantov v drugi polovici sedemdesetih let preprečil, da bi prišlo do upada rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije v Sloveniji že pred letom 1980. Kot kažejo analize (Sircelj, 1991), imigranti nimajo višje rodnosti kot slovensko prebivalstvo. S svojim prihodom so tako povečali le število potencialnih staršev med prebivalci Slovenije. Ob upoštevanju vsega dosedaj povedanega bi se dalo prej zastavljeno hipotezo korigirati v naslednjem smislu: upadanje rodnosti v Sloveniji v začetku osemdesetih let pod nivo enostavne reprodukcije (pa tudi upadanje rodnosti nasploh) je bilo povezano z dolgoročnimi globalnimi družbenimi procesi, ki so tako kot drugod mnogo prispevali k razvoju novih načinov življenja ljudi. Tradicionalne vzorce družinskega in reproduktivnega življenja so zamenjali bolj sodobni vzorci, materinsko oz. starševsko vlogo so prekrile druge vloge posameznika. Poleg tega je bil padec rodnosti v začetku osemdesetih let pomembno povezan tudi s spremenjenimi ekonomskimi razmerami, ki so bile posredovane s političnimi procesi. Toda gotovo bi rodnost upadala v vsakem primeru, četudi bi bile ekonomske razmere drugačne (ugodnejše), saj bi do tega prej ali slej pripeljale spremembe v načinu življenja ljudi (podobno je predpostavila tudi K. Boh (1988)). Poslabšani materialni (pa tudi politični) pogoji so dolgoročni proces upadanja rodnosti v drugi polovici osemdesetih let le Se pospešili in poglobili. Precej verjetno je tudi, da bi do padca rodnosti prišlo že pred letom 1980, Ce v drugi polovici sedemdesetih let ne bi bilo močnejšega priliva imigrantov. 122 Hrati s tem se zastavljajo vprašanja, ali in kdaj se bo ta trend upadanja rodnosti pri nas zaustavil in obrnil navzgor (v nekaterih državah se je to zgodilo, oz. se že dogaja, ko rodnost Se ni dosegla tako nizkih letnih vrednosti totalne mere rodnosti) in kako bo na nivo rodnosti v prihodnjih letih vplival sedanji se slabši ekonomski položaj ljudi. Kot dokazujejo rezultati raziskave Kvaliteta življenja v Sloveniji (1984-1991), se ob koncu osemdesetih let življenjski standard ljudi v primerjavi s tistimi ob začetku osemdesetih let ni bistveno znižal, kot bi se zdelo na podlagi nekaterih statističnih podatkov. Ljudje so namreč pri zadovoljevanju svojih vsakdanjih potreb se precej izkoriščali materialne rezerve iz preteklosti, povečevali svoje delovne obremenitve v sivi ekonomiji in se opirali na medgeneracijsko solidarnost (Svetlik in drugi, 1991). Toda v začetku devetdesetih let se je življenjski standard velikega dela slovenske populacije dejansko začel močno zniževati. Realni osebni dohodki so se v letu 1990 zmanjšali za 36% in v letu 1991 za 15% v odnosu na prejšnje leto (Statistični letopis RS, 1992: 168), kar moCno presega povprečno stopnjo upadanja iz osemdesetih let. 0 tem, da prebivalstvo to poslabšanje tudi vse bolj občuti, priča podatek, da je v začetku leta 1991 slaba polovica slovenske populacije (reprezentativni vzorec) izjavila, da so njihove življenjske razmere slabše kot pred petimi leti, v letu 1992 pa že več kot tri četrtine (Cernigoj-Sadar, 1992). Ob tem predpostavljam, da so v kritičnem položaju predvsem nezaposleni mladi, ki so že vstopili v rodno dobo30. 30. Leta 1991 je bilo v Sloveniji med nezaposlenimi 35.917 mladih do 26 let, leta 1981 pa 6.422 (Podatki Zavoda za zaposlovanje 1992) . 123 5. ANALIZA RODNOSTI V SLOVENIJI NA MIKRO NIVOJU 5.1.1. MODEL ANALIZE NA MIKRO NIVOJU Izhodišče modela tvori predpostavka, da je rodnostno obnašanje posameznika/ce31 povezano z značilnostmi njegovega/njenega (tako makro kot mikro) socialnega okolja. Nekateri avtorji v zvezi s tem razlikujejo med modernim in tradicionalnim okoljem (Hoffman-Novotnv, 1987), drugi med saturiranim in nesaturiranim okoljem; razlike med njima se kažejo v različnih možnostih in sposobnostih zadovoljevanja primarnih Človekovih potreb (Mackensen, 1982) tretji pa med heterogenim in homogenim socialnim okoljem; pri Čemer nudi prvo posamezniku/ci veCje število izkušenj in življenjskih opcij kot drugo (Cogswell in Sussman, 1979). Vzorec rodnostnega obnašanja, katerega rezultat je nivo rodnosti, ki manj prispeva k enostavnemu obnavljanju prebivalstva, je značilen za kompleksen (diferenciran in ideološko oz. kulturno pluralen) tip socialnega okolja. To je okolje, v katerem so posamezniki/ce v teku svojega življenja izpostavljeni/e številnim in vsebinsko različnim socialnim kontaktom in izkušnjam. Poteki njihovega življenja ne sledijo ustaljenim vzorcem, to pa pogojuje veCjo stopnjo negotovosti njihovih življenjskih poti. Razpoložljive opcije so številnejše. Izbira med njimi vodi v prekrivanja, pogosto pa celo do konfliktnosti med vlogami. Domnevam, da je taksna situacija prej razlog za orientacijo posameznikov/ic k manjšemu številu otrok kot pa njihov morebitni 31. Zaradi lažje berljivosti sem v dosedanjem tekstu uporabljala le moški spol. Ker pa je bila analiza na mikro nivoju narejena na vzorcu oseb obeh spolov, uporabljam v tem delu naloge moški in ženski spol. 124 neugoden ali celo slab ekonomski položaj. Nasproten pol temu tipu družbe je nekompleksno (nediferencirano, kulturno monolitno) socialno okolje, v katerem se ohranjajo ustaljeni (tradicionalni) življenjski vzorci. K njim sodi tudi orientacija k večjemu številu otrok. Toda vzorec rodnostnega obnašanja z večjim prispevkom k enostavnemu obnavljanju prebivalstva je možen tudi pri posameznikih/cah, ki živijo v kompleksnem socialnem okolju. Značilnosti socialnega prostora tako lahko opredelim na dimenziji, ki se razprostira na kontinuumu med dvema ekstremnima poloma; med tipom socialnega okolja s heterogenimi vplivi in tipom socialnega okolja s homogenimi vplivi. S tema dvema tipoma okolja sta povezana na eni strani orientacija posameznika/ce k zadostitvi interesov večjega števila skupin, katerih Clan/ica je, na drugi strani pa orientacija posameznika/ce k zadostitvi interesa ene same ali manjšega števila skupin, npr. družine. Ob tem predpostavljam, da se posamezniki/ce, ki živijo v različnem socialnem okolju, med seboj razlikujejo po socialnih, ekonomskih, motivacijskih in reproduktivnih karakteristikah. Pri analizi dejavnikov rodnosti v Sloveniji na nivoju posameznika/ce bom glede na razpoložljivo podatkovno bazo upoštevala tri sklope spremenljivk. Prvi sklop neodvisnih spremenljivk tvorijo socialne in ekonomske karakteristike posameznika/ce in nekaterih njegovih pomembnih drugih. Drug sklop neodvisnih spremenljivk vključuje nekatere motivacijske karakteristike posameznika/ce, ki se kažejo v odnosu posameznika/ce do otroka in do starševske vloge. To so: norme, stališča in prioritete, ki jih posameznik/ca pripisuje določenim življenjskim področjem. Tretji sklop spremenljivk, ki opredeljujejo rodnostno obnašanje posameznika/ce, pa ima v modelu pomen odvisnih spremenljivk. 125 jujejo rodnostno obnašanje posameznika/če, pa ima v modelu pomen odvisnih spremenljivk. Slika 5.1.: Skica modela 5.1.2. OPERACIONALIZACIJA MODELA Kazalci socialno-ekonomskega poloza.ia posameznika:31 Vloge in možnosti, ki jih imajo moški in ženske za sprejemanje 31. Frekvenčne distribucije vseh spremenljivk iz raziskave so v arhivu Centra za družbeno blaginjo pri Institutu za družbene vede pri FDV v Ljubljani. 126 vstopajo. Cim vec in čim bolj raznolike možnosti nudi posamezniku/ci njegovo/njeno socialno makro in mikro okolje in tem bolj jih zaznava kot pogoje zadovoljevanja svojih potreb, večja bo kompeticija s starševsko vlogo in večja je verjetnost, da bo imel/imela ali si želel/a imeti manj otrok. V analizi bom v zvezi s tem uporabila naslednje kazalce socialnih in ekonomskih karakteristik posameznika/ce in njegovih/njenih članov družine: - kazalci socializacije in aktualnega socialnega položaj posameznika/ce so: starost, spol, delovni status, izobrazba, izobrazba matere in izobrazba oCeta, kraj bivanja v otroštvu (mestno -vaško okolje), selitve (iz vasi v mesto in obratno), vernost in obiskovanje verskih obredov; - kazalec socialnega položaja anketirancevega partnerja/ice in staršev na družbeni lestvici: izobrazba partnerja/ice; - kazalci materialnega standarda anketiranca/ke in njegove družine so: resenost stanovanjskega vprašanja, posedovanje dobrin trajne potrošnje, razpoložljivost dohodka, primanj kovanje denarja. Kazalci družinske situacije: Skupine, ki s svojimi vrednotami in stališči lahko vplivajo na odločitve posameznika/ce v zvezi s starševstvom, so tudi referenčne skupine. Mednje lahko štejemo: družino, delovno okolje, prijatelje in sosesko. Odločitve o rojstvu otrok se oblikujejo zlasti v interakciji med možem in ženo oz. med partnerjema. Odločitve posameznika/ce za ali proti rojstvu otroka so verjetno odvisne od stopnje usklajenosti/neusklajenosti želja med zakoncema oz. partnerjema. Na odločitve ali želje o rojstvu otroka pomembno vpliva tudi družinska klima, ki se kreira skozi vsakodnevne aktivnosti njenih Članov. Mednje sodijo tudi 127 gospodinjska opravila. Nekatere raziskave (Hill, 1968, povzeto po Boh, 1976) kažejo, da enakomerna delitev dela v gospodinjstvu med partnerjema vodi do zelje po manjšem številu otrok, medtem ko druge (Presser, 1986) predpostavljajo obratni odnos. Za analizo tega področja bom uporabila naslednje kazalce družinske situacije: - bivanje s partnerjem/zakoncem in trajanje zakonske/parnerske zveze; - delitev dela v gospodinjstvu: kdo v gospodinjstvu opravlja posamezna gospodinjska opravila; - zelja partnerja/ice po otroku (partner/ica ne zeli/ zeli (se) otroka) Kazalci stališč, norm, prioritet in subjektivnih ocen: Obnašanje ljudi je nadalje v veliki meri odvisno tudi od tega, kakšen pomen pripisujejo različnim situacijam in objektom. Ali bo dana neki situaciji ali nekemu objektu prioriteta v kognitivno-evaluativni percepciji posameznika/ce in njegovi/njeni morebitni izbiri, je odvisno od njegovih/njenih norm in vrednot. Večina teh se oblikuje v procesu socializacije. Nadalje, kar zadeva rodnostno obnašanje ljudi, nedvoumno velja, da otroci niso gola posledica spolnosti, ampak so izraz mnogih potreb in funkcij, ki jih posamezniki lahko zadovoljujejo s tem, da imajo otroke. Mnoge raziskave (Fawcett in drugi, 1973, Bulatao, 1984) so potrdile, da zadovoljitev materinske oz. očetovske vloge ni gola biološka potreba, ampak tudi socialna. Poleg tega so tudi pokazale, da je potreba po otroku kompetitivna z drugimi potrebami, ki jih ima posameznik/ca v moderni družbi. Motivacija za starševstvo je tako odvisna od tega, kakšen pomen pripisuje posameznik/ca otroku. Med kazalci motivacije za starševstvo in 128 pomen otroka uvrSCam: idealno število otrok; to je tisto Število otrok, ki bi bilo idealno za družino anketiranca/ke in ga opredeljujem kot osebno normo ) ; idealno Število otrok za slovensko družino; stališča do otroka in starševstva ter pomen otroka: otroci so izguba svobode otroci porabijo veliko Časa in denarja otroci so naložba za stara leta otroci nudijo družbeni ugled, občutek pomembnosti ženska, ki ima vec otrok, je več vredna ukvarjanje z otroki je kreativni užitek otroci so ena sama velika skrb otroci so vir zadovoljstva, veselja ni srečnega zakona brez otrok prijetno je opazovati, kako se otroci razvijajo, rastejo otroci me spominjajo na moje lastno otroštvo cesar jaz nisem uspel doseči, bi želel/a, da bi moji otoci ženska, ki ni mati, ne more biti dobra ženska otroke imamo zato, da ne bi bili osamljeni v otroku vidim podaljšanje svojega življenja moSki, ki ni oče, ne more biti dober mož prioritete različnim področjem življenja: poklicno delo, družina, šport, umetnost, materialno blagostanje; Na odločitev ali željo po starševstvu pomembno vpliva tudi per-cepcija načinov zadovoljevanja potreb, ki jih ima posameznik/ca, oz. percepcija možnosti za njihovo zadovoljevanje v okolju, v katerem živi. Analiza dejavnikov rodnosti na mikro ravni tako vključuj e tudi: 129 - kazalce ocen življenjskih pogojev (sedanjih in prihodnjih); Kazalci rodnostnega obnašanja pa so: - število otrok, ki jih je imela anketirana oseba v Času anketiranja; - zelja po otroku (anketiranec/ka ne zeli/zeli otroka oz. ne 2eli/se zeli enega otroka). 5.1.3. CILJI IN HIPOTEZE V tej analizi želim odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: - koliko je rodnostno obnašanje v naši populaciji povezano s socialnimi in koliko z ekonomskimi karakteristikami posameznikov in posameznic; - kakšen vpliv imajo na rodnostno obnašanje posameznikov/ic njihove ocene življenjskih razmer in kakšen njihova stališča, norme in prioritete; - kateri dejavnik med vsemi omenjenimi najmočneje določa rodnostno obnašanje slovenske populacije. Glede na zastavljena vprašanja in prej razdelan model postavljam naslednje raziskovalne hipoteze33: 33. Ker bom hipoteze preverjala s statističnimi tehnikami, ki zahtevajo natančen (matematični) opis problema, sem vsem hipotezam priredila se ničelne hipoteze (Ho). Statistične tehnike so namreč zasnovane tako, da se z njimi testirajo ničelne hipoteze. Z ničelnimi hipotezami se postavljajo trditve, ki imajo nasproten pomen kot raziskovalne hipoteze in sicer, da med opazovanimi skupinami ni razlik, ali pa da med izbranimi spremenljivkami ne obstaja nobena zveza (Blalock, 1972). 130 1. Hipoteza: Socializacija, aktualni socialni položaj posameznikov/ic, socialni polo2aj njihovih partneric/jev, družinska situacija in materialni standard posameznikov/ic so statistično značilno povezani z njihovim rodnostnim obnašanjem (t.j. z njihovim številom otrok). Predpostavljam, da so socializacija, aktualni socialni položaj posameznikov/ic, socialni položaj njihovih partneric/jev in družinska situacija bolj povezani z njihovim rodnostnim obnašanjem kot pa materialni položaj. Hol: Socializacija, aktualni socialni položaj posameznikov/ic, socialni položaj njihovih partneric/jev, družinska situacija in materialni standard posameznikov/ic niso statistično značilno povezani z njihovim rodnostnim obnašanjem. 2. Hipoteza: Norme, stališča in prioritete posameznikov/ic so statistično značilno povezani z njihovim rodnostnim obnašanjem (t.j. z njihovim številom otrok). Ho2: Norme, stališča in prioritete posameznikov/ic niso statistično značilno povezani z njihovim rodnostnim obnašanjem. 3. Hipoteza: Skupina posameznikov/ic, ki si želi imeti otroka, se statistično značilno razlikuje po socializaciji, aktualnem socialnem položaju, socialnem položaju njihovih partneric/jev, družinski situaciji in materialnem standardu od skupine posameznikov/ic, ki si ne želi imeti otroka. Predpostavljam, da se skupina, ki si želi imeti otroka, močneje razlikuje od skupine, ki si ne želi imeti otroka, po socializaciji, aktualnem socialnem položaju, 131 socialnem položaju njihovih partneric/jev in družinski situaciji kot pa po materialnem standardu. Ho3: Skupina posameznikov/ic, ki si zeli imeti otroka, se ne razlikuje statistično značilno po socializaciji, aktualnem socialnem položaju, socialnem položaju njihovih partneric/jev, družinski situaciji in materalnem standardu od skupine posameznikov/ic, ki si ne želi imeti otroka. 4. Hipoteza: Skupina posameznikov/ic, ki si želi imeti otroka, se statistično značilno razlikuje po normah, stališčih, prioritetah, ocenah življenjskih razmer in željah svojih partneric/jev od skupine posameznikov/ic, ki si ne želi imeti otroka. Ho4: Skupina posameznikov/ic, ki si želi imeti otroka, se ne razlikuje statistično značilno po normah, stališčih, prioritetah, ocenah življenjskih razmer in željah svojih partneric/jev od skupine posameznikov/ic, ki si ne želi imeti otroka. 5. Hipoteza: Obstaja statistično značilna zveza med željo žensk po večjem številu otrok in pomočjo partnerjev ter ostalega sorodstva pri njihovem delu v gospodinjstvu ter pri negi otroka. Ho5: Ne obstaja statistično značilna zveza med željo žensk po večjem številu otrok in pomočjo partnerjev ter ostalega sorodstva pri njihovem delu v gospodinjstvu ter pri negi otroka. 132 5.1.4. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV IN OPIS VZORCA Podatki, ki jih analiziram v tem delu naloge, so bili zbrani z anketo Sociološki, medicinski in demografski vidiki nizke rodnosti v Sloveniji leta 1990. Pri pripravi ankete so sodelovali strokovnjaki s področja medicine (dr. Mateja Kozuh-Novak, dr. Dunja Obersnel-Kveder), demografije (dr. Milivoja Sircelj), ekonomije (dr. Janez Malacic) in sociologije (dr. Katja Boh, mag. Majda Cernič-Istenic). Vzorec so izdelali sodelavci Zavoda R Slovenije za statistiko na osnovi registra prebivalstva po kriteriju reprezentativnosti za populacijo, staro od 15 do 49 let. V vzorec je bilo vključenih 1269 oseb, 633 moških in 636 žensk. Terensko delo se je izvajalo v zdravstvenih domovih oz. ginekoloških dispanzerjih po vsej Sloveniji. Med izbranimi anketiranci/kami je bilo kar nekaj takih, ki se vabilu niso odzvali. Zato je bilo potrebno v nekaterih primerih vzorčne osebe nadomestiti z rezervnimi osebami. Toda tudi rezervne osebe niso vedno zadostovale, zato predvideni vzorec na koncu terenskega dela ni bil v celoti realiziran. V vzorec je bilo zajetih 1117 oseb, od tega 519 moSkih in 598 žensk v starosti od 15 do 49 let. Z vključitvijo izbranih spremenljivk, potrebnih za preverjanje v tej nalogi postavljenih hipotez, se je omenjeno Število enot Se dodatno zmanjšalo (zaradi vprašanj, na katera anketiranci/ke niso odgovorili/e) . Tako Šteje vzorec, ki ga analiziram, 558 oseb. Analize so opravljene tudi na dveh podvzorcih: 1. osebe, stare 20 do 35 let, ki živijo s partnerjem/ico (226 oseb) in 2. osebe, stare 36 let in vec (194 oseb). Socialno-demografske značilnosti anketirancev in anketirank v vzorcu in v obeh podvzorcih so naslednje: 133 Tabela 5.1;: Demografske značilnosti oseb v celotnem vzorcu in podvzorcih, izražene v deležih (%) Spol Vzorec Stat. podatki l.Podvzorec 2.Podvzorec -moški -ženske 46.4 53.6 50.7* 49.3 41.6 58.4 46.9 53.1 Starost od 15 do 19 let 9.5 14.1* ■20 do 24 let 15.6 14.2 15.0 •25 do 29 let 17.0 15.1 34.5 ■30 do 34 let 19.2 15.3 42.9 ■35 do 39 let 20.1 16.0 7.5 46.4 •40 do 44 let 15.1 14.0 43.3 ■45 in več let 3.6 11.3 10.3 Število otrok: nima otrok 1 otrok 2 otroka 3 in več otrok 29.4 10.0** 11.1 7.2 23.3 20.0 35.8 22.2 40.7 50.0 48.2 58.2 6.6 20.0 4.9 12.4 * podatki veljajo le za populacijo, ki je v rodnem obdobju (15 - 49 let) ** podatki veljajo za celotno populacijo (končno potomstvo)34 34. Vir:(1990) Sircelj in drugi: Projekcija prebivalstva R Slovenije 1986-2000. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, str. 14 134 Tabela 5.2.1.: Socialne značilnosti oseb v celotnem vzorcu in podvzorcih, izražene v deležih (%) Izobrazba: Vzorec Stat. podatki l.Podvzorec 2.Podvzorec -manj kot OS 5.6 17.1** 4.9 -OS 24.9 29.9 18.1 -poklicna šola 33.2 19.4 36.7 -srednja šola 26.5 23.4 27.0 -višja, visoka s. 9.9 8.8 13.3 8.8 24.2 34.5 23.2 9.3 Delovni status: -zaposlen -kmet -upokoj enec -dijak, študent -gospodinja 86.6 3.8 0.9 7.0 1.8 96.0 2.7 0.0 0.4 .9 90.2 3.6 2.1 0.5 3.6 ** podatki veljajo za celotno populacijo35 35. Podatki iz popisa 1991; izračun iz Statistične informacije. 18. STATISTIKA PREBIVALSTVA. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljna. 24. julij 1992. st.188. str. 1. in 6.februar 1992. st. 30, str.l 135 Tabela 5.2.2.: Socialne značilnosti oseb v celotnem vzorcu in podvzorcih, izražene v deležih (%) Zakonski stan: Bivanje s partnerjem: Vzorec Stat. podatki 1.Podvzorec 2.Podvzorec -samski -poročen -razvezan -vdovec -drugo 28.3 65.8 3.4 0.7 1.8 7.1 7.9 6.5 84.3 .9 5.1 0.0 1.7 3.5 1.1 -zakonska skupnost 65.5 -izvenzakonska skupnost 6.3 -ne živi z zak./par. 28.1 88.5 87.7 11.5 3.9 0.0 12.4 135 Tabela 5.3.: Sociokulturne značilnosti oseb v celotnem vzorcu in podvzorcih, izražene v deležih (%) Vzorec Stat. podatki l.Podvzorec 2.Podvzorec Veroizpoved -ne pripada nobeni veroizpovedi -rimokatolik -ostale veroizpovedi 22.0 70.6 7.4 23.5 68.1 8.4 21.1 72.7 6.2 Religioznost: -veren in vsako nedeljo obiskuje verske obrede -veren in vsak mesec obiskuje verske obrede -veren, le ob velikih praznikih obiskuje verske obrede -neodločen glede vere -ni veren 7.2 13.8 33.0 22.5 23.5 7.1 14.2 34.5 19.5 24.8 8.8 11.3 31.4 25.3 23.2 Narodnost -Slovenec -drugi narodi 90.5 9.5 87.6** 12.4 87.2 12.8 90.4 9.6 ** podatki veljajo za celotno populacijo 137 Tabela 5.4.: Rodnostne strategije oseb v celotnem vzorcu in podvzorcih, izražene v deležih (%) Vzorec Stat. l.Podvzorec 2.Podvzorec podatki Uporaba kontracepcijskih sredstev kdaj koli: -nikoli 7.7 -nezanesljiva KC 14.7 -zanesljiva KC 77.6 Sedanja uporab kontracepcijskih sredstev: -ne uporablja ničesar 3.5 -nezanesljiva KC 40.0 -zanesljiva KC 56.5 2.7 40.0 7.5 28.0 89.8 32.0 2.3 16.7 33.1 55.6 64.6 27.8 138 5.2. REZULTATI IN INTERPRETACIJA 5.2.1. SOCIALNO-EKONOMSKE KARAKTERISTIKE ANKETIRANCEV IN ANKETIRANK Z RAZLIČNIM ŠTEVILOM OTROK Domnevo o tem, da obstajajo med posamezniki/cami z različnimi socialno-ekonomskimi karakteristikami pomembne razlike glede števila otrok, oz. odgovor na vprašanje, katere socialnoekonomske karakteristike najbolje pojasnjujejo število otrok posameznikov/ic, sem testirala z metodo postopne selekcije mul-tiple regresijske analize36. Število otrok je imelo pri tem pomen odvisne spremenljivke. Spremenljivke, ki popisujejo demografski, socialni, delovni in ekonomski položaj posameznikov/ic pa so imele pomen neodvisnih spremenljivk. Med slednjimi sem izbrala naslednje: 36. Multipla regresijska analiza je statistična tehnika, s katero proučujemo odnos med odvisno spremenljivko, kriterijem, in nizem neodvisnih spremenljivk ali prediktorjev (Nie in drugi, 1975). Ta tehnika omogoča ugotavljanje smeri in jakosti vpliva niza neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko. Standardizirani regresijski koeficient beta nam pove, koliko variabilnosti v odvisni spremenljivki pojasnjuje posamezna neodvisna spremenljivka. Kvadrat multiple korelacije R2 pa pove, kolikšen del variabilnosti v odvisni spremenljivki pojasnijo vse neodvisne spremenljivke, vključene v regresijsko enačbo. Pri tej tehniki se uporabljajo različne metode. Npr., pri standardni metodi direktne vključitve so vse neodvisne spremenljivke vključene v regresijsko enaCbo. Pri metodi postopne selekcije pa so v regresijsko enaCbo vključene samo tiste spremenljivke, ki zadostijo določenemu statističnemu kriteriju. To sta test pomembnosti regresijskega koeficienta, ki pove, s kolikšnim zaupanjem lahko dodamo določeno spremenljivko v regresijsko enaCbo, in tolerančni indeks, ki pove, kolikšen delež variance odvisne spremenljivke ostaja se nepojasnjen ob neodvisnih spremenljivkah, ki so ze vkljucne v regresijsko enačbo. 139 - spol - starost - bivanje s partnerjem - trajanje zakonske/partnerske zveze - izobrazba anketiranca/ke - izobrazba zakonca/partnerja - izobrazba matere - izobrazba očeta - delovni status - kraj bivanja v mladosti - migracije - primanj kovanje denarja za vsakodnevne potrebe - posedovanje predmetov trajne potrošnje - razpoložljivost dohodka za pokrivanje vsakodnevnih potreb - resenost stanovanjskega vprašanja - vernost Zvezo med Številom otrok in izbranimi neodvisnimi spremenljivkami sem najprej ugotavljala na celotnem vzorcu (558 osebah, od katerih jih 29% nima otrok, 23% ima enega, 41% dva in 7% tri ali več otrok). Iz rezultatov multiple regresijske analize (tabela 5.5.), je videti, da imajo tri ali vec otrok predvsem starejsi/e anketiranci/ke. Spremenljivka starost anketiranca/ke sama pojasni kar 25% variabilnosti v spremenljivki Število otrok. Poleg tega, da so anketiranci/ke z veCjim številom otrok starejsi/e, je iz rezultatov razvidna tudi tendenca, da Živijo z zakoncem/partnerjem, da so verniki/ce, ki pogosto obiskujejo verske obrede, da z dohodkom pokrivajo le minimalne življenjske potrebe in da imajo v glavnem reSeno stanovanjsko vprašanje. Vse omenjene spremenljivke skupaj pojasnjujejo 34% variance v spremenljivki Število otrok. Ostale v analizo vključene spremenljivke pa z njo niso v statistično značilni zvezi oz. niso prediktorji Števila otrok. 140 Tabela 5.5.: Socialno-ekonomske karakteristike posameznika/če, ki določajo stvilo otrok (celotni vzorec) Najboljši prediktorji: B T Sign. Mult.R. R2 starost -.328 -7. ,66 .0000 .50 .25 bivanje s partnerjem -.187 -4. ,31 .0000 .55 .30 vernost -.138 -4. ,01 .0001 .57 .32 razpoložljivost dohodka -.132 -3, ,83 .0001 .58 .34 stanovanjsko vprašanje -.151 -3. ,39 .0007 .59 .34 Med 226 anketiranimi, ki tvorijo podvzorec oseb, živečih s partnerjem oz. zakoncem, starimi med 20 in 35 let, jih 11% nima otrok, 36% ima enega, 48% dva in 5% tri ali vec otrok. Multipla regresijska analiza, izvedena na tem podvzorcu, je pokazala (tabela 5.6.), da se verjetnost večjega števila otrok povečuje predvsem s trajanjem zakonske oz. partnerska zveze. Spremenljivka trajanje zakonske/partnerske zveze sama pojasni 19% variabilnosti v spremenljivki število otrok. Precej manjši, a se vedno statistično značilen pomen ima pri tej starostni skupini tudi spremenljivka razpoložljivost dohodka gospodinjstva. Obstaja torej tendenca, da gre večje število otrok skupaj z nižjim materialnim standardom. Obe neodvisni spremenljivki skupaj pojasnjujeta 20% variance v odvisni spremenljivki. Pomen drugih, v regresijski model vključenih spremenljivk (na nivoju P<.05) ni statistično značilen. 141 B T Sign. Mult.R. R2 .421 7.02 .0000 .43 .19 -.133 -2.23 .0269 .45 .20 Tabela 5.6.: Socialno-ekonomske karakteristike posameznika/ce (anketiranci/ke, stari/e 20 - 35 let in živijo z zakoncem/partnerjem), ki določajo Število otrok Najboljši prediktorji: trajanje zakonske zveze razpoložljivost dohodka Naslednji podvzorec tvori 194 oseb, ki so stare 36 let in več. Med njimi jih 7% nima otrok, 22% ima enega, 58% dva in 13% tri ali več otrok. Iz rezultatov multiple regresijske analize na tem podvzorcu oseb, je mogoče razbrati (tabela 5.7.), da imajo osebe z večjim Številom otrok pogosteje rešeno stanovanjsko vprašanje, pogosteje obiskujejo verske obrede in jim pogosteje zmanjkuje denarja za pokrivanje vsakodnevnih potreb, kot osebam z manjšim Številom otrok. V primerjavi z rezultati prvih dveh regresijskih analiz so se spremenljivke na tem podvzorcu izkazale kot nekoliko slabši prediktorji Števila otrok. Vse skupaj pojasnjujejo le 15% variabilnosti v odvisni spremenljivki. Tabela 5.7.: Socialno-ekonomske karakteristike posameznika/ce (anketiranci/ke, stari/e 36 let in več), ki določajo število otrok Najboljši prediktorji: stanovanjsko vprašanje vernost primanjkovanje denarja B T Sign. Mult.R. R2 -.279 -4.13 .0001 .26 .07 -.230 -3.44 .0007 .35 .13 -.150 ' -2.22 .0279 .38 .15 142 Na osnovi rezultatov regresijske analize na celotnem vzorcu in obeh podvzorcih je mogoče sklepati, da je število otrok, ki jih imajo prebivalcih Slovenije, zelo malo odvisno od njihovih (v analizi upoštevanih) socialno-ekonomskih karakteristik. Statistični izračuni so namreč pokazali relativno nizke vrednosti standardiziranih regresijskih koeficientov (beta ute2i) in deležev pojasnjene variance posameznih neodvisnih spremenljivk. To se posebno velja za skupino anketirancev in anketirank, ki so v glavnem ze zaključili svoje rodnostno obdobje. Pričakovati je bilo (se posebno pri slednji skupini), da se bodo vsaj po nekaterih socialno-ekonomskih znakih pokazale pomembne razlike med posamezniki/cami z različnim številom otrok. Rezultati te analize pa kažejo, da se tisti, ki imajo vec otrok, razlikujejo od tistih, ki jih imajo manj, ali pa jih sploh (se) nimajo, Se najbolj po tem, da so starejši oz., da ze dalj Časa živijo v zakonski/partnerski zvezi. Biološko gledano so ti rezultati povsem logični, toda s teoretičnega stališča niso najbolj zanimivi. V tem delu analize tako lahko s precejšnjo gotovostjo (sig. -0000) zavrnem prvo postavljeno ničelno hipotezo. Toda predvsem na raCun zgoraj omenjenih spremenljivk, saj se ostale spremenljivke sploh niso uvrstile v regresijski model. 5.2.2. ODNOS MED PRIPISANIM POMENOM OTROKA, NORMAMI, PRIORITETNIMI PODROČJI IN ŠTEVILOM OTROK Pri ugotavljanju odnosa med pomenom, ki ga anketiranci/ke pripisujejo otroku/om, normami, ki jih imajo glede števila otrok in prioritetnimi področji na eni strani in dejanskim številom otrok na drugi strani sem zopet uporabila metodo regresijske 143 analize. Med neodvisne spremenljivke sem v tem primeru uvrstila naslednje spremenljivke: - idealno število otrok za slovensko družino - idealno število otrok za družino anketiranca/ke oz. osebna norma - normativni pomen otroka* - emocionalni pomen otroka* - instrumentalni pomen otroka* - otrok pomeni strošek* - prioriteta poklicnemu delu - prioriteta družini - prioriteta športu - prioriteta umetnosti - prioriteta materialnemu blagostanju Pri iskanju zveze med številom otrok in izbranimi neodvisnimi spremenljivkami sem regresijsko analizo zopet najprej izpeljala na celotnem vzorcu in nato se na podvzorcih anketirancev/nk različnih starosti: 1. 20-35 let, ki živijo z zakoncem/partnerjem in 2. 36 let in več. Na celotnem vzorcu se je pokazalo (tabela 5.8.), da posamezniki/ce z večjim številom otrok (s številom otrok, ki vec prispeva k zagotavljanju enostavne reprodukcije) nagibajo k idealu večje družine, pripisujejo prioriteto družini ne pa Športu. Vendar je iz podatkov mogoče tudi razbrati, da so spremenljivke, ki so se uvrstile v regresijski model po metodi * Opis formiranja spremenljivk je v Prilogi A 144 postopne selekcije (stepwise)37, precej šibke napovednice. Vse skupaj pokasnjujejo le 13% variabilnosti v spremenljivki število otrok. Tabela 5.8.: Motivacijske karakteristike posameznika/ce, ki določajo število otrok (cel vzorec) Najboljši prediktorji: B T Sign. Mult.R. R2 idealno število otrok zase .177 4.05 .0001 .25 .06 prioriteta družini .175 4.41 .0000 .32 .10 prioriteta športu -.154 -3.90 .0001 .36 .13 Pri regresijski analizi na podvzorcu oseb, ki živijo s partnerjem in so v rodnem obdobju svojega življenja, so rezultati pokazali (tabela 5.9.), da število otrok najbolje napovedujeta spremenljivki idealno število otrok za anketiranca oz. anketiranko in "otrok pomeni strošek". Toda napovednost obeh neodvisnih spremenljivk je v tem primeru Se Šibkejša kot v prejsnem primeru, saj pojasnjujeta samo 9% variabilnosti v odvisni spremenljivki Število otrok. Taksni rezultati torej nakazujejo le tendenco, da imajo posamezniki in posameznice s tremi in več otroki v primerjavi s tistimi z manj otroki večjo osebno normo velikosti družine. Ob tem tudi pogosteje izjavljajo, da otroci porabijo veliko casa in denarja ter jim jemljejo svobodo. Nekaj boljša, Čeprav se vedno šibka zveza med odvisno in neodvis- 37. Vse regresijske analize, opravljene v tej razpravi, so bile narejene tudi po metodi direktne vključitve neodvisnih spremenljivk v regresijski model (metoda enter). Rezultati, dobljeni z metodo direktne vključitve, se ne razlikujejo od rezultatov, dobljenih z metodo postopne selekcije. 145 B T Sign. Mult.R. R2 246 3.85 .0002 .24 .06 189 2.96 ,0034 .31 .09 nimi spremenljivkami se je pokazala na vzorcu oseb, za katere predpostavljam, da velika večina med njimi ne bo imela veC otrok, Tabela 5.9.: Motivacijske karakteristike posameznika/ce (anketi-ranci/ke, stari/e 20 - 35 let in 2ivijo z zakoncem/ partnerjem), ki doloCa Število otrok Najboljši prediktorji: idealno St. otrok zase otrok pomeni strošek kot jih ima že sedaj (tabela 5.10.). V regresijsko enačbo so se uvrstile tri spremenljivke, ki skupaj pojasnjujejo 20% variabilnosti v spremenljivki Število otrok. Osebe s tremi ali več otroki tako nagibajo k idealu večjega števila otrok, družini pripisujejo večji pomen kot osebe z manjšim Številom otrok, poleg tega pa tudi močneje izražajo normativna stališča do otroka in starševstva, kot npr.: 2enska, ki ni mati, ne more biti dobra Žena in moški, ki ni oce, ne more biti dober moz. Tabela 5.10.: Motivacijske karakteristike posamezika/ce (anketi ranci/ke, stari/e 36 let in veC), ki določajo Število otrok Najboljši prediktorji: idealno St. otrok zase prioriteta družini normativ, pomen otroka Z rezultati regresijskih analiz na celotnem vzorcu in obeh podvzorcih lahko zavrnem ničelno hipotezo z nizko stopnjo B T Sign. Mult.R. R2 .318 4.87 .0000 .35 .12 .259 3.96 .0001 .43 .18 .140 2.16 .0320 .45 .20 146 tveganja (P<.01) in sicer, da norme, stališča in prioritete ne prispevajo statistično značilno k variabilnosti v rodnostnem obnašanju posameznikov/ic. Pokazalo se je namreč, da je osebna norma o velikosti družine tisti element, ki ima največji pomen za rodnostno obnašanje posameznikov/ic. Toda napovedna moc te spremenljivke je dosti bolj šibka kakor napovedna moc spremenljivk, ki jih je izpostavila regresijska analiza socialnoekonomskih karakteristik - starost anketiranca/ke in trajanje partnerske/zakonske zveze. To velja za celotni vzorec in podvzorec oseb, starih 20 do 35 let, ki živijo s partnerjem. Drugačno sliko ponujajo rezultati na podvzorcu oseb, starih 36 leti in vec. Zdi se, da ima osebna norma velikosti družine v tem primeru med vsemi upoštevanimi spremenljivkami največji pomen. Koliko to dejansko drži? Da bi lahko ugotovila, kateri dejavnik najmočneje določa končno število otrok, sem na vzorcu oseb, starih 36 let in vec, izvedla Tabela 5.11.: Motivacijske ter socialno-ekonomske karakteristike posameznika/ce (anketiranci/ke, stari/e 36 let in vec), ki določajo število otrok Najboljši prediktorji: idealno st. otrok zase stanovanjsko vprašanje prioriteta družini vernost zmanjkovanje denarja B T Sign. Mult.R. R2 .282 4.48 .0000 .35 .12 -.272 -4.39 .0000 .43 .19 .233 3.77 .0002 .50 .25 -.164 -2.62 .0095 .52 .28 -.130 -2.09 .0384 .54 .29 se eno regresijsko analizo. Kot neodvisne spremenljivke sem pri tem upoštevala vse tiste spremenljivke, ki so se ze prej uvrstile 147 v regresijski enačbi socialno-ekonomskih in motivacijskimi karakteristik . Analiza je pokazala (tabela 5.11.)j da motivacijske karakteristike posameznika/če (idealno število otrok in prioriteta družini) močneje določajo končno število otrok, kot socialno-ekonomske karakteristike posameznika/ce: resenost stanovanjskega vprašanja, vernost in zmanjkovanje denarja za pokrivanje vsakodnevnih potreb. Toda ob tem velja posebej poudariti, da so razlike v tezi med prvimi in drugimi karakteristikami zelo majhne, se posebno med osebno normo in stanovanjskimi razmerami. Poleg tega tudi ne gre zanemariti dejstva, da je njihova napovedna moc precej nizka. Povzetki in sklepi Splošna ugotovitev, ki jo ponuja strnitev vseh dosedanjih rezultatov, je, da so razlike med posamezniki in posameznicami z različnim številom otrok zelo majhne. Ta ugotovitev se nanaša na večino izbranih socialno-ekonomskih kakor tudi motivacijskih karakteristik na celotnem vzorcu in obeh podvzorcih. Vsi v analizo zajeti posamezniki in posameznice z različnim številom otrok se med seboj se najmočneje razlikujejo po starosti, kar pa je zaradi širokega starostnega razpona vzorčne populacije (15 do 49 let) povsem razumljivo. Zaradi enakih razlogov si je mogoCe razložiti tudi visoko predikcijsko moc spremenljivke trajanje partnerske/zakonske zveze na vzorcu oseb, starih 20 do 35 let, v primerjavi z drugimi v analizi upoštevanimi spremenljivkami. Predpostavim lahko, da bi se eksplanatorna moc teh dveh spremenljivk zmanjšala in ob tem povečala moc drugih spremenljivk, Ce bi bila analiza opravljena na starostno bolj homogeni populaciji, na ciljnih skupinah in bi 148 zajela večje število oseb. Pri analizi dejavnikov končnega potomstva se predikcijska moC spremenljivk z demografskim predznakom znatno zmanjša. V ospredje stopijo motivacijske in socialno-ekonomske karakteristike. Nakazana je tendenca, da imajo večje število otrok tisti posamezniki in posameznice, ki nagibajo k idealu večje družine in imajo za njegovo uresničitev izpolnjene stanovanjske pogoje. Ker pomanjkanje podatkov ni dopuščalo poglobljenejsega proučevanja stanovanjskih razmer (npr., nimam informacij o tem, kdaj so anketiranci rešili svoje stanovanjsko vprašanje, ali so imeli rešeno to vprašanje že ob rojstvu otrok in kako kvalitetno stanovanje imajo sedaj), lahko le predpostavim, da imajo veC otrok tisti, ki so si prej uspeli rešiti stanovanjsko vprašanje in ki imajo po lastnih kriterijih ustrezno stanovanje za bivanje velike družine. 5.2.3. ZELJE ANKETIRANCEV IN ANKETIRANK Z RAZLIČNIMI SOCIALNOEKONOMSKIMI KARAKTERISTIKAMI PO VEČJEM ŠTEVILU OTROK Razlike med osebami, ki si (se) želijo imeti otroka, in osebami, ki si tega ne želijo (vec), sem ugotavljala z metodo dis-kriminacijske analize38. Pri izboru spremenljivk, ki popisujejo 38. Diskriminacijska analiza je statistična tehnika, ki omogoča proučevanje razlik med dvema ali veCjim Številom skupin z določenimi karakteristikami ob upoštevanju večjega Števila spremenljivk (Klecka, 1980). Cilj diskriminacijske analize je Cim bolj ločiti skupine med seboj, t. j. ločiti enote ene skupine od enot druge skupine in pri tem upoštevati podatke o vseh spremenljivkah. Pri tem se določi diskriminacijska funkcija, t.j. linearna kombinacija spremenljivk, ki najbolj označujejo razlike med skupinami. Uteži diskriminacijske funkcije so regresijski koeficienti med vsemi vključenimi spremenljivkami in diskr iminacijsko funkcijo. 149 socialno-ekonomske karakteristike posameznikov/ic, sem upoštevala predpostavko, da izbrane spremenljivke ne smejo biti med seboj linearno povezane (Klecka, 1980: 11). Analiza razlik po socialno-ekonomskih karakteristikah med skupinama z različnimi željami do otrok je bila opravljna na celotnem vzorcu (588 osebah, od katerih si jih 50% zeli imeti (se enaga) otroka) in na dveh podvzorcih: 1. anketiranci/ke, ki so stari/e od 20 do 35 let in imajo enega otoka (87 oseb, med katerimi si jih 76% se zeli imeti otroke); 2. anketiranci/ke, ki so stari/e od 20 do 35 let in imajo dva otroka (113 oseb, med katerimi si jih 28% zeli imeti se enega ali vec otrok). Ker je maksimalno možno število diskriminacijskih funkcij enako številu v analizo vključenih skupin manj ena (Klecka 1980), se je pri izraCunu na celotnem vzorcu in na podvzorcih pokazala ena sama diskriminacijska funkcija oz. nova spremenljivka. Na celotnem vzorcu je njen kanonicni korelacijski koeficient R=.68. (tabela 5.12.), ki je statistično pomemben, opredeljuje pa jo predvsem spremenljivka število otrok. Standardizirana utež te spremenljivke ima vrednost .92. Ti rezultati in razdalja med centroidoma skupin (to so imaginarne točke, katerih koordinate -v tem primeru le ene - so na aritmetični sredini vsake od spremenljivk) kazajo, da si otroka (se) želijo predvsem tisti, ki ga se nimajo, oz. imajo manj otrok. 150 Tabela 5.12.: Socialno-ekonomske karakteristike anketirancev/nk (cel vzorec) z različnimi željami po večjem Številu otrok Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma Dl vernost migracije kraj bivanja v mladosti izobrazba anketiranca/ke izobrazba matere razpoložljivost dohodka zmanj kovanje denarja predmeti trajne potrošnje stanovanjsko vprašanje spol Število otrok .18 .02 -.05 -.15 -.22 .10 .01 .08 -.20 -.02 .91 kanoniCna korelacija signifikantnost .68 .0000 centroidi skupin: ne zeli imeti (veC) otrok (Se) želi imeti otroke .92 -.94 Rezultati predikcije: 82.94% enot je bilo pravilno klasificiranih Diskriminacijsko funkcijo na podvzorcu oseb z enim otrokom (tabela 5.13.) najmočneje določa spremenljivka trajanje zakonske oz. partnerske zveze, ki ima zelo visoko standardizirano utež .95., toda manjši kanoniCni korelacijski koeficient R=.48, kot diskriminacijska funkcija na celotnem vzorcu. Ta koeficient je tudi manj statistično značilen, vendar Se vedno dovolj, da lahko brez večjega tveganja zavrnem ničelno hipotezo. Manjša kot na celotnem vzorcu je tudi razlika med centroidoma. Na osnovi tega je mogoče trditi, da se skupini z različnimi željami po večjem Stevelu otrok med seboj najmočneje razlikujejo po tem, koliko Časa živijo v zakonski/partnerski zvezi. Se enega otroka oz. večje Število otrok si želijo predvsem tisti posamezniki, ki živijo v zakonski/partnerski zvezi krajši cas. 151 Tabela 5.13.: Socialno-ekonomske karakteristike anketirancev/nk, ki so stari/e 20 do 35 let in imajo enega otroka, z različnimi željami do otrok Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma Dl vernost migracij e kraj bivanja v mladosti izobrazba anketiranca/ke izobrazba matere razpoložljivost dohodka predmeti trajne potrošnje stanovanjsko vprašanje spol trajanje zak./part. zveze - .29 . 18 -.28 -.00 .35 -.28 -.29 .01 .15 .95 kanonicna korelacija signifikantnost .48 .0248 centroidi skupin ne zeli imeti (vec) otrok (Se) želi imeti otroke .98 -.30 Rezultati predikcije: 73.07% enot je bilo pravilno klasiriciranih Diskriminacijska analiza, ki je bila opravljena na podvzorcu oseb z dvema otrokoma (tabela 5.14.), je dala statistično bolj značilne rezultate kot diskriminacijska analiza na podvzorcu oseb z enim otrokom. Toda v primerjavi s prejšnjo analizo imajo njene statistike nekoliko nižje vrednosti. KanoniCni korelacijski koeficient ima vrednost R=.43. Standardizirana utež spremenljivke, ki najmočneje obeležuje diskriminacijsko funkcijo, pa ima vrednost .85. Kot v prejšnjem primeru je tudi tokrat to spremenljivka trajanje zakonske/partnerske zveze. S tem ko se je znižala vrednost njene uteži, se je povečala vrednost standardiziranih uteži drugih spremenljivk, predvsem vernosti in reSenosti stanovanjskega vprašanja: .34 in .33. Vendar sta njuni vrednosti vec kot pol nižji od vrednosti standardizirane uteži trajanja zakonske/partnerske zveze. Druge v analizo vključene spremenljivke se niso pokazale kot statistično značilne. Taksni 152 rezultati mi omogočajo sklep, da si tretjega otroka želijo predvsem tisti, ki živijo v zakonski oz. partnerski zvezi krajši čas. Ker je razdalja med centroidoma nekoliko krajša kot pri pod- Tabela 5.14.: Socialno-ekonomske karakteristike anketirancev/nk, ki so stari/e 20 do 35 let in imajo dva otroka, z različnimi željami do otrok Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma Dl vernost migracije kraj bivanja v mladosti izobrazba anketiranca/ke izobrazba matere razpoložljivost dohodka predmeti trajne potrošnje stanovanjsko vprašanje spol trajanje zak./part. zveze .34 -.25 .20 .04 -.25 . 17 -.26 .33 -.30 .85 kanonična korelacija signifikantnost .43 .0150 centroidi skupin ne želi imeti (več) otrok (Se) želi imeti otroke .30 -.76 Rezultati predikcije: 74.11% enot je bilo pravilno klasificiranih vzorcu oseb z enim otrokom in zamaknjena, lahko nadalje sklepam, da so razlike v trajanju zakonske/partnerske zveze med skupinama z dvema otrokoma nekoliko manj izrazite kot med skupinama z enim otrokom. Z rezultati predstavljenih diskriminacijskih analiz tako lahko zavrnem z nizko stopnjo tveganja (P<.05) ničelno hipotezo, da med skupinami z različnimi socialno-ekonomskimi karakteristikami glede rodnostnega obnašanja ni razlik. To velja tako za celotni vzorec kot za oba podvzorca. V nasprotju s pričakovanji pa se tudi pri teh analizah niso pokazale statistično značilne zveze 153 med večino upoštevanih spremenljivk in željami po večjem številu otrok. 5.2.4. ZELJE ANKETIRANCEV IN ANKETIRANK Z RAZLIČNIMI NORMAMI, STALIŠČI IN PRIORITETAMI PO VEČJEM ŠTEVILU OTROK Tudi pri izboru spremenljivk, ki popisujejo motivacijske karak-tertistike posameznikov/ic, sem upoštevala predpostavko, da med spremenljivkami ne sme biti linearnih zvez. Med manjšim številom izbranih spremenljivk pa so, kot kažejo tabele 5.15.-5.19., tudi tri taksne, ki v regresijske analize niso bile vključene: - ocena sedanjih življenjskih razmer - ocena prihodnjih življenjskih razmer - zelje partnerja Tako kot pri diskriminacijski analizi socialno-ekonomskih karakteristik sem tudi pri diskriminacijski analizi motivacijskih karakteristik najprej upoštevala celotni vzorec (588 oseb), nato podvzorec z enim otrokom (87 oseb) in nazadnje podvzorec z dvema otrokoma (113 oseb). Na celotnem vzorcu se je pokazalo (tabela 5.15.), da diskr iminacijsko funkcijo najmočneje določa spremenljivka partner/ica zeli/ne zeli otroka. Vrednost njene standardizirane uteži .95 daleč presega vrednosti standardiziranih uteži drugih spremenljivk, saj ima npr. spremenljivka prioriteta družini, ki ji prva sledi, vrednost .19. Ta diskriminacijska funkcija je precej dober pokazatelj razlik med skupinama z različnimi željami do otrok, saj ima njen kanonični korelacijski koeficient precej visoko vrednost; .70 (med dosedanjimi analizami je to najvišja 154 vrednost). Precejšen razmak med centroidoma tudi pove, da sta skupini med seboj jasno razmejeni. Zato lahko s precejšnjo gotovostjo trdim, da skupini z različnimi željami do večjega Števila otrok najmočneje razmejujejo želje partnerjev/ic. To pomeni, da si (se enega) otroka želijo predvsem tisti anketiranci/ke, katerih partnerice/ji si tudi želijo (Se enega) otroka. Tabela 5.15.: Motivacijske karakteristike anketirancev (cel vzorec ) Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma Dl ocena sedanjih živ. razmer ocena prihodnjih živ. razmer idealno St. otrok ank. družine normativni pomen otroka emocionalni pomen otroka otrok pomeni strošek prioriteta poklicnemu delu prioriteta družini prioriteta Športu prioriteta material, blagostanju želje partnerj a/ice .09 .16 .04 -.01 .09 -.04 .08 .19 .15 -.03 .95 kanoniCna korelacija signifikantnost .70 .0000 centroidi skupin ne želi imeti (vec) otrok (Se) želi imeti otroke -.81 1.18 Rezultati predikcije: 84.11% enot je bilo pravilno klasificiranih Na podvzorcu, ki vključuje osebe, stare 20 do 35 let z enim otrokom, so rezultati diskriminacijske analize pokazali (tabela 5.16.), da skupini z različnimi željami do otrok zopet najmočneje razmejuje spremenljivka želje partnerja/ice. Vrednost standari-zirane uteži te spremenljivke ima tudi tokrat vrednost .95. V primerjavi z analizo na celotnem vzorcu se je k opredelitvi diskr iminacijske funkcije nekoliko povečal tudi prispevek drugih 155 spremenljivk. Vendar je vrednost njihovih diskriminacijskih uteži Se vedno precej nizka; spremenljivka prioriteta poklicnemu delu, ki ima med vsemi ostalimi najvišjo vrednost, je namreč kar za polovico nižja od vrednosti spremenljivke želje partnerja/ice. Kanonicni korelacijski koeficient diskriminacijske funkcije je tudi tokrat visok (.69), razdalja med enim in drugim centroidom pa je celo se večja. Zato lahko tudi v tem primeru s precej- Tabela 5.16.: Motivacijske karakteristike anketirancev/nk, ki so stari/e med 20 in 35 let in imajo enega otroka. Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma Dl ocena sedanjih živ. razmer ocena prihodnjih živ. razmer idealno St. otrok ank. družine normativni pomen otroka otrok pomeni strošek emocionalni pomen otroka prioriteta poklicnemu delu prioriteta družini prioriteta Športu prioriteta material, blagostanju želje partnerja/ice .00 -.06 .28 .20 -. 10 . 19 .43 .04 -. 13 .20 .95 kanonicna korelacija signifikantnost .69 .0000 centroidi skupin ne želi imeti (več) otrok (se) želi imeti otroke -1.66 .54 Rezultati predikcije: 86.59% enot je bilo pravilno klasificiranih snjo gotovostjo trdim, da si drugega otoka (ali celo več otrok) želijo predvsem osebe, katerih partnerji/ice si želijo otroka. Iz rezultatov diskriminacijske analize na podvzorcu oseb z dvema otrokoma (tabela 5.17.) je zopet razvidno, da skupini posameznikov/ic z različnimi željami do večjega Števila otrok najmočneje razmejuje spremenljivka partner/ica želi/ne želi 156 otoka. Vendar je vrednost standardizirane uteži te spremenljivke tokrat nekoliko nižja (.89). Nižji je tudi kanoniCni korelacijski koeficient, prav tako pa je manjši tudi razmak med centroidoma. Kljub temu so njihove vrednosti se vedno precej visoke. Standardizirana utež spremenljivke partner/ica želi/ne želi otroka je se vedno mnogo višja od standardiziranih uteži drugih spremenljivk; na primer, spremenljivka idealno število otrok za družino anketiranca/ke, ki ji prva sledi, je kar dve tretjini manjša. Tabela 5.17.: Motivacijske karakteristike anketirancev/nk, ki so stari/e med 20 in 35 let in imajo dva otroka Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma Dl ocena sedanjih živ. razmer ocena prihodnjih živ. razmer idealu u SL. uUuk ank. družine normativni pomen otroka otrok pomeni strošek emocionalni pomen otroka prioriteta poklicnemu delu prioriteta družini prioriteta Športu prioriteta material, blagostanju želje partnerja/ice .18 .32 .35 .06 .00 -.05 .13 -.22 .24 -.18 .89 kanonicna korelacija signifikantnost .63 .0000 centroidi skupin ne želi imeti (več) otrok (Se) želi imeti otroke -.50 1.28 Rezultati predikcije: 80.73% enot je bilo pravilno klasificiranih Tudi rezultati zadnjih treh diskriminacijskih analiz mi dovoljujejo zavrnitev ničelne hipoteze, da norme, stališča, prioritete, ocene življenjskih razmer in želje partnerja/ice ne razlikujejo pomembno anketirtancev/nk, ki si želijo otroka od anketirancev/nk, ki si ne želijo otroka, s precej nizko stopnjo tveganja. Pokazalo se je, da so želje anketirancev/nk po večjem 157 Številu otrok močno povezane z željami njihovih parnteric/jev, se posebno pri tistih, ki imajo enega otroka. Toda vse preostale v analizo vključene spremenljivke, so se izkazale za precej Šibke razlocevalke med skupinama z različnimi željami po večjem številu otrok. Da bi lahko ugotovila, ali in v kolikšni meri je njihova razločevalna moc zakrita s spremenljivko želje partnerja/ice, sem analizo Se enkrat ponovila na obeh podvzorcih, pri Čemer sera omenjeno spremenljivko izločila. Tabela 5.18.:Motivacijske karakteristike anketirancev/nk, ki so stari/e med 20 in 35 let in imajo enega otroka (pri Čemer je izločena spremenljivka želja partnerja/ice) Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma Dl ocena sedanjih živ. razmer ocena prihodnjih živ. razmer idealno st. otrok ank. družine normativni pomen otroka otrok pomeni stroSek emocionalni pomen otroka prioriteta poklicnemu delu prioriteta družini prioriteta športu prioriteta material, blagostanju .22 .28 .60 .28 -.11 .36 .49 .08 -.03 -.04 kanonicna korelacija signifikantnost .42 .1179 centroidi skupin ne želi imeti (vec) otrok (Se) želi imeti otroke -.83 .25 Rezultati predikcije: 68.6% enot je bilo pravilno klasificiranih Diskriminacijska analiza, izvedena na podvzorcu anketirancev in anketirank z enim otrokom, ni dala statistično značilnih rezultatov (tabela 5.18.). Ničelne hipoteze, da norme, stališča, prioritete in ocene življenjskih razmer ne razlikujejo statistično značilno anketirtancev/nk, ki si želijo otroka od 158 anketirancev/nk, ki si ne želijo otroka, ne morem zavrniti, če upoštevam pri kanoničnem korealcijskem koeficientu nivo pomembnosti P<.05. Glede na taksen rezultat je mogoče sklepati, da se skupini anketirancev in anketirank, ki imajo enega otroka, a različne zelje po večjem Številu otrok, po normah, stališčih, prioritetah in ocenah zivljenjsih razmer, če izločimo zelje partnerja/ice, med seboj bistveno ne razlikujeta. Tabela 5.19.:Motivacijske karakteristike anketirancev/nk, ki so stari/e med 20 in 35 let in imajo dva otroka (pri čemer je izločena spremenljivka zelja partnerja/ice) Standardna diskriminacijska funkcija z ustreznima centroidoma ocena sedanjih ziv. razmer ocena prihodnjih ziv. razmer idealno St. otrok ank. družine normativni pomen otroka otrok pomeni strošek emocionalni pomen otroka prioriteta poklicnemu delu prioriteta drusini prioriteta Športu prioriteta material, blagostanju kanonič signifi na korelacija kantnost centroidi skupin ne zeli imeti (več) otrok (se) zeli imeti otroke Rezultati predikcije: 75% enot je bilo pravilno klasificiranih Diskriminacijska analiza, izvedena na podvzorcu anketirancev in anketirank z dvema otrokoma (tabela 5.19.) pa je dala rezultate, ki so se v območju statistične značilnosti. Pokazalo se je, da diskriminacijsko funkcijo najmočneje določa spremenljivka idealno Število otrok za družino anketiranega (.80). Njej sledi spremenljivka ocena prihodnjih življenjskih razmer, a ima skoraj 159 pol nižjo vrednost standardizirane uteži (.48). Ta dis-kriminacijska funkcija je nekoliko slabši pokazatelj razlik med skupinama z različnimi željami do otrok (R=.41) kot dis-kriminacijske funkcije, dobljene v predhodnjih analizah motivacijskih karakteristik. Manjša je tudi razdalja med centroidoma. Ti rezultati mi dovoljujejo sklep, da skupini, ki imata različne zelje do večjega Števila otrok (treh ali morda celo vec), pomembno razmejuje tudi osebna norma velikosti družine, Čeprav Sibkeje kakor zelje partnerja/ice. Povzetki in sklepi Gornja analiza je pokazala, da si otroka najmočneje želijo tisti posamezniki in posameznice, ki otrok se nimajo (pri slednjih so to praktično vsi), oz. imajo manjše Število otrok. Kot prikazuje tabela 5.20., se zelja po otroku (otrocih) pojavlja samo pri dobri polovici oseb z enim otrokom, pri petini oseb z dvema otrokoma in pri zelo redkih posameznikih s tremi ali vec otroki. Tabela 5.20.: Zelje anketirank/cev po večjem Številu otrok glede na dejansko Število otrok (cel vzorec), izražene v deležih (%) dejansko st. otrok j 0 1 2 3 in vec (Se) zeli otroka 94.4 58.1 20.0 2.8 N | 161 129 225 36 Zelja imeti/ne imeti vecje število otrok je pri tistih, ki imajo enega ali dva otroka, moCno in pomembno povezana z dolžino 160 trajanja njihove zakonske/partnerske zveze. To velja za oba partnerja, kajti zelja posameznika/ce po otroku je moCno povezana z zeljo njegove/njenega partnerice/ja. To pomeni, da je dvojica najmočneje pripravljena imeti otroka oz. vec otrok v prvih letih skupnega življenja, kasneje pa ta zelja usahne. Predpostavljam, da se to zgodi ne glede na to, ali se jim zelja uresniči ali ne. Ob tem velja opozoriti, da obstaja precejšen razkorak med dejanskim in zelenim, idealnim številom otrok pri anketirancih/kah v naši vzorčni populaciji, starih 36 let in vec, ki bodo zelo verjetno ostali pri sedanjem številu otrok (tabela 5.21.). Nadaljnje raziskavanje rodnostnega obnašanja našega prebivalstva bi se zato v prihodnje moralo osredotočiti prav na subpopulacijo, ki si šele ustanavlja družino, ali šele krajši cas živi v zakonski/partnerski zvezi in pri njej odkrivati, zakaj se nekaterim zelja po določenem številu otrok ne uresniči oz. splahni. Tabela 5.21.: Aktualno in idealno Število otrok, izraženo v deležih (%) Število otrok Ank. 36 let in vec Ank. 20 do 35 Ank. pod 20 let Aktualno Idealno Aktualno Idealno Idealno 0.0 3.8 66.0 30.2 0 7.2 0.5 31.5 0.0 1 22.2 1.0 28.0 2.6 2 58.2 64.5 36.3 64.6 3 in vec 12.4 34.0 4.2 32.8 Močna zveza med željami anketirancev/nk in željami njihovih partneric/jev opozarja tudi na velik pomen medsebojne 161 usklajenosti socialnih dispozicij obeh partnerjev pri njunih potencialnih odločitvah o rojstvih otrok. Usklajene zelje so seveda le ene izmed njih in verjetno izpeljane iz drugih dispozicij; npr,. norm, vrednot, stališč, ciljev, prioritet. Zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov lahko o tej zvezi le predpostavljam. Kar zadeva dispozicije posameznika, so rezultati pokazali, da so njihove Zelje po večjem številu otrok (treh ali večjem številu) poleg 2elje partnerja/ice statistično značilno povezane tudi z njihovo osebno normo velikosti družine. Povezanost med željami in osebno normo lahko predpostavim tudi za partnerja anketiranega. Hrati s tem lahko nadalje predpostavljam, da partnerja/zakonca drug drugemu oblikujeta norme, stališča in prioritete, ki zadevajo otroke. Dobljeni rezultati pa nenazadnje nakazujejo velik pomen medsebojnega razumevanja med partnerjema pri odločitvi za otroke, se posebno v prvih letih njunega skupnega življenja. 5.2.5. DELITEV DELA V GOSPODINJSTVU IN ZELJE PO OTROKU Zadnja med hipotezami, ki jo preverjam v tem delu disertacije, zadeva odnos med rodnostnim obnašanjem žensk (njihovimi željami po večjem številu otrok) in razporeditvijo gospodinjskega dela med člani ožje (nuklearne) in širše družine. Poleg materinstva in socializacije otrok, kot ju razumejo nekateri klasiki sociologije (Parsons, 1956), štejejo gospodinjska opravila že po tradiciji med tiste aktivnosti, ki opredeljujejo vlogo ženske. Tradicionalna vloga moškega pa je vzpostavljanje družbenega statusa družine (pa tudi njegovega lastnega statusa) ter kreiranje in vzdrževanje relacij med družino in drugimi družbenimi institucijami. Tradicionalna 162 delitev vlog tako ostro razmejuje med področji življenja moškega in ženske. Javna sfera je določena za moške, privatna sfera pa za ženske. Toda z vstopom žensk v sfero produkcije, ki se odvija izven doma, je toga tradicionalna delitev vlog med moškim in žensko izgubila svojo upravičenost. Moški je prenehal biti izključni hranilec družine in ženska postopoma sprejema svojo zaposlitev kot eno svojih najpomembnejših aktivnosti in legitimacij. Nekateri avtorji (Daviš, 1984) v zvezi s temi spremembami v vlogi ženske trdijo, da je njena zaposlenost izven doma poglavitni dejavnik sedanje nizke rodnosti. Nasproti tej tezi stoji trditev (Presser, 1986), da je razlog za nivo rodnosti, ki ne zadosca za enostavno reprodukcijo, potrebno iskati v nezadostni prilagoditvi družbe in moških na spremenjeno družbeno vlogo ženske; spremembam v vlogi žensk niso v zadostni meri sledile in jih dopolnjevale spremembe v vlogi moških. Številne raziskave pri nas in na tujem (npr.:Boh in Cernigoj-Sadar, 1982-83, Haavio-Mannila in Rannik, 1987, Oakley, 1974, Tivers, 1985, Urdze in Rerrich, 1981, Ferligoj, Mežnaric in Ule, 1979) poročajo o tovrstni nezadostni prilagoditvi. Kažejo, da se z vsakodnevnimi gospodinjskimi opravili se vedno ukvarjajo predvsem ženske kljub njihovi polni zaposlenosti izven doma. Koliko to vpliva na njihovo željo po večkratnem prevzemanju materinske vloge? Vpliv obremenitev žensk z vsakodnevnim gospodinjskim delom, oz. prevzemanja tega dela s strani njihovih partnerjev in drugih članov družine na njihove želje po otrocih sem ugotavljala s statistiko Hi2. Spremenljivke, ki sem jih v ta namen lahko uporabila, so namreč nominalnega značaja. Med spremenljivkami, ki popisujejo gospodinjske aktivnosti, so bile v analizo vključene naslednje: kuhanje, pomivanje posode, čiščenje stanovanja, pranje perila in negovanje otrok. Analiza je bila opravljena na podvzorcu zaposlenih žensk (84 oseb), ki živijo s partnerjem in so stare med 29 in 34 let. Raz- 163 log za izbor žensk te starosti je v tem, da si nobena starejša od njih ne zeli imeti se enega otroka, med mlajšimi pa skoraj vse. Poleg tega so v vzorec vključene tudi samo tiste ženske, ki imajo ze enega ali dva otroka. Med ženskami iz iste starostne kategorije si namreč vse, ki se nimajo otrok to želijo, med ženskami, ki imajo tri otroke, pa nobena. Kakor je razvidno iz tabele 5.22., se Hi2 kot statistično značilen pokazatelj razlik med željami po otroku in gospodinjskimi aktivnostmi ni pojavil niti v enem samem primeru. Zaradi tega ni mogoče zavrniti ničelne hipoteze na nivoju značilnosti P = .05, da ni zveze. Tudi Ce bi povečala stopnjo tveganja na nivo P = .10, ničelne hipoteze ne bi mogla zavrniti, razen v primeru pomivanja posode. Iz taksnih rezultatov tako sledi sklep, da delitev dela v gospodinjstvu bistveno ne vpliva na zelje žensk po večjem številu otrok. Kljub temu, da med delitvijo dela v gospodinjstvu in željami žensk po večjem številu otrok niso bile odkrite statistično značilne razlike, pa deleži vendarle nakazujejo tendenco v smeri postavljene raziskovalne hipoteze. Kot je videti iz tabele 5.22., so vrednosti deležev anketirank z željami po večjem številu otrok, ki pretežno same opravljajo gospodinjska dela, v veČini primerov nižji kot pri anketirankah, deležnih pomoči partnerja in sorodnikov. Hkrati s tem je mogoče tudi ugotoviti, da ženske, ki smo jih zajeli v analizo, pretežno same opravljajo preko 70% gospodinjskega dela, pri tem pa jim skoraj v tretjini primerov nihče ne pomaga. Najmanj same negujejo otroke, najveC pa same perejo. Ob dejstvu, da so vse v analizo zajete 2enske zaposlene, taksna 164 Tabela 5.22.: Delitev dela v gospodinjstvu Se zeli Hi2 sig. d. f. otroka % Kuhanje in pripravljanje hrane: Pretežno opravlja: -anketiranka sama -anketiranka z drugimi ali samo drugi Pomivanje posode: Pretežno opravlja: -anketiranka sama -anketiranka z drugimi ali samo drugi Čiščenje stanovanja: Pretežno opravlja: -anketiranka sama -anketiranka z drugimi ali samo drugi Pranje: Pretežno opravlja: -anketiranka sama -anketiranka z drugimi ali samo drugi Nega otroka: Pretežno opravlja: -anketiranka sama 46.3 .809 .6673 1 -anketiranka z drugimi ali samo drugi 56.0 -v gospodinjstvu se to ne opravlja 40.0 46.2 .811 .3678 1 57.9 43.9 2.924 .0873 1 66.7 50.0 .175 .6760 1 44.4 48.1 .212 .6450 1 57. 1 N 84 delitev dela v gospodinjstvu nakazuje nezadostno prilagoditev moških na spremenjeno družbeno vlogo žensk. 0 tem je mogoče predpostavljati tudi zato, ker sem morala zaradi majhnega števila enot v podvzorcu obravnavati partnerje skupaj s sorodniki, med katerimi največ pomoči posredujejo prav ženske. Menim, da bi se na večjem in starostno bolj homogenem vzorcu pokazale večje in bolj statistično značilne razlike v delitvi gospodinjskega dela med partnerjema in željami žensk po večjem Številu otrok. 5.3. MEJE DOSEDANJEGA RAZISKOVANJA RODNOSTNEGA OBNAŠANJA IN PREDLOGI ZA NJEGOVO NADALJNJE RAZISKOVANJE Iz rezultatov analize na mikro nivoju je mogoče razbrati, da je rodnost nase vzorčne populacije funkcija starosti in trajanja partnerske zveze. Verjetnost večjega števila otrok se povečuje s starostjo in daljšo izpostavljenostjo spočetju, bodisi v zakonski, bodisi v izvenzakonski skupnosti. Rodnostno obdobje se pri velikem delu vzorčne populacije zaključi z rojstvom drugega otroka. To se zgodi pri različnih starostih, najpogosteje v Časovnem intervalu med 20 in 35 letom, kar zavisi predvsem od starosti dvojice ob vstopu v zakonsko oz. partnersko zvezo. VeČina parov se namreč odloČi za rojstvo svojih otrok v prvih letih skupnega življenja. Pri pojasnjevanju aktualnega in Se posebno končnega Števila otrok izstopa poleg starosti in trajanja zakonske/partnerske zveze tudi spremenljivka idealno Število otrok oz. osebna norma velikosti družine anketiranih. Njena pojasnjevalna moC je v primerjavi s prej omenjenima spremenljivkama Šibkejša, vendar nezanemarljiva. Šibka je zato, ker imajo posamezniki in posameznice manj otrok, kot bi bilo zanje idealno. Toda pri tem gre za očitno tendenco, 166 da imajo vec otrok tisti, ki imajo tudi višjo osebno normo. Precej manj kot po osebni normi pa se anketiranci in anketiranke z različnim številom otrok med seboj razlikujejo po socialnoekonomskih karakteristikah, kot so npr. izobrazba, delovni status, posedovanje materialnih dobrin, vernost in kraj bivanja v mladosti. Med njimi je izjema le spremenljivka resenost stanovanjskega vprašanja. Dosti manj kot po osebni normi se osebe z različnim številom otrok med seboj razlikujejo tudi glede stališč do otroka in starševstva, prioritet in ocen življenjskih pogojev. Na osnovi tega je mogoCe trditi, da imajo podobno (vecje ali manjše) število otrok posamezniki z zelo različnimi socialnoekonomskimi katakteristikami. Število otrok, ki jih imajo, tako Se najmočneje opredeljuje njihova osebna norma. Vprašanje, ki nastopa ob tej trditvi, je, s kakšno gotovostjo jo je mogoCe posplošiti na dejansko populacijo. Z ozirom na dejstvo, da vzorec, zajet v raziskavo, ni bil reprezentativen in da je težko ugotoviti, kolikšen delež slovenske populacije ima taksne karakteristike, kot jih imajo anketiranci in anketiranke v vzorčni populaciji, posploševanje dobljenih rezultatov ni možno. Kljub temu pa so vseeno Se vedno dovolj indikativni, da jih je vredno podrobneje razložiti. Kajti precej dobro se prilegajo ugotovitvam nekaterih naših demografov (Sircelj, 1991, Malacic, 1985, 1990) o tem, da se slovenska družina po velikosti vse bolj homogenizira in da v naši družbi na splošno prevladuje norma dveh otrok. Poleg tega je pri gornji trditvi potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, koliko je idealno število otrok, t. j. osebna norma velikosti družine ustrezen oz. zanesljiv koncept za pojasnjevanje rodnostnega obnašanja slovenske populacije. Nekateri avtorji namreč označujejo to normo za problematičen koncept. George (1975) npr. meni, da se v odgovorih na vprašanje o idealnem Številu otrok lahko skriva vpliv števila otrok, ki jih respon- 167 denti že imajo in zato nujno ne izražajo norme, ampak dejansko stanje. Nadalje, mnogi niso pripravljeni priznati, da niso zadovoljni s svojim dosedanjim početjem in na ta način le opravičujejo svoje dejansko Število otrok. Zato je težko razvozlati, v katero smer se nagiba vzročna zveze med rodnostnim obnašanjem in normo velikosti družine. Kot ugotavlja George, to Se posebno velja za tradicionalne družbe, v katerih ljudje niso sposobni nadzorovati svoje rodnosti ter planirati velikosti družine in zato norme niti niso močneje izkristalizirane. Vprašani o njih tudi neradi govorijo. Toda, kot priznava sam George, velja drugačna situacija za okolja, v katerih so posamezniki sposobni nadzorovati svoje reproduktivne sposobnosti. Reproduktivne norme in stališča do velikosti družine so v taksnih primerih jasno razvidne in artikulirane; praksa načrtovanja rojstev pravzaprav šele prinaša možnosti za oblikovanje idealne podobe velikosti družine in izrekanje posameznika o tem (Day 1983). Zaradi tega obstaja tudi večja verjetnost, da bo imela norma idealne velikosti družine v bolj modernih okoljih pomemben vpliv na rodnostno obnašanje ljudi. Podobno lahko predpostavim tudi za našo situacijo, saj velik del vzorčne populacije nadzoruje svojo rodnost z zanesljivimi kontracepcijskimi metodami. Verjetnost te predpostavke potrjujejo rezultati analize aspiracij anketirancev/k in njihovih partneric/jev do večjega Števila otrok: tisti z dvema otrokoma, ki si želijo Se enega otroka, imajo tudi višjo osebno normo. Vloge osebne norme, seveda ne gre precenjevati. Kot pravijo L. von Rosenstiel in drugi (1986), v današnjih industrijsko razvitih državah razlik v številu otrok ni mogoče pojasniti zgolj z njihovimi motivacijami, kljub temu da se je njihova vloga (ker posamezniki sami odločajo kdaj in koliko otrok bodo imeli) v primerjavi s preteklimi obdobji močno povečala. Razlike v rodnostnem obnašanju zavisijo tudi od mnogih drugih spremenljivk in situacij. Spremenljivke, ki popisujejo motivacijske karakteristike posameznikov, kot so norme, vrednote, stališča, želje, prioritete lahko zato pojasnijo le določen, 168 omejen delež celotne variance v njihovem številu otrok. Zakaj je norma majhne družine pri nas (pa tudi povsod tam, kjer se rodnost giblje pod nivojem enostavne reprodukcije) tako močno razširjena? Razlog za to homogenizacijo je gotovo potrebno iskati v naraščajoči izpostavljenosti posameznikov z različnimi socialno-ekonomskimi karakteristikami podobnim življenjskim principom in kulturnim "pritiskom", ki delujejo nanje v teku primarne in sekundarne socializacije. Pri tem gre za univer-zalizacijo procesov diferenciacije nekoč enotnega sistema družbene produkcije in reprodukcije oz. procesov ekonomske in emocionalne nuklearizacije družine, razloženih v teoriji upadanja rodnosti J.C. Caldwella (1982). Na življenje sodobnih ljudi se posebno odločilno vpliva princip, po katerem glavni kriteriji distribucije dobrin temeljijo na poklicnem išLčtLuau posameznika in njegovi uspešnosti. S tem principom je povezana predpostavka, da zagotovitev eksistenčnih virov ni vec pogojena z dogajanji in aktivnostmi, ki se opravljajo v družini. Odnosi v sferi produkcije se zaradi tega prikazujejo kot prioritetni. Visoko vrednotenje produkcijskih odnosov vpliva na prevzemanje in izvajanje različnih socialnih vlog, med njimi tudi materinske oz. starševske vloge. Slednja je omejena na dosti krajše življenjsko obdobje posameznika kakor vloge, ki jih prevzema v sferi produkcije. Vrednotenju produkcijskih odnosov kot prioritetnih družbenih odnosov se tesno prilega razumevanje družbene organizacije reprodukcije kot izključno privatne zadeve. Na odločitev za rojstvo otroka oz. za določeno število otrok se gleda kot na izključno privatno, intimno zadevo posameznika ali dvojice, enako velja tudi za njihovo skrb in gmotno vzdrževanje otrok. Taksno razumevanje družbene organizacije reprodukcije je danes široko razširjeno v obliki doktrine "odgovornega starševstva". Ta 169 narekuje, da naj ima vsakdo samo toliko otrok, za kolikor je sposoben dostojno, v določenih mejah kvalitete življenja poskrbeti in si ob tem sam bistveno ne znižuje nivoja lastne blaginje. Uresničitev teh zahtev je mogoča le takrat, ko ima posameznik oz. dvojica za to izpolnjene ustrezne pogoje: ekonomsko samostojnost, resenost stanovanjskega vprašanja, socialno zrelost. Iz omenjenega izhaja, da imajo ljudje otroke izključno zase, za svoje lastno veselje. Pri odločanju zanje se ravnajo v skladu z danimi materialnimi možnostmi ter po Cisto osebnih, intimnih interesih in potrebah, ki so predvsem emocionalne in socialne narave. Družina, ki ustreza posamezniku, zadovoljuje njegove potrebe in interese ter bistveno ne znižuje nivoja njegove blaginje, je tako majhna družina. K temu se pridružuje tudi občutje, da je posameznik z izpolnitvijo svoje osebne norme velikosti družine izpolnil tudi svojo dolžnost do drugih, do družbe. V ekonomsko in emocionalno nukleariziranih družinah živi (ali je z njo imela vsaj izkušnjo) veČina prebivalstva modernih družb. Odnosi v družini, med njenim nuklearnim jedrom in širšo sorodstveno mrežo, so radikalno spremenjeni. Pogodbe o "ustvarjanju" novih članov med njima ni več. Družinska morala, ki je v tradicionalnih družbah spodbujala in ohranjala visoko stopnjo rodnosti, je zato izgubila svoj smisel. Pri tem pa gre Se za en dodatni moment, za razširitev nosilcev socialne kontrole obnašanja posameznika, na kar opozarja N.B. Ryder (1985). S tem, ko je družina izgubila velik del svoje ekonomske funkcije in so se viri zaposlitve in socialne varnosti posameznika premestili na druge družbene skupine, so se razširili tudi viri njihove družbene kontrole. Posamezniki niso vec lojalni le svojemu ozkemu socialnemu krogu v družini, ampak tudi drugim družbenim skupinam, katerih člani so. Vsaka skupina nalaga posameznikom določena pravila obnašanja, t.j. norme, ki 170 premajhno za življenje velike družine). Pri tem seveda ne gre zanemariti tudi naraščajoče socialne mobilnosti prebivalstva navzgor v višje statusne razrede. K homogenizaciji velikosti slovenske družine so svoj delež nenazadnje gotovo prispevali tudi mediji s spodbujanjem razvoja unificiranega vzorca potrošniškega obnašanja, načina življenja in nivoja aspiracij. Nekatere pri nas opravljene Študije (Barbič, 1992) poročajo, da se pogledi oz. aspiracije kmečkih deklet do zakonske zveze, družine, otrok, svojega položaja v družbi in organizacije vsakdanjega življenja približujejo, oz. so vse bolj podobne tistim, ki so bile do nedavnega značilne samo za urbana okolja. S tem, ko se je pokazalo, da je spremenljivka idealno Število otrok nezanemarIjiva pojasnjevalka rodnostnega obnašanja ljudi v modernih družbah, je postala potreba po odkrivanju načinov njenega oblikovanja in spreminjanja (o čemer sta razmišljala že Hawthorn (1970) in Andorka (1978)) se očitnejša. Bistvene značilnosti pristopa, v okviru katerega bi to odkrivanje lahko potekalo, nakazuje N.B. Ryder, ko pravi, da "norme niso karakteristike posameznika, ampak lastnosti skupin" (Ryder, 1985:287). Možnosti pojasnjevanja razlik v rodnostnem obnaSnju posameznikov/ic preko njihovih reproduktivnih norm se tako razširjajo z odkrivanjem karaktertistik skupin, ki jim posamezniki/ce propadajo. Pri tem velja se posebna pozornost referenčnim skupinam posameznika/ce (partner/ica, sorodniki, sosedje, prijatelji, sodelavci): njihovim ciljem, vrednotam, prioritetam in preferencam. Na pomen taksnega pristopa opozarjajo opravljene analize: pomen usklajenosti želja po večjem Številu otrok med partnerjema. Ob tem seveda ne gre zanemariti tudi vpliva raznih ideologij na rodnostno obnašanje posameznika. Pri slednjem imam v mislih predvsem sporočila medijev in stališča političnih strank o družini; odnos učiteljev, vzgojiteljev ter drugih strokovnjakov do družine; stališča tistih, ki oblikujejo nase stanovanjsko ter bivalno okolje in podobno, torej vseh tis- 172 zagotavljajo obstoj te skupine, in kaznuje deviantno obnašanje z izključitvijo posameznikov iz svojega kroga. Npr., članstvo v produkcijskih in izobraževalnih skupinah zahteva drugačna pravila obnašanja, kakor članstvo v skupini, kakršna je družina. Majhna norma družine je tako izraz uskladitve pravil obnašanja posameznika med konfliktnimi zahtevami njegovega okolja in kot taka ustreza potrebam različnih družbenih skupin (vendar pa ne tudi potrebam družbe kot celote). Izpolnjevanje norme majhne družine dovoljuje posameznikom in posameznicam participacijo v aktivnostih različnih družbenih skupin in preko tega omogoča zadovoljitev njihovih različnih potreb. Homogenizacija velikosti slovenske družine pri posameznikih z različnimi socialno-ekonomskimi karakteristikami je bila gotovo povezana s podobnimi izkušnjami v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem (povezanost med rodnostjo in izobraževanjem ter zaposlovanjem žensk je potrdila že analiza statističnih podatkov). Naj v zvezi s tem navedem nekaj predpostavk. Populacija, ki smo jo zajeli v raziskavo, je bila zelo verjetno sooCena z enakimi ali vsaj zelo podobnimi vsebinami v teku obveznega šolanja, ki so v ospredje postavljali majhno družino, veliko družino pa razglašali za deviantno, za vir socialnih problemov. Nadalje, tudi verne ženske so zaposlene in tako kot neverne svoje obnašanje podrejajo in prilagajajo normam in vrednotam, ki jim jih določa njihovo poklicno delo. Te norme in vrednote so pogosto tuje in v nasprotju z vzorcem rodnostnega obnašanja in vlogo ženske, ki jo narekujeta vera in cerkev. Oblikovanje norme majhne družine je bilo pri nas verjetno nezanemarljivo povezano tudi z nivojem materialnega standarda našega prebivalstva. Za našo (polpreteklo) družbeno situacijo je bilo značilno, da razlike v nivoju dohodka med najvišjimi in najnižjimi dohodkovnimi razredi niso bile posebno izrazite in da je obstajal dokaj širok sloj prebivalstva, ki si je lahko zagotovil povprečen življenjski standard (npr. povprečno veliko stanovanje, vendar dosti 171 tih, ki oblikujejo standarde in norme našega obnašanja. Nove perspektive pri proučevanja razlik v rodnostnem obnašanju se tako kažejo predvsem na mezo nivoju. Vendar tudi na mikro nivoju proučevanja vse možnosti Se zdaleč niso izčrpane, potrebni so le določeni popravki v načinu zbiranja podatkov. Rezultati raziskovanja na mikro nivoju, ki kažejo na zmanjševanje razlik v rodnostnem obnašanju med posamezniki z različnimi socialnoekonomskimi znaki, namreč niso samo odraz dejanskih sprememb. So tudi posledica nekaterih metodoloških pomanjkljivosti v merskih instrumentih, ki izhajajo: 1. iz nezadostnega upoštevanja družbenih sprememb in 2. nezavedanja, da je tudi rodnost posameznika proces in ne stanje. Kot prvo so mišljene predvsem pomanjkljivosti pri izboru ustreznih kazalcev, ki popisujejo posameznikove socialno-ekonomske karakteristike. Videti je, kot da so postali klasični kazalci razlik, kot so na primer: je zaposlen - ni zaposlen, je veren -ni veren, živi v mestu - živi na podeželju, ima visok - ima nizek socialno-ekonomski status in Se drugi, z vidika rodnostnega obnašanja preveč sploSni za ugotavljanje razlogov raznolikosti rodnostnega obnašanja ljudi v modernih družbah. Zdi se namreč, da uporaba teh kazalcev zamegljuje doberSen del heterogenosti v vzorcih obnašanja posameznikov, ko .jih označujemo z istim socialno-ekonomskim znakom. Na primer: religija oz. vernost je v preteklosti, med demografskim prehodom, veljala za dejavnik, ki je najmočneje pojasnjeval variabilnost v rodnostnem obnašanju ljudi (Andorka, 1978). Upadanja razlik med vernimi in nevernimi (dejansko zniževanje ravni rodnosti med vernimi) v zadnjih dveh, treh desetletjih nekateri avtorji (Westoff in Jones, 1979) pojasnjujejo s tem, da je prišlo do asimilacije vernih v kulturne tokove celotne družbe; da so se med vernimi zmanjšali občutki ogromnosti njihove identitete in da so se med vernimi in nevernimi zmanjšale razlike v socialno-ekonomskem statusu, dohodku in 173 izobrazbi. Toda zmanjšan pomen vernosti je mogoče se ustrezneje pojasniti, ce se upošteva tudi dejstvo, da skupine vernih danes ne sestavlja homogena populacija. Kot pravi R. Inglehart (1989), pravega odgovora o verskih nazorih posameznika (npr. njegovih občutjih, da lahko sam odloča o svojem življenju) ne odkrivajo vec vprašanja o tem, kateri veroizpovedi pripada in kako pogosto obiskuje verske obrede. Ustreznejši kazalci za odkrivanje osebnostne identitete so po Inglehartovem prepričanju odgovori na vprašanja, kako moCno posameznik verjame v Boga in druge nadnaravne sile, oz. kako močno se identificira z verskimi vrednotami ter do kolikšne mere sprejema religiozne norme. Podobno kot to velja za vernost, bi bilo potrebno preoblikovati kazalce, ki pojasnjujejo razlike v rodnostnem obnašanju posameznikov, tudi se na mnogih drugih področjih. Npr. v skupino s podobnim zaposlitvenim statusom je z vidika rodnostnega obnašanja prav tako lahko zajeta zelo heterogena populacija. V neko zaposlitveno skupino, npr. skupino belih ovratnikov so lahko uvrščene zelo različne poklicne skupine, z različnim karakterjem dela, različno organiziranim delovnim Časom, različno naklonjenostjo sodelavcev in nadrejenih do (večjega Števila) rojstev otrok, različnim življenjskim stilom in nivojem aspiracij. Zaposlitveni status je zelo heterogena kategorija, v kateri se karakteristike posameznikov ne diferencirajo, ampak prekrivajo. Metodološke pomanjkljivosti na mikro nivoju proučevanja izhajajo nadalje, kot je bilo rečeno, tudi iz neupoštevanja ali nezavedanja, da je rodnost posameznika proces, tesno povezan z mnogimi drugimi poteki življenja posameznika/ce. Statusi oz. vloge posameznika/ce se v teku življenja pogosto spreminjajo. Posameznik/ca ne pripada skozi svojo celotno zaposlitveno, stanovanjsko ali izobrazbeno kariero eni sami statusni skupini. Poleg tega se skozi Cas spreminja tudi njegov/njen materialni položaj. Na odločitev za (proti) rojstvu otroka prav gotovo naj- 174 bolj odločilno vpliva prav trenutni položaj posameznika/ce in ocena le tega. To pomeni, da je potrebno rodno obdobje posameznika/ce opazovati vzporedno z njegovo/njeno ostalo biografijo in odkrivati, v kakšnih razmerah živi posameznik/ca takrat, ko je na višku svojega reproduktivnega obdobja. Ustrezen pristop k odkrivanju odnosa med rodnostjo in socialno-ekonomskimi karakteristikami posameznikov/ic je tako analiza njegove/njene celotne biografije, ki zajema različna področja življenja. To razmišljanje me vodi do sklepa, da klasični socialno-ekonomski znaki za proučevanje vzorcev rodnostnega obnašanja v modernih družbah, kamor s tega vidika lahko štejem tudi Slovenijo, niso več ustrezni. Potreben je drugačen izbor kazalcev in metod zbiranja podatkov, ki bodo upoštevali tako heterogeno sestavo skupin (med drugim je potrebno proučevati starostno bolj homogene skupine) kakor tudi dinamiko spreminjanja družbenega položaja posameznika. 175 6. SKLEPNE MISLI IN PRISPEVEK ŠTUDIJE K SOCIALNI POLITIKI Iz rezultatov analiz na makro in mikro nivoju je mogoče razbrati., da sledi potek spreminjanja ravni rodnosti v Sloveniji podobnim družbenim trendom kot potek spreminjanja rodnosti v večini evropskih in drugih industrijsko razvitih drŽav. Analiza statističnih podatkov je pokazala, da je upadanje rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije tesno povezano s spremenjenim načinom življenja ljudi: spremenjeno organizacijo življenja v družini, spremenjeno družbeno vlogo ženske, spremenjenim odnosom do otrok in načrtovanja družine, do Cesar je prišlo z zamenjavo med generacijami. Toda poleg splošnih, dolgoročnih procesov je bilo upadanje rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije v Sloveniji povezano tudi z nekaterimi procesi, ki imajo značaj periodnih učinkov. Med temi procesi posebno izstopata slabšanje možnosti reševanja stanovanjskega vprašanja in migracijski tokovi. V zadnjem Času se jima pridružuje tudi slabšanje materialnega standarda prebivastva. Omenjeni procesi so posebna značilnost Slovenije. Značaj periodnega učinka pa imajo tudi spremembe v koledarju rojevanja - vse vec otrok se rodi ženskam v kasnejših letih - ki so jih nekatere države s prevladujočo nizko rodnostjo prav tako že doživele pred nami. Poleg tega, da je rodnost v Sloveniji padla pod nivo enostavne reprodukcije in se se znižuje, se kažejo tudi znaki homogenizacije v velikosti družine njenih prebivalcev. Taksno sliko nudijo rezultati analize na mikro nivoju. Kažejo na splošno majhno motiviranost prebivalstva za rojevanje večjega števila otrok. Velika veČina oseb, zajetih v raziskavo, namreč izraža normo majhne družine (z največ dvema otrokoma) in Šibke želje po 176 večjem številu otrok. Med njimi so osebe z zelo različnimi socialno-ekonomskimi karakteristikami, toda podobnimi stališči do otrok, prioritetami do posameznih področij življenja in ocenami življenjskih razmer. Kljub tej homogenizaciji v velikosti družine pa se vseeno nakazuje tendenca, da imajo osebe z veCjim številom otrok višjo osebno normo in pogosteje rešeno stanovanjsko vprašanje kot osebe z manj otroki. Spremembe v načinu življenja ljudi so rezultat procesov diferenciacije nekoC enotnega sistema družbene produkcije in reprodukcije oz. procesov ekonomske in emocionalne nuklearizacije družine. Homogenizacija majhne družine pa je povezana z izpostavljenostjo velikega dela prebivalstva industrijsko razvitih družb enakim življenjskim principom, vrednotam in normam, ki so izšli iz omenjenih procesov. Ce majhna družina zadosti potrebam in zmožnostim posameznika, pa to nikakor ne drži za družbo kot celoto. Interes sirse družbe (naroda, države) je njena ohranitev in njeno nemoteno funkcioniranje. To dvoje se lahko zagotavlja le z ustreznim obnavljanjem prebivalstva; z ničelno rastjo, ki vodi do uravnotežene starostne strukture prebivalstva, t.j. do dovolj velikega deleža aktivnih v njem. Na kaks en naCin, s kakšnimi ukrepi bi bilo moj £oče uskladiti rod- nostno obnašanje večine dan asnjih ljud i s splošnim družbf 3nim in- teresom po nemo tenem obnav ljanju preb ivalstva ? V zvezi s tem se ponujaj o različne možnosti. Ena od nj ih je omejev anje d< Dstopa do kontracepcijskih sredstev in prepoved pravice do splava . Taksni ukrepi so bili v praksi že preizkušeni , npr. v Romun ij i. V prvem hipu so pokazal i pozi t ivne rezultate. Število rojs tev se je močno povečal o. Toda na daljši rok niso prinesli za2 elenih učinkov. Število rojstev se je pošto poma ponovno vrnilo na izhodiščni nivo pred uvedbo teh restriktivnih ukrepov. Ob tem pa se ji 3 zaradi 177 porasta ilegalnih abortusov, kratkega porodniškega dopusta in poslabšanja ekonomskih razmer v družinah z vec otroki drastično poslabšalo zdravstveno stanje žensk in otrok. Nauk, ki je iz tega izšel, je, da rodnosti ni mogoče spodbujati z restriktivnimi metodami. Ljudje namreč nimajo večjega Števila otrok zato, ker bi uporabljali kotracepcijo ali splav, ampak ker zanje enostavno niso motivirani. Tudi ce nimajo na voljo kontracepcije ali legalnega abortusa, poskušajo storili vse, da otrok nimajo, ce zanje niso motivirani (rodnost je začela upadati, Se preden so bila odkrita zanesljiva kontracepcijska sredstva). 0 tem, da bi se taksni ukrepi tudi pri nas zelo verjetno izkazali za neuspešne, govorijo rezultati analize statističnih podatkov. Upadanje rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije pri nas ni bilo v nikakršni zvezi z liberalizacijo splava. Z uporabo zanesljivih kontracepcijskih sredstev pa je bilo upadanje rodnosti povezano le pogojno: 1. preko spoznanja, da se s spolnostjo da manipulirati in 2.preko že izoblikovanih šibkih motivacij za večje število otrok oz. zgodnejše starševstvo. Ce torej drži, kot je pokazala analiza na mikro nivoju, da je družinska norma pomemben dejavnik rodnostnega obnašanja našega prebivalstva, potem leži rešitev problema neustrezne rasti prebivalstva v spremenjenih, višjih družinskih normah in z njimi povezanih vrednotah. Toda direktno vplivanje na norme in vrednote, npr. s "populacijskim izobraževanjem", je z vidika demokratičnih principov urejanja življenja v sodobnih družbah precej problematično. Programi načrtovanja družine, ki so poskušali s prosvet1jevanjem omejiti rodnost v državah v razvoju, se niso izkazali za uspešne, pri spodbujanju rodnosti pa bi se to najbrže se izraziteje pokazalo. Norme in vrednote so vtkane v družbe in se izražajo preko dejansko podlago za spremembe institucionalno strukturo dane nje. Iz tega izhaja, da nosijo v normah in vrednotah samo 178 spremembe v teh strukturah. Ukrepi, ki bi želeli spremeniti rod-nostne norme in vrednote, bi morali biti zato usmerjeni v obstoječe družbene institucije. Potrebno bi bilo vzpostaviti mehanizme za povezovanje in koordinirano delovanje med seboj ločenih sfer življenja: med "moderno" družino in drugimi subsis-temi družbe. Upravičenost vpeljave taksnih mehanizmov izhaja iz dejstva, da za uspešno modernizirane družbe ni zadostna le visoka stopnja diferenciacije, ampak tudi sposobnost prilagajanja, razreševanja konfliktov in koordiniranja med seboj ločenih sfer življenja. Gospodarska uspešnost nekaterih dežel je npr. zanesljiv rezultat medsebojnega prejemanja in koordinirane inter-penetracije ekonomskega in političnega podsistema (Adam, 1989)39. 0 tem, da je mogoča medsebojna povezava "moderne" družine in drugih subsistemov družbe, govori primer Švedske. Ta država je vpeljala zelo uspešno politiko zaposlovanja za starše, se predno se je tudi tam rodnost spustila pod raven enostavne reprodukcije40. Osnovala je sistem zavarovanja za starše (za oboje, tako očete kot matere), ki vključuje pravico do kompenzacije dohodka v času porodniškega dopusta, pravico staršev do polovičnega delovnega Časa, pravico do v celoti plačanega bolniškega staleža za vsakega otroka v trajanju do 60 dni letno in podobno. Vpeljava tega sistema je v prvi vrsti pomenila le eno od njihovih številnih prizadevanj za vzpostavitev enakopravnosti med spoloma (prilagajanje spremenjeni družbeni vlogi ženske), ni pa to bila kaka pronatalistiCna gesta. Enako velja tudi za ukrepe njihove družinske politike: otroško varstvo, zdravstveno varstvo 39. Nekdanji socialistični sistemi prav zaradi neustrezne, enosmerne interpenetracije političnega nad ekonomskim sistemom niso bili gospodarsko uspešni (Adam, 1989). 40. Najnižja vrednost rodnosti (TMR), ki jo je Švedska kdajkoli imela, je bila 1.6. v letih 1978 in 1983. Leta 1990 pa je rodnost zopet dosegla nivo enostavne reprodukcije s TMR 2.14 (Hoem, 1990) . 179 otrok in mater, otroške dodatke. Glavno vodilo njihove politike zaposlovanja je bilo, da mora biti dana vsakemu odraslemu Človeku - moškemu ali ženski, ki ima otroke, ali jih nima - možnost, da si sam zagotavlja ekonomsko varnost. Pogoje za uresničevanja teh možnosti pa morajo zagotoviti delodajalci, sindikati in vlada z medsebojnim usklajenim delovanjem in sodelovanjem. VeČina sindikatov, tako strokovnih kot delavskih, ima danes dobro razvite oddelke, ki skrbijo za interese družin svojih Članov (Mclntosh 1986). Ponoven dvig rodnosti na nivo enostavne reprodukcije, ki ga je Švedska doživela v letu 1990, je možno gotovo povezovati z njihovim uspešnim načinom usklajevanja starševske in poklicne vloge. S to usklajenostjo pa so nenazadnje pozitivno povezane motivacije; norme in vrednote za večje Število otrok. Zelo važno dejstvo ob vsem tem je, da ima sodelovanje in povezovanje različnih interesnih sfer na Švedskem ze zelo dolgo tradicijo. Z vidika zakonitosti procesov spreminjanja norm in vrednot ni realno pričakovati, da bi se lahko z ukrepi, ki bi bili danes vpeljani v spreminjanje institucionalne strukture družbe, rod-nostno obnašanje nasega prebivalstva ze v kratkem casu bistveno spremenilo. Procesi spreminjanja norm in vrednot so zelo dolgotrajni, poleg tega pa jih je tudi zelo težko nadzorovati. Verjetne bi trajalo tudi nekaj časa, preden bi bil vzpostavljen celovit sistem, ki bi omogočil povezovanje in usklajevanje med roditeljsko in poklicno vlogo.• V tej zvezi so bili v preteklem obdobju pri nas ze vpeljani nekateri programi, npr. sistem subvencioniranega otroškega varstva, ki pa ni uspel povsem zadovoljiti različnih potreb staršev in njihovih otrok (problem varstva otrok, starih do 3 let, bolnih, občutljivih otrok, neobičajni delovni Cas staršev). Kot je pokazala tudi analiza na makro nivoju, taksni posamični pozitivni ukrepi socialne politike, nepovezani v celovit sistem varovanja starševstva, niso uspeli povečati motivacij ljudi za večje Število otrok. 180 Zdi pa se in tudi izkušnje nekaterih držav (npr. Švedske, Francije, Madžarske) dokazujejo, da bi lahko bili kratkoročno uspešni tisti ukrepi socialne politike, ki bi izhajali iz že obstoječe normativne naravnanosti prebivalstva. Kot je videti iz tabel 5.1. in 5.21., je osebna norma velikosti družine precej večja od dejanskega končnega števila rojenih otrok. Ta razkorak daje slutiti, da si mnogi starši ne morejo oz. si niso mogli privoščiti večjega števila otrok, kot ga imajo. To se posebno velja za starše, ki so ostali samo pri enem otroku. Smotrno bi bilo zato vpeljati ekonomske ukrepe, ki bi bili naravnani v modificiranje obstoječega principa razporeditve dobrin. Pri tem bi morala biti zajeta celotna populacija (princip univerzalnosti), saj starši, ki niso izpolnili svoje osebne norme, pripadajo različnim socialno-ekonomskim kategorijam. Osnovno vodilo pri odločanju za vpeljavo ekonomskih ukrepov bi morala biti predpostavka, da današnja organizacija sistema družbene reprodukcije ni zgolj privatna zadeva dvojice oz. njune družine, ampak da je nedvoumno tudi javna zadeva (Robertson, 1991). To pomeni, da je potrebno odpraviti miselnost, po kateri je družina v teh zadevah sposobna povsem sama poskrbeti zase. Družina oz. gospodinjstvo je prva institucija, ki se ukvarja s kompleksnostjo in tveganji obnavljanja celotnega prebivalstva (pri čemer se ne upošteva le skrb za otroke, ampak tudi za druge odvisne in pomoči potrebne družinske člane). Vendar tega bremena ni sposobna v celoti nositi sama, se posebno v določenih življenjskih obdobjih ne. Ze dolgo je znano (Rovmtree, 1901, povzeto po Robertson, 1991), da revščina ni nenehno stanje nekaterih družin, ampak periodični položaj skoraj vsake družine v določenem življenjskem oz. družinskem obdobju: v dobi otroštva, v obdobju zgodnjih srednjih let, se posebno po rojstvu drugega ali tretjega otroka ter v obdobju starosti (ko pride upokojitev in otroci zapustijo dom). Ce torej velja, da je blaginja velike veČine posameznikov povezana s spremembami v njegovih domaČih razmerah, 181 potem to dokazuje, da moderne družine oz. gospodinjstva niso samozadostna. To dejstvo oblikovalci socialne politike in tisti, ki o njej končno odločajo, Se vedno premalo upoštevajo. Družinam je potrebna podpora drugih družbenih institucij pri pokrivanju stroškov reprodukcije (družba je nase že sprejela del stroškov reprodukcije, tisti del, ki se nanaša na varstvo in skrb za ostarele: pokojninsko zavarovanje). Ta potreba je se posebno izrazita pri mladih družinah, pri katerih je obseg osnovnih investicij se posebno Širok, npr. nakup stanovanja in njegove opreme. Otroci so tudi investicija in to dolgoročna. Ko se starši odločajo zanje, ocenjujejo svojo trenutno situacijo in potencialne možnosti za pokrivanje teh investicij v prihodnosti. Ce pri tem lahko računajo le nase, na svoje omejene vire, se gotovo ne bodo odločili za večje število otrok. V naši specifični družbeni situaciji - ekonomska kriza, visoka stopnja brezposelnosti tudi med mladimi - so ekonomskih spodbud se posebno potrebni mladi, da se bodo sploh lahko odločili za družino, oz. da ne bodo s tem predolgo odlašali. Kot primer, kako je mogoče s finančnimi ugodnostmi, namenjenimi mladim družinam oz. družinam z majhnimi otroki, prispevati k dvigu rodnosti, zopet velja omeniti Švedsko. Leta 1986 so v tej državi podaljšali porodniški dopust od 24 na 30 mesecev in hkrati s tem tudi polno nadomestilo za dohodek v tem času (Hoem, 1990). Ce ženska rodi drugega otroka prej kot v 30 mesecih po rojstvu prvega otroka, je deležna (oz. njen partner) posebnih finančnih ugodnosti. Pripada ji enaka višina nadomestila dohodka za nego in varstvo drugega otroka, kot ga je prejemala za prvega otroka. Ce pa je razmak med prvim in drugim otrokom daljši od 30 mesecev, potem se za osnovo nadomestila šteje dohodek, ki ga je ženska prejemala za svoje delo v vmesnem obdobju. Ker se gmotni položaj ženske po preteku porodniškega dopusta za prvega otroka poslabša (po rojstvu prvega otroka večina izkoristi možnost zaposlitve za polovični delovni čas), se vse več parov odloči za rojstvo 182 drugega in tudi tretjega otroka v taksnih razmakih, da lahko izkoristijo ponujeno ugodnost. Pri tem je se pomembno, da na ta nacin (s krajšimi razmaki med porodi) rojstvo drugega in tretjega otroka ne znižuje njihovega življenjskega standarda. Učinek taksne politike je večja verjetnost približevanja idealnemu Številu otrok. To velja Se posebno za dvojice, ki so se za rojstvo prvega otroka odloČili relativno pozno (s starostjo se zmanjšuje verjetnost rojstva večjega Števila otrok)41. S takimi finančnimi ugodnostmi se je socialna politika na Švedskem prilagodila naraščajočemu trendu odlaganja rojstev v ženina kasnejša leta. Na podlagi te in drugih izkušenj, ki jih ima socialna politika na Švedskem s finančnim podpiranjem družin, je mogoče trditi, da je rodnost mogoče spodbuditi le indirekto, z ukrepi družinske politike. In sicer s tistimi njenimi ukrepi, ki so v prvi vrsti usmerjeni v zagotavljanje višje kvalitete življenja družin. Ob tem taksni ukrepi dvojno učinkujejo na rodnost. Kratkoročno pomagajo tistim staršem, ki želijo se enega otroka, a ocenjujejo, da si ga ne morejo privoščiti. Dolgoročno pa ekonomski ukrepi tudi spreminjajo rodnostne norme in vrednote, s tem ko pri ljudeh ustvarjajo občutek varnosti in zavest, da so otroci tudi družbeno in ne le individualno zaželeni. 41. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila na Švedskem v letu 1988 26.7 let (Lenneer-Axelson, 1989). 183 7. POVZETEK Glavna tema disertacije je odnos med socialnimi, ekonomskimi in psihološkimi karakteristikami in vzorci rodnostnega obnašanja prebivalcev Slovenije. Izhodiščna teza je, da so za znižanje rodnosti pod raven enostavne reprodukcije po letu 1980 v Sloveniji bolj odločilni soeialno-psiholoski kot pa ekonomski dejavniki. V prvem delu disertacije so predstavljeni glavni teoretični pristopi proučevanja rodnosti: demografska, ekonomska in sociološka teorija rodnosti. Prikazani so vzroki, zakaj klasična demografska teorija ni vec ustrezna podlaga za pojasnjevanje razlik v rodnosti med prebivalstvom modernih družb in nakazane nekatere nove možnosti oz. smeri tovrstnega raziskovanja. Med te nove možnosti sodi tudi odkrivanje dejavnikov, ki oblikujejo motivacijske mehanizme posameznikov za starševstvo. Ustrezna podlaga taksne teoretične usmeritve so kategorije socialna vloga, stališča in norme, ki v disertaciji tvorijo izhodišče modela proučevanja rodnosti. Pri opredelitvi teh kategorij se opiram na teorije, kot so: teorija socialne akcije (T. Parsons), teorija družbene strukture in oblikovanja značaja (H. Gerth in C. Mills) ter teorija spreminjanja vrednot (R. Inglehart), katerih pozornost je osredotočena v proučevanje zakonitosti Človekovega obnašanja. Namen analize statističnih podatkov, ki zajemajo obdobje od leta 1965 do leta 1990, in podatkov, dobljenih na vzorcu populacije, stare od 15 do 49, leta 1990, je bil odkriti, zakaj se je v Sloveniji rodnost v osemdesetih letih spustila pod raven enostavne reprodukcije in katere od posameznikovih socialnih ekonomskih in motivacijskih karakteristik, pojasnijo največ variance v njegovem rodnostnem obnašanju. Hipoteze sem preverjala z različnimi dvodimenzionalnimi in multivariantnimi statističnimi analizami kot so korelacijska analiza s Spear- 184 manovim koeficientom, statistika hi2, regresijska in dis-kriminativna analiza. Rezultati analize statističnih podatkov so pokazali, da je bilo upadanje rodnosti v Sloveniji v osemdesetih letih povezano z dvema vrstama družbenih procesov: 1. z že daljši cas trajajočimi (ireverzibilnimi) spremembami, ki so se postopoma, skozi zamenjavo generacij, uveljavljale med različnimi družbenimi skupinami in katerih znaki so se kazali v opazovanem obdobju ter 2. s trendi, ki so imeli v opazovanem obdobju značaj periodnih učinkov. Izrazito upadnje rodnosti v osemdesetih letih je bilo povezano s procesom, ki se je zaCel ze pred tem obdobjem, to je postopno spreminjanje družbene vloge družine in zamiranje tradicionalne družinske morale. Pri teh spremembh so imeli močno vlogo procesi industrializacije, deagrarizacije, urbanizacije in sekularizacije. S tem, ko je družina prenehala biti osnovna produkcijska enota družbe, se je močno zožilo njeno socialne okolje, usahnila je potreba po delovni sili otrok in spremenila se je smer medgeneracijskega pretakanja blaginje. Kohezivna sila družine so postale emocije. Uveljavile so se vrednote odgovornega starševstva. Ženske so dobile večjo moc pri odločanju v zvezi z reprodukcijo. Z izgubo vloge družine v sferi produkcije je povezana tudi vse večja sprejemljivost družbe za alternativne oblike skupnega življenja ljudi, npr. izvenzakonsko skupnost in eksperimentiranje v partnerskih odnosih. Načrtovanje družine z različnimi kontracepcijskimi tehnikami med Širokimi sloji prebivalstva (zanesljivimi, nezanesljivimi, splavom) je le izraz spremenjenih motivacij za starševstvo, povezanih z omenjenimi spremembami. S spreminjanjem družbenega položaja družine se je postopno spreminjal tudi družbeni položaja žensk. Naraščajoče možnosti 185 zaposlovanja zunaj doma (pa tudi izobraževanja) so ženskam prinašale vse vec ekonomske neodvisnosti in osebnih potrditev, a hkrati tudi stopnjevale in zaostrovale protislovja med vlogami v sferi produkcije in reprodukcije. Država je s svojimi storitvami in ukrepi, s sistemom subvencioniranega otroškega varstva in podaljševanjem porodniškega dopusta blažila ta protislovja, vendar ne v zadostni meri. Med spremembami, ki so imele v obdobju od leta 1965 do leta 1990 značaj periodnih učinkov, posebno izstopata dva procesa: slabšanje splošnih ekonomskih razmer slovenske populacije in migracijski tokovi. Analiza je pokazala, da je bilo upadanje rodnosti v začetku osemdesetih let pomembno povezano s poslabšanimi možnosti reševanja stanovanjskega vprašanja. Toda v istem obdobju rodnost ni bila povezana z nivojem realnih osebnih dohodkov prebivalstva. V prvi polovici osemdesetih let razmere na tem področju Se niso bile kritične, ker so dohodki v primerjavi s cenami močneje naraščali. V drugi polovici osemdesetih in v začetku devetdesetih let pa se je življenjski standard prebivalstva že moCno poslabšal, se posebno z naraščanjem brezposelnosti. Analiza je tudi pokazala, da je bilo upadanje rodnosti v začetku osemdesetih let in v kasnejših letih pomembno povezano z zmanjšanim prilivom imigrantov. Podatki kažejo na to, da bi do znižanja rodnosti pod nivo enostavne reprodukcije v Sloveniji prišlo že dosti pred letom 1980, Ce v drugi polovici sedemdesetih let ne bi bilo visokega pozitivnega migracijskega salda. Tudi iz rezultatov analize, narajene na vzorcu 558 oseb, je mogoče razbrati, da je prišlo med slovenskim prebivalstvom do široke uveljavitve prakse načrtovanja družine, sprememb v družbenem položaju žensk in usihanja potreb po delovni sili otrok. S temi spremembami je povezana vse veCja homogenizacija v velikosti slovenske družine. V nasprotju s pričakovanji se je 186 namreč pokazalo, da se prebivalci Slovenije, ki pripadajo različnim socialnoekonomskim skupinam, med seboj glede Števila otrok bistveneje ne razlikujejo. Taksni rezultati so se pokazali tako pri tistih posameznikih in posameznicah, ki so večinoma že zaključili svoje rodno obdobje, kakor tudi pri tistih, ki se jim sedaj rojevajo otroci. Med vsemi spremenljivkami, ki so bile vključene v analizo, je Se največjo moc pri pojasnjevanju razlik v Številu otrok pokazala osebna norma velikosti družine, ce sta bili pri tem izvzeti spremenljivki starost in trajanje partnerske/zakonske zveze. Pokazala se je tendenca, da imajo osebe z veCjim Številom otrok višjo osebno normo velikosti družine, osebe z manj otroki pa nižjo . Osebna norma velikosti družine pomembno določa tudi želje posameznikov in posameznic po večjem Številu (po treh ali veC) otrok. A Se bolj kot z osebno normo so želje anketirancev in anketirank po večjem Številu otrok določene z enakimi željami njihovih partneric oz. partnerjev. Po drugi strani pa analiza sicer ni pokazala statistično značilnih razlik v željah žensk po večjem številu otrok glede delitve dela v gospodinjstvu s partnerji in ostalim sorodstvom. Toda nakazuje se tendenca, da si ženske, katerih partnerji in sorodstvo upoštevajo njihovo polno zaposlenost, ko nase prevzemajo določena gospodinjska opravila, pogosteje želijo veC (dva ali vec) otrok, kot ženske, ki tega niso deležne. Dobljeni rezultati nakazujejo, da so za ponovno vrnitev rodnosti na raven enostavnega obnavljanja prebivalstva (to je 2.08 otroka na eno žensko) potrebni predvsem pozitivni indirektni pronatalisticni ukrepi. To so najprej tisti ukrepi socialne politike, ki so usmerjeni v izboljšanje kvalitete življenja mladih družin, v reševanje njihovega stanovanjskega vprašanja in 187 finančnih stisk. Poleg teh pa je potrebno vpeljati tudi taksne ukrepe, ki so usmerjeni v vzpostavljanje mehanizmov za lažje usklajevanje med materinsko oz. starševsko in poklicno vlogo. SUMMARY The topic of the dissertation is the relation between the pat-terns of the reproductive behavior and the social, economic and psvchologic characteristics of the population in Slovenia. The assumption is that the drop of the fertilitv rate bellow the simple reproduction level in 1980 is connected with the social and psvchological factors rather than with the economic factors. The first part of the dissertation presents the main theoretical approaches to the study of fertility: demographic, economical and sociological theory of fertility. It shows the disadvantages of the classical demographic theory with regard to the explanation of differences in fertility between the populations of modem societies and some possibilities of future research. These new possibilities include researching of factors that shape motivat-ing mechanism for parenthood. This theoretical approach is based on concepts such as social roles, attitudes and norms. In this dissertation they are the starting point of the fertility behavior research model. The concepts are defined by the theory of social action (T. Parsons), theory of social structure and character (H. Gerth and W. Mills) and the theory of value change (R. Inglehart) that describe the rules of human behavior. The official statistic data for the period 1965 - 1990 and the fertility survey data for the age groups from 15 to 49 years com-piled in the year 1990 were analyzed in order to find out the main reason for the fertility drop bellow the simple reproduction level in Slovenia and the main contributors (social, economic and 188 motivational characteristics of respondents) to the fertility be-havior variance. The hypotheses were tested using different two-dimensional and mu Itivariant statistical analyses as the Spearman correlation coefficient, Chi-square test, regression and dis-criminant analysis. The results of statistical data analysis show that the fertility decline in Slovenia in the '80s was due to two processes. 1. Long term irreversible changes through gradual replacement of gener-ations in different social groups. Some signs of these processes were evident in the observed period. 2. Short term trends affect-ing the observed period. The pronounced decline of fertility in eighties was connected with the gradual change in the social role of the family and with the decline of the traditional family moral standards that began before the observed period. These changes were strongly affected by industrialization, de-agrarization, urbanization and secularization. The social environment of the family was con-siderably narrowed when the family ceased to be the basic produc-tion unit of the society. The juvenile work force was no longer necessary. The direction of the inter-generation wealth-flows changed. Emotions took over as the cohesive force in the family and the values of responsible parenthood prevailed. The decision-making power of women in the reproductive process strongly in-creased. As the family lost its production role, the alternative forms of partnerships became more socially acceptable. Family planning by means of different contraceptive methods within wide strata of the population is but an expression of a changed motivation for parenthood connected with the changes mentioned above. The social position of women gradually changed with the social role of the family. Increased opportunities for employment and 189 education brought the women greater economic independence and personal affirmation. At the same tirne the contradiction betueen the roles of women in the sphere of production and that of reproduction intensified. The state mitigated that contradiction by subsidizing child čare services and prolonging maternity leaves but unfortunately these measures were insufficient to prevent fertility decline. Among short term trends affecting the observed period two processes stand out: deterioration of the general economic situa-tion and migration flows. Decline of fertility in the beginning of '80s was significantly connected with the difficulties in housing. But the fertility decline in the same period was not connected with the level of real personal incomes. The level of the living standard in the first half of '80s was not yet criti-cal because the incomes increased faster than the cost of living. In the second half of '80s and at the beginning of '90s the living standard of the population decreased considerably (particularly owing to increasing unemployment). The fertility decline at the beginning of '80s and later was significantly connected with the reduced immigration. Without the immigration in the second half of the '70s the fertility decline below the simple reproduction level would have occurred already before the year 1980. The analysis on the micro level (the sample included 558 persons) showed a changed position of women, wide acceptance of family planning and a decline in juvenile work force. The increased homogenization of the family size in Slovenia was connected with these changes. Contrary to expectation, the different socioeconomic groups in Slovenia do not considerably differ in the number of children. This was evident for the individuals in the fertile period as well as for those at the end of their fer-ti le period. 190 The personal family-size norm was found to have the highest ex-planatory power among ali the variables included in the analysis, when age and duration of partnership were excluded. The in-dividuals with greater number of children have a high personal family-size norm while the individuals with a smaller number of children have a low family-size norm. The individual's aspiration for more children is determined by the personal family-size norm, but even more by the partner's aspiration. Women's aspirations for more children are statisti-cally not significantly related to the division of household work. But there is an indication of higher aspirations among women helped by partners and relatives at their household work. The results of the analysis indicate that first of ali positive indirect pronatalistic measures are required for the return of fertility to the simple reproduction level (2.08 children per woman). The most important among them are: the measures directed toward a better quality of life of young families (better housing provision and mitigation of financial problems) and coordination between parenthood and employment. 191 8. LITERATURA Adam, Frane (1989): Deformirana modernizacija - (realni) socializem med tradicijo in modernostjo. Družboslovne razprave st. 7. str. 19-30 Anderson, Barbara A.(1986): Regional and Cultural Factors in the Decline of Marital Fertilitv in Europe. V: Coale, Ansly, J., Watkins, Susan, C.(ur.): The Fertilitv Decline in Europe. Princenton Universitv Press. Princenton, New Jersev. AndolSek, Lidija, Kozuh-Novak, Mateja, Obersnel-Kveder, Dunja (1991): Splav po svetu in pri nas. V: Bahovec, Eva (ur.): Abortus pravica do izbere. Skupina ženske za politiko. Ljubljana Andorka, Rudolf (1987): Determinants of Fertilitv in Advanced Countries. Methuen & Co. Ltd. London. Barbic, Ana (1992): (Self)reproduction of Farm Families in Slovenia: Why Girls Don't Want to Marry Farmers. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani 59. str. 257-274 Beck, Ulrich.,(1992): Risky Society, Toward a new Modernity. Sage. London Becker, Gary. S.(1981): A Treatise on the Family, Harward University Press. Cambridge, Massachusetts, London ________(1960): An Economic analysis of Fertility. In Demografic and Economic Change in Developed Countries. A Conference of teh Universities - National Bureau Committe on economic Research. Princenton. Princenton University Press. str. 209-31 Ben-Porath, Yoram (1982): Transactional Elements in a Theory or Fertility. V: Hohn, Charlotte, Mackensen, Reiner (ur.): Determinants of Fertility Trends: Theories Re-examined. Ordina ed.. Liege. str. 51-58 Berger, Brigitte, Berger, Peter, L. (1983): War over the Family. Hutchinson. London Bernik, Ivan (1989): Socialistična družba kot "obmoderna" družba. Družboslovne razprave st. 7. str.31-40 Blake, Judith (1968): Are Babies Consumer Durables? Population Studies. Vol. 22 No. 1 str. 5-25 Blalock, Hubert M. (1972): Social Statistics. McGrow-Hill Kogakusha, LTD. 192 Tokyo. Boh, Katja (1975): Socialno psihološki faktorji v načrtovanju družine, Raziskovalno poročilo ISFU. Ljubljana -------- (1975-76): Regulacija fertilnosti v različnih slojih slovenske družbe. Raziskovalno poročilo ISFU. Ljubljana -------- (1988): Poskus sociološke analize nizke rodnosti. Družboslovne razprave st. 6. str.23-32. --------------- (1990): The "Opriinum" Family: Policy Experiances in Eastern Evrope. V: Quah, Stella, R. (ur.): The Family as an Asset, Times Academic Press. Singapore. str. 355-375 -----------, Cernigoj-Sadar, N., (1982-83): Delo in družina. Raziskovalno poročilo ISU. Ljubljana -----------, Cernigoj-Sadar, N., (1986): Otroško varstvo. Raziskovalno poročilo. ISU. Ljubljana Bulatao, Rodolfo A. (1984): Content and Process in Fertility Decision. A Psychological Perspective. Fertility and Family. International Conference in Populations. United Nations. New York. str. 159-191 Caldwell, John C.(1982): Theory of Fertility Decline. Academic Press. London. Cogswell, Betty E., Sussman, Marvin B. (1979): Family and Fertility: The Ef fects of Heterogeneous Experience. V: Buur, Wesly, R., Hill, Rouben, Nye, Ivan, F., Reiss, Ira, L. (ur.): Contemporary Theoris about the Family. The Free Press. A division of Macmillan Publishing Co. New York. str. 180-201 Coale, Ansley J.(1986): The Decline of Fertility in Europe since the Eigh teenth Century As a Chapter in Demografphic History. V: Coale, Ansley J., Watkins, Susan Cotts (ur.): The Fertility Decline in Europe. Princenton University Press, Princenton. New Jersey. str. 1-30 -------(1969): The Decline of Fertility in Europe from French Revolution to World War II.. V: Behrman, S.J., Corsa, L.J., Freedman. R. (ur.): Fer tility and Family Planing: A World View. Ann Arbor: University of Michin gan Press. str. 3-24 ------, Treadway, Roy,(1986): A Summary of the Changing Distribution of Over ali Fertility, Marital Fertility, and the Proportion Married in the Provinces of Europe. V: Coale, Ansly, J., Watkins, Susan, C. (ur.): The Fertility Decline in Europe. Princenton University Press, Princenton. New 193 Jersey. str. 31-181 Cseh-Szombaty, Laszlo (1990): Modeling the Interrelation between Macro-Society and the Family. International Social Science Yournal. Vol.XLII, No.126, str.441-449 ________, (1984): Sociological Approach in Population Research. V: Hatunen, Hellevi (ur.): Family and Population. Proceeding of the Scientific Con- ference on Family and Population. Helsinki. Publication of Vaestoliito. str. 269-280 Cernič-Istenic, Majda,(1990): Nastajanje moderne družine. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Ljubljana, (magistrsko delo) Cernigoj-Sadar, Nevenka (1977): Način življenja. V: Boh, Katja, Cernigoj- Sadar, Nevenka: 2ivljenjski pogoji pri Slovencih. Raziskovalno poročilo ISU. Ljubljana. ------- (1979): Vzorci obnašanja. Raziskovalno poročilo ISU. Ljubljana -------,(1991): Moški in ženske v prostem Času. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana. ------- (1992); Kvaliteta življenja v različnih življenskih obdobjih. Družboslovne razprave st. 14. str. 48-62 Dahlstrom, Edmund (1989): Theories and Ideologies of Family Function, Gender Relations and Human Reproduction. In Boh, K. Bak, M., Clasen, C. (ur.): Changing Patterns of European Family Life. Routledge. London and New York. str. 31-51 Daviš, Kingsley (1984): Wives and Work: The Sex Revolution and its Con- seguences. Population and development review. Vol. 10. No.3. str. 397- 417. ------, (1986): Low Fertility in Evolutionary Perspective. V: Daviš, Kingsly, Bernstam, Mikhail S., Campbell, Richardo, Rita. (ur.): Bellou- Replacement Fertility in Industrial Society: Causes, Consequences, Policies. Population and Development Review. Supplement to Vol. 12. str. 48-65 Daviš, James C. (1989): Vzpon z dna: Slovenska kmečka družina v dobi strojev. Slovenska matica. Ljubljana. Day, Lincoln H. (1983): Analysing Population Trends: Differential Fertility in a Pluralistic Society. Croom Helm. London, Cambera. 194 (1971-1991) Demografska, statistika 1968, 1972, 1974, 1979, 1988, 1989. Savezni zavod za statistiku SFRJ. Beograd Dolenc, Anton, Kunstelj, Tone(1993): Splav na Slovenskem. Povzetki referatov. Institut za sodno medicino Medicinske fakultete. Ljubljana Easterlin, Richard A. (1975): An Economic Framework for Fertilitv Analvsis. Studies in Family Planing. Vol.6, No.3, str.54-63 Edgar, Don (1990): The Social Reconstruction of Marriage and Parenthood in Australia. V: Quah, Stella, R.(ur.): The Family as an Asset, Times Academic Press. Singapore. str. 96-121 Fawcett, James T. (1973): Psvchological Perspective on Population. Basic Books. INc, New York. Ferlogoj, Anuska, Meznaric, Silva, Ule, Mirjana (1979): Raspodjela svakodnev nih uloga u porodici izmedzu projekcije (društva) i stvarnosti (porodice). Sociologija st. 4. str. 419-438. Flandrin, Jean-Louis (1986): Družina. Sorodstvo, družina in spolnost v Fran ciji od 16. do 18. stoletja. Delavska enotnost. Ljubljana Godina, Vesna (1991): Socializacijska teorija Talcotta Parsonsa. Antropološki zvezki 2. Ljubljana George, I.E.(1973): Research on Measurement of Family-Size Norms. V: Fawcett, James, T.(ur.): Psychological Perspective on Population. Basic Books. INc, New York. str. 354-370 Haavio-Mannila, Ellena, Rannik, Errki (1987): Family Life in Estonia and Fin land. Acta Sociologica. Vol. 30, No. 3/4, str. 355-369 Hawthorn, Geoffrey (1970): The Sociology of Ferility. Collier-Macmillan Limited. London. Hoem, Britta (1988): Early Phases of Familiy Formation in Contemporary Sweden. Paper presented to the Conference: Teenage Paranting and the Formation of Independent Households. Chichago Hoem, Jan M. (1990): Social Policy and Recent Fertility Change in Sweden. Population and Development review Vol. 16. No.4. str. 735-748 Hoffman-Novetny, Hans-Joachim (1987): The Future of the Family. European Population Conference. Issues and Prospects. Plenaries Seances. Central Statistical Office of Finland. Helsinki, str. 113-199. Inglehart, Ronald (1389): Kultureller Umbruch. Campus Verlag. Frankfurt/New 195 York. Jogan, Kača (1990): Družbena konstrukcija, hierarhije med spoloma. FSPN. Ljubljana. Klecka, Vfilliam R. (1980): Discriminant Analysis. Sage Publications. Bevery Hilis. London. Knodel, John E. (1974): The Decline of Fertility in Germany 1871-1939. Prin centon. Princenton University Press. -------(1978): Natural Fertility in Pre-Industrial Germany. Population Studies. Vol. 32. No. 3. str. 481-510. -------, van de Walle, Etienne (1986): Lessons from the Past: Policy Implica t ion s of Historical Fertility Studies. V: Coale, Ansly, J., Hatkins, Susan, C. (ur.): The Fertility Decline in Europe. Princenton University Press, Princenton. New Jersey. str. 390-419 Leibenstein, Harvey (1957): Economic Backwardness and Economic Growth. New York: Wiley. _________(1975): The Economic Theory of Fertility Decline. Quarterly Yournal of Economics. Vol. 89 No. 1 str. 1-31 ---------(1982): Relaxing the Maximisation Assumption in the Economic Theory of Fertility. V: Hohn, Charlotte, Mackensen, Reiner, (ur.): Determinants of Fertility Trends: Theories Re-examined. Ordina ed..Liege. str. 37-48 Lesthaeghe, Ron J. (1983): A Century of Demographic And Cultural Change in Western Europe: An Exploration of Underlying Dimensions. Population and Development Review. Vol. 9, No. 3, str. 411-435 _________, Wilson, Chris (1986): Modes of Production, Secularisation, and the Pace of the Fertility Decline in Western Europe, 1870-1930. V: Coale, Aiisly, J., Watkins, Susan, C.(ur.): The Ferility Decline in Europe. Princenton University Press. Princenton. New Jersey. str. 261-292 Lenneer-Axelson, Barbro (1989): Lov? Birth Rates in Sweden: A Ouestion of Changed Family Idelas and Sex Roles. Planned Parethood in Europe. Vol.18. No.2. str. 5-7. Livi-Bacci, Massimo (1986): Social-Group Forerunners of Fertility Conrol in Europe. V: Coale, Ansly, J., Watkins, Susan, C.(ur.): The Ferility Decline in Europe. Princenton University Press. Princenton. New Jersey. str. 182- 200 196 Mackensen, Reiner (1982): Social Change and Reproductive Behaviour - on Con tinuous Transition. In: Hohn, Charlotte, Mackensen, Reiner, (ur.): Deter- minants of Fertility Trends: Theories Re-examined. Ordina ed.. Liege. str. 251-279 Malacic, Janez (1985); Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne sile. Državna založba Slovenije. Ljubljana --------- (1990): Načrtovanje zdravega potomstva - odgovornost posameznika do družbe. Zdravstveni vestnik. Letnik 59. st. 7-8. str. 349-354 Mandic, Srna (1986): 0 distribuciji stanovanjskih virov v Sloveniji. Družboslovne razprave st. 4. str. 59-72 --------- (1991a): Stanovanjska preskrba; raven, oblike in variabilnost. Primerjalna analiza stanja v Sloveniji 1984 in 1991. Raziskovalno poročilo IDV. Ljubljana --------- (1990b): Prispevek k opisu stanovanjske preskrbe v Jugoslaviji ob koncu osemdesetih let, Družboslovne razprave, st. 12. str. 66-89 --------- (1993): Restructuring the Housing Policv Svstem in Slovenia: Its Logic and Anticipated Effects. V: Svetlik, I.(ur.): Social Policv in Slovenia. Aveburv. Aldershot. str. 66-83 Maslow, A.H.,(1955): Motivation and Personalitv. Harrper & Brothers Publish- ers. New York. Malthus, Robert, Thomas (1970, 1789): An Essey on the Principle of Population. Pengu in. Hramondsworth. Matthiessen, Poul C. (1985): The Limitation of Familv Size in Denmark. The Royal Danish Academy of Science and Letters. Copenhagen. Mclntosh, Alison C. (1986): Recent Pronatalist Policies in Western Europe. V: Daviš, Kingsly, Bernstam, Mikhail, S., Campbell, Richardo Rita (ur.): Bellow-Replacement Fertility in Industrial Society: Causes, Consequences, Policies. Population and Development Review. Supplement to Vol. 12. str. 318-334 Mincer, Jacob (1963): Market Prices, Opportunity Costs, and Income Effects. Measurement in Economics. Standford Univesity Press. Standford Musek, Janek (1985): Narava in determinante zavestnega odločanja. Filozofska fakulteta. Ljubljana. Nie, Norman H., Handla, Hull, C, Jean, G., Jenkins, Kar in, Steinbrenner, 197 Dale, H., Bent (1975): SPSS. Me Graw Hill. New York. Oakly, Ann, (1974): The Sociology of Housework. Pantheon Books. New York. Okun, Bernard, (1960): Coiriment on Becker's An Economic Analvsis of Fertility. In Universities-National Bureau Committee for Economic Research. Demografic and Economic Change in Developed Countries. Princenton. Prin-centon University Press. str. 235-40 Parsons, Talcott, Balles, Robert, F. (1956): Family. Socialisation and Inter-aetion Process. Routledge & Kegan Paul Ltd. London -------, Shils, E., Naegel, K.D., Pitts, J.,(1969, 1961): Teorije o društvu. I. in II. del. V. Karadzič. Beograd. Petrovič, Ruza (1985): Tipovi reproduktivnog ponašanja stanovnistva u Jugoslaviji - razlike po etnickim grupama. Pregled, st. 11-12. str. 1209-1225 Preston, Samuel H.(1986): Changing Values and Falling Birth Rates. V: Daviš, Kingsly, Bernstam, Mikhail, S., Campbell, Richardo Rita (ur.): Bellow-Replacement Fertility in Industrial Society: Causes, Consequences, Policies. Population and Development Review. Supplement to Vol. 12. str. 176-195. Presser, Harrlet B. (1986): Comment. V: Daviš, Kingsly, Bernstam, Mikhail, S., Campbell, Richardo Rita (ur.): Bellow-Replacement Fertility in Industrial Society: Causes, Consequences, Policies. Population and Development Review. Supplement to Vol. 12. str. 196-200. Ovort rup, Jens (1992): Childhood: A General Perspective. Childhood Mat— ters. (tipkopis) (1991) Recent demographic developments in Europe. Council of Europe Press. Strasbourg (1992) Rezultati raziskovanj st. 556. Letni pregled gradbeništva 1989. Zavod R Slovenije za statistiko. Ljubljana Rasevic, Miroslav (1971): Determinante fertiliteta stanovnistva u Jugoslaviji. Institut društvenih nauka. CDI. Beograd. Robertson, A.F.,(1991): Beyond the Family. Polity Press. Cambridge. von Rosensteil, Lutz, Oppitz, Gunther, Stengel, Martin (1982): Motivation of Reproductive Behaviour: A Theoretical Concept and Its Application. V: Hohn, Charlotte, Mackensen, Reiner (ur.): Determinants of Fertility 198 Trends: Theories Reexamined. Ordina ed.. Liege. str. 81-93 Roter, Zdenko,(1989): Revitalizacija religije v Sloveniji koncem osemdesetih let. V: Tos, Niko (ur.): Slovenski utrip, FSPN, Ljubljana, str. 93-104 Ryder, Norman B. (1984): Fertility and Family Structure. Fertilitv and Family. International Conference in Populations. United Nations. New York. str. 279-319 Sharlin, Allan (1986): Urban - Rural Differencies in Fertility in Europe during the Dernographic Transition. V: Coale, Ansly, J., Watkins, Susan, C.(ur.): The Fertility Decline in Europe. Princenton University Press. Princenton. New Jersev. str. 234-257 Simon, Julian L.(1969): The Effect of Income on Fertility. Population Studies. Vol. 23 No. 3 str.327-341 Simons, John (1932): Reproductive Behaviour as Religious Practice. V: Hohn, Charlotte, Mackensen, Reiner (ur.): Determinants of Fertility Trends: Theories Reexamined. Ordina ed.. Liege. str. 133-145 (1370-1992) Statistični letopis Slovenije. Zavod R Slovenija za statistiko 1970, 1971, 1977, 1981, 1939, 1991, 1992. Ljubljana. Svetlik, Ivan, Cernič Majda, Mandic, Srna, Novak, Mojca, Trbanc, Martina. Verlič, Barbara (1991): Kvaliteta življenja 1984-1991, Bilten centra za družbeno blaginjo. Ljubljana. (1932) Statistične informacije. 18. Statistika prebivalstva. Zavod R Slovenije za statistiko St. 30 in št. 133 Sircelj, Milivoja (1991): Determinante rodnosti v Sloveniji. Filozofska fakul teta. Ljubljana, (doktorska disertacija) -------, Ilic, Milena, Kuhar, Avguština, Zupančič, Marta (1990): Projekcije prebivalstva R Slovenije 1986-2006. Zavod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana Teitelbaum, Michel, S. (1984): The British Fertility Decline: Dernographic Transition in the Crucible of the Industrial Revolution. Princenton University Press. Princenton. Tivers, Jacqueline (1985): Women Attached. The Daily Lives of Women With Young Children. St. Martin's Press. New York Tome, Gregor (1985): Planiranje v Jugoslaviji - med planiranjem bodočnosti in uresničevanjem vizije. Družboslovne razprave št. 3. str.17-30. Tomšič, Vida (1959): 0 zakonski zvezi, družini in gospodinjstvu v socializmu. Cankarjeva založba. Ljubljana. ----------(1976): Ženska, delo, družina, družba.Komunist. Ljubljana. ToS, Niko, Mlinar, Zdravko, Markic, Boštjan, Klinar Peter, Zdenko Rotar (1939): Slovenski utrip, FSPN, Ljubljana. Ule, Mirjana (1989): Kriza industrijske moderne in novi individualizem. Družboslovne razprave st. 7. str. 51-65 -------(1992): Socialna psihologija. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana Urdze, Andrejs, Rerrich, Maria S.(1981): Frauenalltag und Kinderwunsch. Motive von Huttern fur oder gegen ein zweites Kind. Campus Verlag. Frankfurt/New York va.n de Walle, Francine. (1988): Infant Mortality and the European Demofraphic Transition. V: Coale, Ansljr, J., Watkins, Susan, C. (ur.): The Fertility Decline in Europe. Princenton University Press. Princenton. New Jersey . isti . tUi iOO ----------(1980): Euducation and the Demcgraphic Transition in 3witzerland. Population and Development Review. Vol. 8. No. 3. str. 463-471. Vogelnik, Dolfe (1965): Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive. Ekonomski zbornik, VII letnik. Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana Watkins, Susan Cotts (1936): Conclusions. V: Coale, Ansly, J., Watkins, Susan, C,:The Fertility Decline in Europe. Princenton University Press. Princenton. New Jersey. str. 420-449 Westoff, Charles .F., Jones, Elise F. (1979): The End of "Chatolic" Fertility. Demography. Vol. 16. No. 2. str. 209-217. 9. IMENSKO KAZALO Adam, F.: 61, 120, 179 Anderson, B.A.: 11, 21, 22 Andolsek, L.: 110 Andorka, R. : 9, 34, 47-49, 52, 105, 172, Barbie, A.: 172 Beck, U.: 53, 66 Becker, G.: 34-33 Ben-Porath, Y.: 44 Berger, B, Berger, P.L.: 50 Bernik, I.: 61 Blacker, C.P.: 9 Blake, J . : 35 Blalock, H.M.: 130 Boh, K.: 6, 33, 106, 113, 122, 123, 133, Bulatao, R.: 128 Caldwell, J.: 9, 10 23-31, 76, 105, 116, Cogswell, B.E.: 59, 124 Coale, A.J.: 11-14, 20, 21, 53 Cseh-Szombaty, L.: 49, 53, 54, 82, 83 Cernic-Istenič, M.: 108, 133 Cernigoj-Sadar, N.: 6, 64-66, 71, 113, 11 Dahlstrom, E.: 51 Daviš, K.: 53, 74, 75, 163 Daviš, J.C.: 116 Day, L.H.: 109, 168 Dolenc, A.: 109 Easterlin, R.A.: 43, 47, Edgar, D.: 52 Fawcett, J.T.: 128 Ferligoj, A.: 163 Flandrin, J.L.: 16, 54 Freedman, R,: 47 God i na, V. : 64, 67, 68 George, I.E. : 163 Haavio-Mannila, E.: 163 Hawi,horn, G. : 47, 48, 163 Hick Allen, 34 Hill, R.: 128 Hoem, B.: 81 Hoem, J.M.: 182 Hoffman-Novotny, H.J.: 56, 66, 124 Inglehard, R.: 68-70, 103, 174 Jones, E.: 173 Jogan, M.: 108, 119 Ko2uh-Novak, M.: 110, 133 Klecka, W.R.: 149, 150 Rnodel, J.E.: 11, 15, 17-22, Kuhn , T.S.: 47 Kunstelj, T.: 109 Landry, A,: 9 Leibenstein, II . : 39-42 Lesthaeghe, R.: 11, 16, 76-78 202 I.,enneer-Axelson, B.: 183 Livi -Bacci, H. : 11, 14, 17 Halacič, J.: 55, 62, 133, 167 Handic, S.: 98, 121, 122 Maslo*, A.II. : 69 Halthus, R.T.: 7, 8, 46 Matlliiessen, P.C. : 11, 15 MeSnaric, S.: 163 Mcintosh, A.: 2, 180 Mincer, J.: 33, 40 Musek, J.: 62 No t es te in , F. : 9, 10 Nie, N.H,: 139 Oakly, A.: 163 Obersnel-Kveder, D.: 110, 133 Okun, B.: 35 Parsons, T.: 5, 47, 54, 63, 64, 67, 68, 162 Petrovič, R.: 55 Preston, S.H.: 78, 80 Pressar, H.B.: 80, 81, 128, 163 Quartrup, J.: 79 Rasevid, M.: 61 Rannik, E.: 163 Rotar, Z.: 106, 107 Ryder, N.B.: 170, 172 Rerrich, M.S. : 163 Sharlin, A.: 11, 17, 21 203 Simon, J.L.: 38, 39 Simona, J.■ 76 Sussman, K.B.: 59, 124 Svetilk, I.: 123 Sircelj, M.: 2, 3, 20, 85, 86, 98, 100, 101, 102, 122, 133, 167 Teitelbaun, M.S.: 16 Thompson, U.S.: 9 Tivera, J.: 163 Tome, G.: 120 Tomšič, V.: 119 Tos, N.: 107 Treadway, R.: 14 Ule, M.: 61, 65, 71, 163 \Stdzm, A. : 163 van de Halle, E.: 11, 15, 16, 18-22 van de Halle, F.: 11, 17 Vogelnik, D.: 35, 86 Hatkins, S.C.: 11, 13, Hestoff, C.F.J 173 Hilson, C.: 11, 16 21, 2 204 10. STVARNO KAZALO asp iracije 10, 69, 78, 120, 121 168, 172, 174 a b o r t, u s , g 1 e .i s p 1 a v blaginja 1, 2, 4, 7-8, 10, 23, 25-31, 35-36, 43-44, 46, 57, 59, 69-70, 72, 73, 88, 95, 97, 117, 119-120, 123, 127, 131-132, 141, 170-172, 170, 181, 183, 185-186, 199 ce j ke v 27, 54 80, 100-109, 171 d e j a v n i k i rodno s t i 1, 2, 4-5, 10, 23, 32-4, 36, 38-39, 41-44, 46, 48-49, 53, 55-56, 59, 61, 62, 71-76, 81, 83-04, 125, 129-130, 147, 149, 163, 173, 178, 184, d e m o g r a f s k i p r e hod 4, 3, 12-13, 9-23, 26 29, 31-32, 39, 49, 55, 53-59, 74, 76-77, d olj ude k 29, 33-41, 43, 48, 77, 86, 87, 89, 93, 95-96, 104, 121, 123, 127, 140 142, 151-153, 171, 174, 179, 182, 186 družina 2, 9, 10, 17, 23-232, 34-338, 4.0-42, 44, 46, 48-54, 58-59, 75-78, 81 83, 86-87, 97, 105, 103-109, 113, 116-119, 121-122, 125, 127- 129, 131-132, 144-149, 154-172, 176-87 205 družinska morala, glej morala d r z a v a 1, 2, 4, 11, 19, 27, 31, 39, 45, 57-59, 61, 69-70, 74-75, 82-83, 85, 100, 114-115, 118, 120, 123, 168, 176-179, 181-182, 186 European Fertilitv EJroject 11 E v r o p a , e v r o p s k i 1, 7, 8, 11, 12, 14-15, 17-23, 27, 29, 54, 61, 74, 76-77, 79, 82- 83, 35, 115-115, 120, 176 etnična pripadnost 21, 43, 48 gospodinjstvo, (delitev dela) 16, 28-29, 37, 42, 50, 77, 81, 82, 118-119, 128, 132, 141, 162- 166, 181-182, 187 ti i p o t e z a 4, 5, 7, 10-11, 68, 69, 70, 85, 07, 97, 122, 130-133, 143, 147, 151, 153, 157, 153, 162, 164, 134 izobrazba, izobraževanj e 9-11, 17, 21, 23-31, 33, 36-40, 43, 48, 79, 86-87, 104, 119121, 127, 135, 140, 151-153, 167, 171, 174, 178, 185 i n d u s t r i a 1 i z a c i j a 10-11, 16-17, 21, 23, 49, 669, 74-75, 80-82, 116-117, 168, 176-177, 185 ideologija 27, 29, 32, 52-54, 57, 59, 76, 82, 84, 105-106, 108, 116-117, 206 119, 124, 172 imigranti, glej migracije kultura 4-5, 16-17, 21, 23-25, 27, 30, 32, 41, 45, 48, 51-53, 56-58, 63, 70-73, 77-79, 83-84, 107, 124-126, 137, 169, 173 kori Lracepci j a. 7, 10, 14-15, 20-22, 30, 34, 38-39, 42-43, 51, 54, 116, 138, 168, 177-178, 135 62, 108-111, kvaliteta otrok 36-38, 44-45, 79, 113, 117, 170 k v ai 11 i t e t a o t v o k 37-30, 45, 79, 117 migracije 86-87, 89, 93-95, 97, 104-105, 122-123, 140, 151-153, 176, 186 modernizacij a 9-12, 15, 18, 20, O O T7 O O _ O C 1. - i* t , 38-39, 56-62, 75, 79, 80, 124, 128, 168, 170, 172-173, 175, 179, 182, 184 motivacija, motiv, motivacijske karakteristike 20, 42-43, 59, 63, 65, 67-68, 73, 75, 83, 125, 12! 160, 168, 176, 178, 180, 184-185 145-149, 154 morala 7, 9, 20, 24-29, 32, 59, 67, 105, 116, 170, 185 norma 4-5, 16, 22, 36, 46-49, 52-53, 56, 63-64, 67-68, 75, 80, 83, 120, 207 125-126, 128-132, 143, 148, 155-160, 162, 166-174, 176-1781, 183 184, 187 odgovorno starševstvo 54, 78-80, 116, 119, 122, 176, 181, 185 oportunitetni stroški, glej stroški periodni učinek 70, 86, 89, 116, 119, 1222, 176, 181, 185 politika (socialna, družinska), politični procesi 1-2, 30, 32, 50-53, 59, 71-73, 76-77, 82, 84, 87, 98-99 109, 112-113, 119-120, 122, J72, 176, 179, 180-183, 187 104 poroka, poročnost 7-15, 17-18, 20-21, 27, 31, 36, 42, 49, 75, 77, 79, 82, 87, 89 104, 106, 136 povprečno Število živorojenih otrok na eno žensko 2-3, 85, 86, 38-89, 91, 94, 99, 101-102, 105, 115 razveza 50, 52-53, 75, 77, 31, 86-89, 91, 104, 118, 136 religija 9, 24, 38, 43, 59, 67, 105-109, 116, 127, 137, 140-142, 151 153, 167, 172, 173-174 147-14: rodnostno obnašanje 2, 5, 7, 13, 15, 21-23, 29, 32-33, 42-44, 47, 49, 52, 54, 56, 58 59, 60-68, 70-73, 73, 80-31, 83, 102, 109, 115-117, 119, 124-125 128, 130-132, 147, 153, 161-162, 167-168, 1701175, 177-178, 180 134 splav 7, 14, 20, 31, 42, 87, 99, 104, 109-111, 138, 177-178, 185 stanovanje 86-89, 93, 96-98, 103-105, 121, 127, 140, 141-142, 147, 149, 151 153, 163, 167, 170, 172-173, 175-177. 182, 186, 188 stroški otroka 28-29, 33-36, 38-44, 77, 79, 114, 144-146, 155-160, 182 vloga 50, 60, 64-67, 72-73, 113, 118, 120, 124, 174, 180, 186 socialna vloga 5, 63, 66-67, 121, 169, 184 vloga ženske 16, 86, 97, 117, 119, 162-163, 166, 171, 176, 179 vloga moškega 163, 169, 188 vloga družine 50, 53, 97, 117-118, 185 starševska vloga 41, 78-79, 81, 119, 122, 125-126, 128, vernost, glej religija vre d no t a 2, 4, 30, 36, 47-49, 53, 56, 63, 67-73, 78-80, 82-83, 108, 116 117, 119-120, 127-128, 162, 169, 171-172, 174 177, 178-180, 183 185 življenjski standard (glej blaginja) 20 11. PRILOGA STALIŠČA O OTROKU ŽENSKA, KI IMA VEC OTROK, JE VEC VREDNA 1. se ne strinjam 76.0 2. ne morem se odločiti 12.7 3. se strinjam 10.6 4. zelo se strinjam 0.7 - NI' SREČNEGA ZAKONA BREZ OTROK 1. se ne strinjam 29.0 2. ne morem se odloČiti 16.3 3. se strinjam 40.9 4. zelo se strinjam 13.8 - ŽENSKA, KI NI MATI, NE MORE BITI DOBRA ZEN 1. se ne strinjam 74.4 2. ne morem se odloČiti 15.4 3 . se strinjam 3 . 1 4. zelo se strinjam 2.2 - MOŠKI, KI NI OCE, NE MORE BITI DOBER MOZ 1. se ne strinjam 71.3 2. ne morem se odloČiti 17.6 3. se strinjam 9.1 4. zelo se strinjam 2.0 - UKVARJANJE Z OTROKI JE KREATIVNI UŽITEK 1. se ne strinjam 10.8 2. ne morem se odločiti 11.3 3. se strinjam 67.7 4. zelo se strinjam 10.2 - OTROCI SO VIR ZADOVOLJSTVA, VESELJA 1. se ne strinjam 1.1 2. ne morem se odloČiti 2.9 3. se strinjam 70.8 4. zelo se strinjam 25.3 - PRIJETNO JE OPAZOVATI, KAKO SE OTROCI RAZVIJAJO 1. se ne strinjam 0.2 2. ne morem se odločiti 1.1 3. se strinjam 74.9 4. zelo se strinjam 23.8 - OTROCI ME SPOMINJAJO NA MOJO MLADOST 1. se ne strinjam 6.8 2. ne morem se odločiti 10.2 3. se strinjam 70.4 4. zelo se strinjam 12.5 - OTROCI SO NALOŽBA ZA STARA LETA 1. se ne strinjam 51.8 2. ne morem se odločiti 15.1 3. se strinjam 30.5 4. zelo se strinjam 2.7 - OTROCI MI NUDIJO DRUŽBENI UGLED 1. se ne strinjam 45.0 2. ne morem se odloČiti 18.8 3. se strinjam 33.7 4. zelo se strinjam 2.5 - KAR JAZ NISEM USPEL DOSEČI, ŽELIM DA BI MOJI OTROCI 1. se ne strinjam 19.5 2. ne morem se odloČiti 8.1 3. se strinjam 57.2 4. zelo se strinjam 15.2 - OTROKE IMAMO ZA TO, DA NE BI BILI OSAMLJENI 1. se ne strinjam 46.6 2. ne morem se odločiti 13.6 3. se strinjam 37.8 4. zelo se strinjam 2.0 - V OTROKU VIDIM PODALJŠANJE SVOJEGA ŽIVLJENJA 1. se ne strinjam 20.1 2. ne morem se odloČiti 14.0 3. se strinjam 59.7 4. zelo se strinjam 6.3 - OTROCI SO IZGUBA SVOBODE 1. se ne strinjam 81.0 2. ne morem se odloČiti 7.2 3. se strinjam 11.3 4. zelo se strinjam .5 - OTROCI PORABIJO VELIKO ČASA IN DENARJA 1. se ne strinjam 24.4 2. ne morem se odločiti 10.4 3. se strinjam 58.2 4. zelo se strinjam 7.0 - OTROCI SO ENA SAMA VELIKA SKRB 1. se ne strinjam 69.4 2. ne morem se odločiti 8.6 3. se strinjam 19.7 4. zelo se strinjam 2.3 FORMIRANJE SPREMENLJIVK O POMENU OTROKA Spremenljivke normativni pomen otroka, instrumentalni pomen otroka, emocionalni pomen otroka in otrok pomeni stroške sem formirala s pomočjo stirih faktorskih analiz iz 16. spremenljivk oz. stališč z modificirano likartovo skalo. Rezultat vsake od faktorskih analiz je bil en faktor oz. nova spremenljivka. Rezultati faktorskih analiz izbranih stališč: 1. Faktor: normativni pomen otoka združuje naslednja staliSCa: faktorske uteži - ženska, ki ima več otrok, je vec vredna .678 - ni srečnega zakona brez otrok .627 - ženska, ki ni mati, ne more biti dobra ženska .823 - moški, ki ni oCe, ne more biti dober mož .828 lastna vrednost s 2.2257 delež pojasnjene variance = 55.6 2. Faktor: emocionalni pomen otoka združuje naslednja staliSCa: faktorske uteži - ukvarjanje z otroki je kreativni užitek .509 - otroci so vir zadovoljstva, veselja .798 - prijetno je opazovati, kako se otroci razvijajo .810 - otroci me spominjajo na mojo mladost .589 lastna vrednost = 1.8985 delež pojasnjene variance = 47.5 3. Faktor: instrumentalni pomen otoka združuje naslednja stališča: faktorske uteži - otroci so naložba za stara leta .595 - otroci mi nudijo družbeni ugled .650 - kar jaz nisem uspel doseči, želim da bi otroci .657 - otroke imamo za to, da ne bi bili osameljni .492 - v otroku vidim podaljšanje svojega življenja .536 lastna vrednost = 2.2374 delež pojasnjene variance = 44.7 4. Faktor: otrok pomeni stroške združuje naslednja stališča: faktorske uteži - otroci so izguba svobode .690 - otroci porabijo veliko časa in denarja .705 - otroci so ena sama velika skrb .649 lastna vrednost = 1.3940 delež pojasnjene variance = 46.5 IMENA SPREMENLJIVK, VKLJUČENIH V ANALIZO NA MIKRO NIVOJU SPOL = spol anketiranega V3 s migracije V4 - kraj bivanja v mladosti V8 s izobrazba matere V10 = izobrazba očeta V19 = bivanje s partnerjem/zakoncem V20 = trajanje partnerske/zakonske zveze V36 = razpoložljivost dohodka V37 = primanjkovanje denarja V39 = reSenost stanovanjskega vprašanja V44 = ocena sedanjih življenjskih razmer V46 = ocena prihodnjih življenjskih razmer V48 = vernost V52 = želja anketiranca/ke po otroku V82 - idealno Število otrok za slovensko družino V83 s idealno Število otrok za družino anketiranca/ke V90B = prioriteta poklicnemu delu V90D = prioriteta družini v90F = prioriteta Športu V90G = prioriteta umetnosti V90H = prioriteta materialnemu blagostanju OTROCI = Število otrok KVALIFIC = delovni status IZOBRAZ = izobrazba anketiranca/ke DOBRINE = posedovanje dobrin trajne potrošnje OTRNORME = normativni pomen otroka OTREMOCI = emocionalni pomen otroka OTRINST = instrumentalni pomen otroka OTRNEGAT = otrok pomeni strošek LETA = starost anketiranca/ke ZELPAR = želja partnerja po otroku CELOTNI VZOREC select if (vzorec eq 2). corr spol v3 v4 v8 v 10 v 19 v20 v36 v37 v39 v44 V46 v48 v52 v82 v83 v90b v90d v90f v90g v90h otroci kvalific izobras dobrine otrnorme otremoci otrinst otrnegat leta zelpar. Page 3 SPSS/PC-f- 11/25/93 rrelations: SPOL V3 V4 V8 V10 V19 SPOL 1.0000 .0458 .0818 -.0539 -.0053 .0012 V3 .0453 1.0000 .0453 -.0605 -.0087 -.1906** V4 .0818 .0453 1.0000 -.3196** -.3658** -.0431 V8 -.0539 -.0605 - .3196** 1.0000 .6243** . 1981** V10 -.0053 -.0087 -.3658** .6243** 1.0000 .1228* V19 .0012 -.1906** -.0431 .1981** .1228* 1.0000 V20 .0641 .1649** .0647 -.2628** -.1617** -.5260** V36 .0236 -.1193* -.0373 .1928** .1320* -.0129 V37 -.0295 -.0711 . 1004 .1143* .0315 .0309 V39 -.0538 -.1204* -. 1294* .0780 .0497 .3803** V44 .0585 -.1330* -.0517 .2469** .2344** .0546 V46 -.0705 .0437 -.0964 .2368** .2097** .0982 V48 -.2094** .1127* -.2836** .3031** .2674** .0721 V52 .0215 -.1158* -.0846 .2339** .1988** .3240** V82 .0512 .0152 .0596 -.1027 -.0091 -. 1098 V83 .0036 .0212 .0262 -.0211 .0509 -.0641 V90B -.1465* -.0737 -.0688 .0633 .0638 -.0371 V90D .1192* .1287* .0776 -.0155 -.0163 -.3622** V90F -.2236** -.0273 -.1346* .1913** .1920** .0994 V90G -.0453 .0483 -.2117** .1967** .2341** .0451 V90H -.0897 -.0633 .0412 .0128 -.0530 -.0700 OTROCI .0132 .1523** .1379* -.2334** -.1732** -.4936** KVALIFIC -.0923 .0293 -.2491** .3195** .3196** -.0801 IZOBRAZ -.0088 -.0622 -.2517** .4149** .4307** .0433 DOBRINE -.0400 .0415 -.1994** .3627** .3376** .0355 OTRNORME -.0550 -.0565 .1289* -.1454* -.1400* -.1104 OTREMOCI -.0241 -.0142 .0212 .0089 .0263 .0005 OTRINST -.0551 .0087 .1929** -.2609** -.2827** -.0658 OTRNEGAT -.0248 .0180 -.0489 -.0277 -.0237 -.0174 LETA . 1116 -.0979 -.0503 .2241** . 1076 .3800** ZELPAR .0447 -.0227 -.0196 .1937** .1261* . 2302** o f c a s e s : 428 1-tailed Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page 4 SPSS/PC+ 11/25/92 Correlations: V20 V36 V37 V39 V44 V46 SPOL .0641 .0236 -.0295 -.0538 .0585 -.0705 V3 . 1649** -.1193* -.0711 -.1204* -.1330* .0437 V4 .0647 -.0373 . 1004 -.1294* -.0517 -.0964 V3 -.2628** .1928** . 1143* .0780 .2469** .2368** V10 -.1617** .1320* .0315 .0497 .2344** .2097** V19 -.5260** -.0129 .0309 .3803** .0546 .0982 V20 1.0000 -.0258 -.0928 -.4211** -.0942 -.1866** V36 -.0258 1.0000 . 2623** -.0430 .2945** .1156* V37 -.0928 .2623** 1.0000 -.0345 .3575** . 1044 V39 -.4211** -.0430 -.0345 1.0000 -.1228* .0350 V44 -.0942 .2945** .3575** -.1228* 1.0000 . 1393** V46 -.1866** .1156* . 1044 .0850 .1893** 1.0000 V48 -.0361 .0328 -.0347 .0425 .0995 . 1762** V52 -.5517** .0690 .0692 .3482** .0744 . 2262 + * V82 .0360 -.1052 . 0399 -.0006 -.0541 -.0758 V83 -.0082 -.0730 .0299 .0459 -.0776 .0324 V90B -.0268 .0747 .0070 -.0131 .0444 .0871 V90D .1644** -.0410 -.0298 -.1540** .0205 .0004 V90F -. 1043 .0846 .0440 .0659 .0600 . 1476* V90G -.0426 .0405 .0031 .0132 .0350 .1255* V90H -.0209 .0332 .0122 - .0142 .0387 -.0138 OTROCI .5113** -.1619** -.0881 -.4173** -.1211* -.1480* KVALIFIC -. 1021 .2310** .0004 -.0777 .1440* .0850 IZOBRAZ -.2580** .2293** .0595 .0277 .2165** .1225* DOBRINE .0714 .2377** . 1632** -.0726 .3020** . 1191* OTRNORME .1357* -.0183 .0237 -.0946 -.0148 -. 1779** OTREMOCI -.0552 -.0073 .0497 .0013 .0731 -.0433 OTRINST .1358* -.1333* -.0324 -.0619 -.0962 -.2005** OTRNEGAT .0697 -.0858 -.1956** -.0333 -.1204* -. 1114 LETA -.7818** .0091 .0716 .4122** .0703 .1801** ZELPAR - .4696** .0004 .0593 .2807** .0103 . 1870** N of cases: 428 1-tailed Signif: * - .01 ** - .001 " . " is printed if a coefficient cannot be computed Page 5 SPSS/PC+ 11/25/92 Correlations: V48 V52 V82 V83 V90B V90D SPOL -.2094** .0215 .0512 .0036 -.1465* .1192* V3 .1127* -.1153* .0152 .0212 -.0737 .1287* V4 -.2836** -.0846 .0596 .0262 -.0688 .0776 V8 .3031** .2339** -.1027 -.0211 .0633 -.0155 V10 .2674** .1988** -.0091 .0509 .0638 -.0163 V19 .0721 .3240** -.1098 -.0641 -.0371 -.3622** V20 -.0361 -.5517** . 0360 -.0082 -.0268 .1644** V36 .0328 .0690 -.1052 -.0730 .0747 -.0410 V37 - .0347 .0692 .0399 .0299 .0070 -.0298 V39 .0425 .3482** -.0006 .0459 -.0131 -.1540** V44 .0995 .0744 -.0541 -.0776 .0444 .0205 V46 . 1762** .2262** -.0758 .0324 .0871 .0004 V48 1.0000 .0590 -.2537** -.1443* .0632 .0324 V52 .0590 1.0000 .0195 .1654** .0658 -.1503** V82 - .2537** .0195 1.0000 .4328** .0343 .1526** V83 -.1443* .1654** .4328** 1.0000 .0692 .1011 V90B .0632 .0658 .0343 .0692 1.0000 .0029 V90D .0324 -.1503** . 1526** .1011 .0029 1.0000 V90F .2166** .1507** -.0747 -.0334 .0946 -.1080 V90G .2239** .0662 -.0649 .0667 .1276* -.0463 V90H -.0372 -.0146 -.0890 -.0962 .1814** .0897 OTROCI -.1757** -.5914** .2099** .2287** -.0259 .2747** KVALIFIC .3417** .0551 -.0537 .0017 .1209* .0900 I ZOBRAZ .3330** . 1458* -.0915 .0234 . 1009 .0744 DOBRINE .2613** .0246 -.0743 -.0154 .1754** -.0237 OTRNORME -.2960** -.0437 .1130* -.0121 -.0523 .0049 OTREMOCI - .0666 .0520 .0953 .0195 -.1130* .0762 OTRINST -.3237** -.1280* .0927 -.0574 -.0625 .0287 OTRNEGAT -.0596 -.0944 .0143 -.0493 -.0431 -.0304 LETA .0046 .5392** -.0548 .0282 -.0713 -.1598** ZELPAR -.0002 .6747** .0332 . 1521** .0182 -.0823 N of cases: 428 1-tailed Cignif: * - .01 ** - .001 is printed if a coefficient c-annot be computed I I O H1 i Page 8 SPSS/PCf 11/25/92 Correlations: ZELPAR SPOL .0447 V3 -.0227 V4 -.0196 V8 .1937** V10 . 1261* V19 .2302** V20 -.4696** V36 .0004 V37 .0593 V39 .2807** V44 .0103 V46 . 1870** V48 -.0002 V52 .6747** V82 .0332 V83 .1521** V90B .0182 V90D -.0823 V90F .0720 V90G .0403 V90H -.0092 OTROCI -.5042+* KVALIFIC .0364 IZOBRAZ .1326 + DOBRINE -.0087 OTRNORME -.0373 OTREMOCI .0295 OTRINST -. 1282 + OTRNEGAT -.0852 LETA .4607++ ZELPAR 1.0000 N of cases: 428 1-tailed Signif: * - .01 ** - .001 " . " is printed if a coefficient cannot be computed 1. PODVZOREC select if (vzorec eq 2 and starost eq 2 and zivpar eq 1). corr spol v3 v4 v8 vlO vl9 v20 v36 v37 v39 v44 V46 v48 v52 v82 v83 v90b v90d v90f v90g v90h otroci kvalific izobraz dobrine otrnorme otremoci otrinst otrnegat leta zelpar. Page 3 SPSS/PC+ 11/25/92 rrelat ions : SPOL V3 V4 V8 VlO V19 SPOL 1.0000 .0392 .0885 -.0687 -.0310 .0085 V3 .0392 1.0000 .0252 -.0793 -.0686 .0077 V4 .0885 .0252 1.0000 -.3670** -.3562** .0050 V8 -.0687 -.0793 -.3670** 1.0000 .6448** .0875 VlO -.0310 -.0686 -.3562** .6448** 1.0000 -.0285 V19 .0085 .0077 .0050 .0875 -.0285 1.0000 V20 . 1169 .1338 .0561 -.1995* -.2306** -.1685* V36 -.0079 -.2309** .0308 .1309 .0496 -.0298 V37 .0482 -.0997 .1660* .0407 -.0061 .0515 V39 -.1256 -.0635 -.1434 -.0030 .0046 . 1861* V44 .0951 -.1633* -.0156 .2158** .2098** -.0038 V46 -.1327 . 1056 -. 1472 .2357** .2804** -.0137 V48 -.2157** . 1401 -.3013** .3125** .2361** .2074** V52 .0097 -.0585 -.0835 .2170** .2472** . 1205 V82 .0138 -.0900 -.0261 -.0552 .0313 -.04 79 V83 -.0372 -.0283 -.0110 -.0181 .0749 =.0386 V90B -.0627 -.1245 -.1021 . 1069 . 1368 -.0515 V90D .0582 -.0473 .0270 .1310 .0796 .0543 V90F -.2661** -.0650 -.1517 .2301** .2054* .0141 V90G -.0676 .0352 -.1880* .2047* .2295** .0005 V90H -.1237 -.0699 -.0419 -.0126 -.0736 -.0150 OTROCI .0746 .0921 .1431 -.2071** -.1355 -.2316** KVALIFIC -.1601* -.1003 -.1980* .3681** .3807** .0922 IZOBRAZ -.0537 -.0471 -.2182** .4141** .4374** . 1014 DOBRINE .0229 .0488 -.1556 .3550** .3386** .0830 OTRNORME .0050 -.0580 .1682* -.1400 -.1488 -.1240 OTREMOCI -.0547 -.0352 .0692 .0112 .0574 .0800 OTRINST -.0477 .0561 .1849* -.2412** -.3049** .0023 OTRNEGAT .0225 -.0418 -.0885 .0460 -.0107 -.0877 LETA . 1372 -.0932 .0137 .0716 .0259 .0831 ZELPAR .0367 .0897 -.0333 .1461 . 1711* .1135 of cases: 221 1-tailcd Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page 4 SPSS/PC+ 11/25/92 Correlations: V20 V36 V37 V39 V44 V46 SPOL .1169 -.0079 .0482 -.1256 .0951 -.1327 V3 . 1338 -.2309** -.0997 -.0635 -.1633* .1056 V4 .0561 .0308 .1660* -.1434 -.0156 -.1472 V8 -.1995* . 1309 .0407 -.0030 .2158** .2357** V10 -.2306** .0496 -.0061 .0046 .2098** .2804** V19 -.1685* -.0298 .0515 .1861* -.0038 -.0137 V20 1.0000 -.0753 .0187 -.3129** -.0828 -.2442** V36 -.0753 1.0000 .2254** -.0386 .2365** .0992 V37 .0167 .2254** 1.0000 -.0527 .3198** .0189 V39 -.3129** -.0386 -.0527 1.0000 -.2228** .0131 V44 -.0828 .2365** .3198** -.2228** 1.0000 .1912* V46 -.2442** .0992 .0189 .0131 .1912* 1.0000 V48 -.0467 -.0484 -.1284 .0081 .0327 .0747 V52 -.5285** . 1139 .0505 .1741* .0890 .2328** V32 .0015 -.0868 -.0236 .0749 -.0216 .0192 V83 -.0786 -.0910 .0532 . 1009 -.0144 .0725 V90B -.0471 .0508 -.1035 .0430 . 1015 .1509 V90D -.0383 -.0063 -.0087 -.0513 .0097 .0830 V90F -.0569 .0959 .0741 .0142 .0359 .1610* V90G -.0581 -.0427 -.0597 .0012 .0326 .1939* V90H -.0603 .0216 -.0529 .0465 -.0366 .0503 OTROCI .4642** -.1849* -.0500 -.3081** -.0801 -.1567* KVALIFIC -.2341** .2253** -.0261 .0177 .1866* .2030* IZOBRAZ -.3159** .1792* .0293 .0030 .1955* .2057* DOBRINE .0130 . 1235 . 1456 -. 1105 .2533** .2050* OTRNORME .0609 .0545 . 1059 -.0331 -.0776 -.1018 OTREMOCI -.0487 .0347 .0180 -.0300 .0877 .0310 OTRINST .1795* -.0977 .0541 -.0350 -.1268 -.2186** OTRNEGAT . 1163 -.0197 -.0052 -.0182 -.1081 -.0650 LETA -.6493** .0449 .0269 .2282** .0649 .0427 ZELPAR -.3708** -.0328 .0628 .1891* .0390 .1765* of cases: 221 1-tailed Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page SPSS/PC+ 11/25/95 rrelat ions: V48 V52 V82 V83 V90B V90D SPOL -.2157** .0097 .0138 -.0372 -.0627 .0582 V3 .1401 -.0585 -.0900 -.0283 -.1245 -.0473 V4 -.3013** -.0835 -.0261 -.0110 -.1021 .0270 V8 .3125** .2170** -.0552 -.0181 . 1069 . 1310 V10 .2361** .2472** .0313 .0749 .1368 .0796 V19 .2074** . 1205 -.0479 -.0386 -.0515 .0543 V20 -.0467 -.5285** .0015 -.0786 -.0471 -.0383 V36 -.0484 . 1139 -.0868 -.0910 .0508 -.0063 V37 -.1284 .0505 -.0236 .0532 -.1035 -.0087 V39 .0081 .1741* .0749 . 1009 .0430 -.0513 V44 .0327 .0890 -.0216 -.0144 . 1015 .0097 V46 .0747 .2328** .0192 .0725 .1509 .0830 V48 1.0000 .0337 -.2106** -.0831 .0558 .1574* V52 .0337 1.0000 . 1073 .2408** .1783* .0339 V82 -.2106** . 1073 1.0000 .5035** .0911 -.0571 V83 -.0831 .2408** .5035** 1.0000 .1968* -.0026 V90B .0558 .1783* .0911 .1968* 1.0000 -.0222 V90D .1574* .0339 -.0571 -.0026 -.0222 1.0000 V90F .1905* .0740 -.0806 -.0357 . 1070 -.0019 V90G .2541** . 1481 -.0619 .0628 .2070** .0206 V90H -.0131 -.0188 -.0966 -.0195 .1653* .0229 OTROCI -.1224 -.5784** .1641* .1833* -.0665 .0172 KVALIFIC .3657** .1623* .0241 .0450 .1270 .1325 IZOBRAZ .3453** .1930* -.0615 .0299 . 1478 .1833* DOBRINE . 1444 .1517 -.0325 .0396 .1899* .0450 OTRNORME -.2442** .0435 .0409 -.0345 -.0206 .0287 OTREMOCI .0047 .0550 . 1126 .0200 -.0619 .0269 OTRINST -.2737** -.1806* .0629 -.0787 -.1259 -. 1425 OTRNEGAT -.0368 -.1302 .1008 -.0252 -.0054 .0309 LETA -.0717 .4451** -.0513 .0369 -.0234 .0302 ZELPAR -.0497 .6924** . 1030 .2169** .0912 .0549 of cases: 221 1-tailed Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page 6 SPSS/PC+ 11/25/92 rrelations: V90F V90G V90H OTROCI KVALIFIC IZOBRAZ SPOL -.2661** -.0676 -.1237 .0746 -.1601* -.0537 V3 -.0650 .0352 -.0699 .0921 -.1003 -.0471 V4 -.1517 -.1880* -.0419 .1431 -.1980* -.2182** V8 .2301** .2047* -.0126 -.2071** .3681** .4141** V10 .2054* .2295** -.0736 -.1355 .3807** .4374** V19 .0141 .0005 -.0150 -.2316** .0922 .1014 V20 -.0569 -.0581 -.0603 .4642** -.2341** -.3159** V36 .0959 -.0427 .0216 -.1849* .2253** .1792* V37 .0741 -.0597 -.0529 -.0500 -.0261 .0293 V39 .0142 .0012 .0465 -.3081** .0177 .0030 V44 .0359 .0326 -.0366 -.0801 .1866* .1955* V46 .1610* .1939* .0503 -.1567* .2030* .2057* V48 .1905* .2541** -.0131 -.1224 .3657** .3453** V52 .0740 . 1481 -.0188 -.5784** .1623* .1930* V82 -.0806 -.0619 -.0966 .1641* .0241 -.0615 V83 -.0357 .0628 -.0195 .1833* .0450 .0299 V90B . 1070 .2070** .1653* -.0665 . 1270 . 1478 V90D -.0019 .0206 .0229 .0172 . 1325 .1833* V90F 1.0000 .4328** .0102 -.0866 .1815* .2287** V90G .4328** 1.0000 . 1058 -.1191 .3095** .3320** V90H .0102 . 1058 1.0000 -.0318 -.1205 -.0611 OTROCI -.0866 -.1191 -.0318 1.0000 -.1500 -.1566* KVALIFIC .1815* .3095** -.1205 -.1500 1.0000 .7902** IZOBRAZ .2287** .3320** -.0611 -.1566* .7902** 1.0000 DOBRINE .1760* .3181** .0062 -.0558 .3585** .4163** OTRNORME -.0560 -.0512 .1799* -.0008 -.2717** -.2763** OTREMOCI .0729 .0886 .1026 .0129 .1447 .0942 OTRINST -.0698 -.2147** .1278 . 1070 -.3884** -.4424** OTRNEGAT -.0368 -.0523 .0842 .1789* -.0610 -.0830 LETA -.1607* -.0454 .0672 -.4462** -.0568 .0320 ZELPAR .0116 .0661 -.0809 -.5012** . 1003 . 1413 of cases: 221 1-tailed Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page 7 SPSS/PC+ 11/25/95 >rrelat ions : DOBRINE OTRNORME OTREMOCI OTRINST OTRNEGAT LETA SPOL .0229 .0050 -.0547 -.0477 .0225 .1372 V3 .0488 -.0580 -.0352 .0561 -.0418 -.0932 V4 -.1556 .1682* .0692 .1849* -.0885 .0137 V8 .3550** -.1400 .0112 -.2412** .0460 .0716 V10 . 3386** -.1488 .0574 -.3049** -.0107 .0259 V19 .0830 -.1240 .0800 .0023 -.0877 .0831 V20 .0130 .0609 -.0487 .1795* .1163 -.6493** V36 . 1235 .0545 .0347 -.0977 -.0197 .0449 V37 . 1456 . 1059 .0180 .0541 -.0052 .0269 V39 -.1105 -.0331 -.0300 -.0350 -.0182 .2282** V44 .2533** -.0776 .0877 -.1268 -.1081 .0649 V46 .2050* -.1018 .0310 -.2186** -.0650 .0427 V48 . 1444 -.2442** .0047 -.2737** -.0368 -.0717 V52 .1517 .0435 .0550 -.1806* -.1302 .4451** V32 -.0325 .0409 . 1126 .0629 .1008 -.0513 V83 .0396 -.0345 .0200 -.0787 -.0252 .0369 V90B .1899* -.0206 -.0619 -.1259 -.0054 -.0234 V90D .0450 .0287 .0269 -.1425 .0309 .0302 V90F .1760* -.0560 .0729 -.0698 -.0368 -.1607* V90G .3181** -.0512 .0886 -.2147** -.0523 -.0454 V90H .0062 .1799* . 1026 . 1278 .0842 .0672 OTROCI -.0558 -=0008 = 0128 .1070 .1789* -.4462** KVALIFIC .3585** -.2717** . 1447 -.3884** -.0610 -.0568 IZOBRAZ .4163** -.2763** .0942 -.4424** -.0830 .0320 DOBRINE 1.0000 -.1134 -.0523 -.2801** -.1110 -.1144 OTRNORME -.1134 1.0000 .1366 .4456** .1032 -.0062 OTREMOCI -.0523 .1366 1.0000 .2957** -.0407 -.0437 OTRINST -.2801** .4456** .2957** 1.0000 .1610* -.0587 OTRNEGAT -.1110 .1032 -.0407 .1610* 1.0000 -.0679 LETA -.1144 -.0062 -.0437 -.0587 -.0679 1.0000 ZELPAR .0922 .0454 .0266 -.1099 -.1479 .3356** of cases: 221 1-tailed Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed CD CD \ m CNJ \ Page 4 SPSS/PC+ 11/25/92 rrelations: V20 V36 V37 V39 V44 V46 SPOL .2011* .0475" -.1219 -.0346 .0129 -.0528 V3 .1259 -.0065 -.0358 .0340 -.0949 .0493 V4 .0850 -.1650 .0690 -.0749 -.0910 -.0742 V8 -.1973* .3133** . 1313 -.1631 . 2666** . 1243 V10 -.0870 .2296* .0550 -.0610 .1987* . 1108 V19 -.5134** -.1114 -.1135 -.0641 -.0703 .0351 V20 1.0000 -.0353 -.0724 .0097 -.0389 .0899 V36 -.0353 1.0000 .3097** -.0651 .4015** . 1332 V37 -.0724 .3097** 1.0000 -.2089* .4376** .1492 V39 .0097 -.0651 -.2089* 1.0000 -.2732** -.0375 V44 -.0389 .4015** .4376** -.2732** 1.0000 .1917* V46 .0899 . 1332 . 1492 -.0375 .1917* 1.0000 V48 -.0325 . 1211 .0733 .0132 . 1547 . 2796** V52 -.2439** .0443 .0117 . 1783* -.0043 .0545 V82 -.0349 -.1289 .1003 .0862 -.0636 -.1132 V83 .0165 -.0388 .0035 -.0164 -.1370 .0012 V90B -.1616 .0742 .1358 .0576 .0273 -.0042 V90D . 1104 .0081 .0252 .0036 .0187 .0415 V90F .0377 .0454 -.0305 -.0893 .0823 .1364 V90G -.0239 . 1136 .0607 -.1190 .0412 . 1071 V90H -.0709 .0705 .0917 .0081 . 1410 -.1583 OTROCI .1900* -.1727 -.0632 -.0920 -.0935 .0030 KVALIFIC -.2063* .2905** .0163 -.1036 .1718 -.0128 IZOBRAZ -.2295* .3108** .0811 -.1304 .2141* -.0370 DOBRINE .0395 .3841** .2278* -.1813* .3544** .0737 OTRNORME . 1137 -.0938 -.0482 -.1050 .0377 -.2093* OTREMOCI -.0075 -.0288 .0931 .0524 .0244 -.1971* OTRINST .1057 -.1520 -.1015 .0159 -.0526 -.1266 OTRNEGAT .0650 -.1700 -.3736** -.0499 -.1238 -.1246 LETA -.4191** .0235 -.1242 -.0520 .0025 .0137 ZELPAR -.2617** .0767 -.0291 .0538 -.0739 .0465 N of cases: 170 1-tailed Signif: * - .01 ** - .001 . " is printed if a coefficient cannot be computed Page 5 SPSS/PC+ 11/25/92 rrelations: V48 V52 V82 V83 V90B V90D SPOL -.2333* -.0157 .0904 .0354 -.2060* .2279* V3 . 1040 -.0980 .0714 .0724 -.0558 .0737 V4 -.3282** -.0861 .1433 .0969 .0050 .1508 V8 .3057** .1348 -.1306 .0034 .0694 .0422 V10 .3190** .0687 .0106 .0267 .0530 .1130 V19 .0334 .1874* -.0822 -.0723 .0636 -.0915 V20 -.0325 -.2439** -.0349 .0165 -.1616 .1104 V36 .1211 .0443 -.1289 -.0388 .0742 .0081 V37 .0733 .0117 .1003 .0035 .1358 .0252 V39 .0132 .1783* .0862 -.0164 .0576 .0036 V44 .1547 -.0043 -.0636 -.1370 .0273 .0187 V46 .2796** .0545 -.1132 .0012 -.0042 .0415 V48 1.0000 .0581 -.2739** -.2180* .0857 -.1061 V52 .0581 1.0000 .0303 . 1645 .0444 -.0627 V82 -.2739** .0303 1.0000 .4186** -.0353 .3263** V83 -.2180* .1645 .4186** 1.0000 -.0508 .1868* V90B .0857 .0444 -.0353 -.0508 1.0000 -.0303 V90D -.1061 -.0627 .3263** .1868* -.0303 1.0000 V90F .2824** . 1151 -.0560 .0353 .0488 -.0595 V90G .2137* -.0748 -.0770 .0975 .0737 -.1287 V90H -.0446 . 1286 -.1378 -.2314* .1255 -.0687 OTROCI -.2995** - . 3696** .2440** . 3605** -.1238 .2270* KVALIFIC .3667** =.0006 =.1649 -.0549 ,1237 -.0094 IZOBRAZ .3187** -.0216 -.0947 .0203 .1716 .0238 DOBRINE .3716** -.0286 -.1084 -.0586 .2534** -.0697 OTRNORME -.3596** -.0085 .1348 .0183 -.1333 -.0859 OTREMOCI -.2048* .0087 .1002 .0294 -.1753 -.0391 OTRINST -.3930** .0035 .0955 -.0104 -.0749 -.0367 OTRNEGAT -.0653 -.0937 -.0761 -.0985 -.0637 -.0123 LETA .0497 .2395** .0147 .1262 -.1130 -.0569 ZELPAR .0663 .5124** .0037 .0934 .0509 -.1084 of cases: 170 1-tailed Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page 6 SPSS/PC+ 11/25/92 irrelat ions : V90F V90G V90H OTROCI KVALIFIC IZOBRAZ SPOL -.2012* -.0148 -.0626 -.0080 -.0253 -.0142 V3 .0708 . 1258 -.1581 .0470 .0879 -.0527 V4 -.1524 - .2492** . 1360 .1318 - .3448** -.3572** V8 . 1383 . 2669** .0639 -.0426 .4400** .5146** V10 .1778 . 2787** .0269 -.0640 .3577** .4799** V19 -.0636 -.0564 -.0212 -.1584 .0795 .0257 V20 .0377 -.0239 -.0709 .1900* -.2063* -.2295* V36 .0454 . 1136 .0705 -.1727 . 2905** .3108** V37 -.0305 .0607 .0917 -.0632 .0163 .0811 V39 -.0893 -.1190 .0081 -.0920 -.1036 -.1304 V44 .0823 .0412 . 1410 -.0935 .1718 .2141* V46 . 1364 . 1071 -.1583 .0030 -.0128 -.0370 V48 .2824** .2137* -.0446 -.2995** .3667** .3187** V52 . 1151 -.0748 . 1286 -.3696** -.0006 -.0216 V82 -.0560 -.0770 -.1378 .2440** -.1649 -.0947 V83 .0353 .0975 -.2314* .3605** -.0549 .0203 V90B .0488 .0737 . 1255 -.1238 .1237 .1716 V90D -.0595 -. 1287 -.0687 .2270* -.0094 .0238 V90F 1.0000 .4390** . 1133 -.0958 .1939* .2196* V90G .4390** 1.0000 .0986 -.0855 .3708** .3704** V90H . 1133 .0986 1.0000 -.2316* -.0973 -.0578 OTROCI -.0958 -.0855 -.2316* 1.0000 -.0942 -.0429 KVALIFIC .1939* .3708** -.0973 -.0942 1.0000 .7435** IZOBRAZ .2196* .3704** -.0578 -.0429 .7435** 1.0000 DOBRINE .2604** .3513** .0499 -.1184 .4192** .4985** OTRNORME -.0842 -.1876* . 1051 . 1033 -.2436** -.2197* OTREMOCI -.0286 -.0944 .0993 .0881 -.0774 .0066 OTRINST -.1250 -.3301** . 1075 . 1607 -.4303** -.3780** OTRNEGAT -.0614 .0553 .0441 . 1066 .0148 -.0225 LETA .0829 .1309 -.0818 -.0535 .2100* .1654 ZELPAR .0864 -.0031 .1436 -.3632** -.0018 .0364 of cases: 170 1-tailed Signif: * - .01 ** - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page 7 SPSS/PC+ 11/25/92 Correlations: DOBRINE OTRNORME OTREMOCI OTRINST OTRNEGAT LETA SPOL -.1202 -.1172 .0184 -.0013 -.0618 .0528 V3 .0397 -.1267 -.0929 -.1399 .0397 .0163 V4 -.2681** .1467 -.0044 .2729** -.0456 -.2024* V8 .3728** -.1742 -.1359 -.3274** -.0269 .2333* V10 .3163** -.1086 -.0441 -.2570** -.0655 . 1558 V19 -.1429 -.0736 -.0206 -.0454 .0452 .0456 V20 .0395 . 1137 -.0075 . 1057 .0650 -.4191** V36 .3841** -.0938 -.0288 -.1520 -.1700 .0235 V37 .2278* -.0482 .0931 -.1015 -.3736** -.1242 V39 -.1813* -.1050 .0524 .0159 -.0499 -.0520 V44 .3544** .0377 .0244 -.0526 -.1238 .0025 V46 .0737 -.2093* -.1971* -.1266 -.1246 .0137 V48 .3716** -.3596** -.2048* -.3930** -.0653 .0497 V52 -.0286 -.0085 .0087 .0035 -.0937 .2395** V82 -.1084 . 1348 . 1002 .0955 -.0761 .0147 V83 -.0586 .0183 .0294 -.0104 -.0985 . 1262 V90B .2534** -.1333 -.1753 -.0749 -.0637 -.1130 V90D -.0697 -.0859 -.0391 -.0367 -.0123 -.0569 V90F .2604** -.0842 -.0286 -.1250 -.0614 .0829 V90G .3513** -.1876* -.0944 -.3301** .0553 . 1309 V90H .0499 . 1051 .0993 .1075 .0441 -.0818 OTROCI -.1184 . 1033 .0881 . 1607 .1066 -.0535 KVALIFIC .4192** -.2436** -.0774 -.4303** .0148 .2100* IZOBRAZ .4985** -.2197* .0066 -.3780** -.0225 .1654 DOBRINE 1.0000 -.0986 -.0823 -.2996** -.0982 .1198 OTRNORME -.0986 1.0000 .2347* .4171** .0127 -.1569 OTREMOCI -.0823 .2347* 1.0000 .3916** -.0367 .0187 OTRINST -.2996** .4171** .3916** 1.0000 -.0321 -.0827 OTRNEGAT -.0982 .0127 -.0367 -.0321 1.0000 -.0536 LETA .1198 -. 1569 .0187 -.0827 -.0536 1.0000 ZELPAR -.0326 -.0611 -.0282 -.0881 .0070 . 1358 of cases: 170 1-tailed Signif: * - .01 ** - - .001 is printed if a coefficient cannot be computed Page 8 SPSS/PC+ 11/25/92 Correlations: ZELPAR SPOL -.0445 V3 -.1286 V4 -.0062 V8 . 1131 V10 -.0091 V19 . 1406 V20 -.2617** V36 .0767 V37 -.0291 V39 .0538 V44 -.0739 V46 .0465 V48 .0663 V52 .5124** V82 .0037 V83 .0934 V90B .0509 V90D -.1084 V90F .0864 V90G -.0031 V90H . 1436 OTROCI -.3632** KVALIFIC -.0018 IZOBRAZ .0364 DOBRINE -.0326 OTRNORME -.0611 OTREMOCI -.0282 OTRINST -.0881 OTRNEGAT .0070 LETA .1358 ZELPAR 1.0000 N of cases: 170 1-tailed Signif: * - .01 ** - .001 " . " is printed if a coefficient cannot be computed