1. in 2. snopič
ČASOPIS
Izdaja
Zgodovinsko društvo
v fllariboru.
Urejuje ^Vnton Kaspret,
Maribor 1905
__Cirilova tiskarna.
Vsebina.
Strun
I. Razprava:
Ilešič Fran Dr.: Iz prvih časov romantike .......1
II. Mala izvestja:
Kovačič Fr.: Prazgodovinske izkopine pri Sv. Juriju ob južni
železnici	. ■..............6")
Slekovec M. f: Oskrbniki ljutomerske graščine .....73
Kovačič Fr.: Marijina cerl ev na Lebarju pri Ma/iboru ...	76
Kovačič Fr.: Studeniški požar 1. 1788....................78
V. Preglej: Dve slovenski prisegi iz leta 1715.......82
» » .» V hiši mecena barona Zoisa.......82
Ilešič Fr. Dr.: Malo besediše 1789 ....................83
» » » O Kremplju............84
d » » Štajerski joželinski katekizem.......85
A. S.: Narodopisna črtica k zgodovini praznoverja.....86
A. P. K.; f Ivan Krstitelj Tkalci.;...........87
III. Književna poročila:
Murko Matthias Dr.: Dieslawische l.iturgie an der Adria. (Oesterr.
Rundschau II. str. 163.—177.) Poroča Fr. Kovačič ...	87 Stegenšek Avguštin: Cerkveni spomeniki lavantinske škofije.
I.	Dekanija gornjegrajska. Fr. Kovačič ......92
Kaučič Fridolin, k. u. k. Hauptmann: Georg Freiherr von Vega.
II.	AuH. Wien 1904. Fr. Hauptmatin........95
Š ur m in Gjuro, kr. sveuč. profesor: Hrvatski preporod 1790 1836.
Zagreb 1904. Fr. Kovačič...........96
Opomba...................96
Gospodje sotrudniki naj napisom: A. Kaspret, c. kr. Kopernikusgasse 11.
iio pošiljati spise uredništvu pod državne gimnazije v Gradcu,

Časopis
za
zgodovino in narodopisje.
Izdalo
Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Uredil
Anton Kaspret.
O'
Letnik II.
Maribor, 1905.
Cirilo v a tiskarna.
*
. vi
Vsebina II. letnika (1905).
St an
I. Zgodovinske razprave in Mala izvestja.
a)	llešič Fr. dr.: Iz borbe med ilirsko in madžarofilško
stranko 1. 1848/49 ......................97
Kovačič Fr. dr.: Spodnjepolskavski urbar iz leta 1504. .	137
Kaspret A.: Letina —, die iandgerichtliche Geblihr . .	147
b)	Slekovec M. f: Oskrbniki ljutomerske graščine. . .	73 Kovačič Fr. dr.: Marijina cerkev na Lebarju pri Mariboru 76
Kovačič Fr. dr.: Studeniški požar 1. 1788 ..........78
Majcen G.: Donesek k uskoški naselbini v Skokah na Dravskem polju.............161
llešič Fr. dr.: Dva graška žurnalista 1. 1848..........156
II. Narodopisne razprave in Mala izvestja.
a) llešič Fr. dr.: Iz prvih časov romantike..........1
■b) Kovačič Fr. dr.: Prazgodovinske izkopine pri Sv. Juriju
ob južni železnici...........69
Preglej V.: Dve slovenski prisegi iz 1. 1715.....82
llešič Fr. dr.: V hiši mecena barona Zoisa.....82
» » »■ Malo besediše 1. 1789................83
» » » O Kremplju.........84
» » » Štajerski jožefinski katekizem ....	85
A. St.: Narodopisna črtica k zgodovini praznoverja . . .	86 Štrekelj K. dr.: Dvoje glagoliških zapisov na obhodnem
listu kranjskem iz 1. 1556....................154
llešič Fr. dr.: Prešeren in mrtvaški list Andreja Smoleta .	159 Majcen G.: Kamenita izbokla podoba zmaja v zidu cmureš-
kega gradu.............152
Hi. Nekrolog.
A. P. K.: | Ivan Krstitelj Tkalčič........87
IV. Književna poročila.
a) Zgodovinska. Murko M. Dr.: Die slawische Liturgie an der Adria (Oesterr.
Rupdschau Bd. II. H. 17. Wien, 1905). Poroča Fr. Kovačič 87 v. Zahn: Styriaca. 3. Graz, 1905.: »Wie die Deutschen
kamen«. Lj. H.............174
Kaučič Fr.: Georg Joh. v. Vega. II. Aufl. Wien, 1904. Fr.
H a u p t m a n n............95
Dob linger Max Dr.: Hieronymus Megisers Leben und Werke. M. d. J. f, oesterr. G. Bd. 26. II. 3. — Innsbruck.
1905. Dr. Karel Verstovšek........176
Pirnat Makso: J. Vajkhard Valvazor. Koledar Družbe sv.
Mohorja. Celovec. 1005. Lj. Hauptmann .... 177 Stegenšek A.: Cerkveni spomeniki lavantinske škofije. I.
Dekanija gornjegrajska. V Mariboru 1905. F. Kovačič 92 M a rtič Grga: Zapamčenja (1829—1878). V Zagrebu. 1904.
F. J............... . 178
Šurmin Gj.: Hrvatski preporod 1790 1830. Zagreb. 1904.
F. Kovačič............96
Ilešič Fr. dr.: O izvoru Vrazova »Babjega klanca«. Zagreb
1904.	F. Kovačič...... . . . . . 178
Ilešič Fr. dr.: Hrvatski utjecaji u starim istočno-štajerskim
tekstovima. Rada 162. Knj. "Fr. Kovačič. . . . . 178 Popovič Pavle: Pripovetka o devojci bez ruku. Beograd.
1905.	F. J..............179
V. Društvena poročila ...........179
VI. Imenik društvenikov...........187
Inhalt des 2. Jahrganges (1905).
Soito
I. Historische AufsStze und Kleine Mitteilungen.
a)
Ilešič Fr. Dr.: Beitrag zur Gescliichte des Kampfes der »illvrischen« und philomagyarischen Partei in den Jahren
1848—1849...............97
Kovačič Fr. Dr.: Das Urbar der Pfarre Unterpulskau aus dem J. 1504 und (lessen Bedeutung filr die Wirtschafts-
geschiclite........... . . 137
Kaspret A.: Ober das Wesen der landgerichtlichen GebUhr,
genannt »letina«........ .... 147
b)
Slekovei M. -]-: Die Verwalter der Herrschaft Luttenberg 73 Kovačič Fr. Dr.: Die Marienkirche am Leber bei Marburg 76 Kovačič Fr. Dr.: Die Brandkatastrophe zu Studenitz im
Jahre 1788 .............. 78
Maj cen G.: Beitrag zur Gescliichte der Uskoken-Ansiedelung
»Skokendorf« im Draufelde..........1(>l
Ilešič Fr. Dr.: Zwei Grazer Journalisten aus dem Jahre 1848 156
II. Volkskundliche Aufsatze und Kleine Mitteilungen.
a)
Ilešič Kr. Dr.: Aus den ersten Zeiten der Romantik, [fiber die Entstehung und Herausgabe des ersten allslovenischen WOrterbuclies und Grammatik von Anton Murko (1829 bis 1832).]............... 1
b)
Kovačič Fr. Dr.: Die vorgeschichtlichen Ausgrabungen bei
St. Georgen an der SUdbahn..... .	69
Preglej V.: Zwei slovenische Eidesformeln aus dem J. 1715 82 Ilešič Fr. Dr.: 1 m Hause des Miizens Freiherrn Sigmund Zois 82 » » » Das Kleine WOrterbuch vom Jahre 1789 . 83
» » » l)ber Anton Krempl........ 84
» » » DersteiermilrkiscliejosephiiiischeKatechismus 85 A. St.: Beitrag zur Gescliichte des Aberglaubens .... 86 Strekelj K. Dr.: Zwei glagolitische Noti/.en auf dem Lauf-zettel zur Einberufung des krainischen Landtages im
Jahre 1556 ... ........ . . 154
Ilešič Fr. Dr.: Prešeren und das Anzeigeblatt Uber den Tod
des Andreas Smole............159
Majcen G.: Reliefbild eines Lindwurmes in der Mauer des
Mureckcr Sclilosses............152
Nekrolog.
A. P. K.: f Joh. T. Tkalčič........... 87
Murko M. Dr.: Die slawische Liturgie an der Adria. (Os'terr.
Rundschau, II. Bd., 17. H., Wien 1905, F. Kovačič) .	87
v /ahn J.: Wie die Deutschen kamen. Styriaca. 3. Band.
S. 1—20. Graz 1905. Lj. H......'.....174
Kauči č Fr.: Georg Frhr. v. Vega. Wien 1904. Fr. Hauptmann 95 Doblinger Max: Hieronymus Megisers Leben und Werke. M. d. J. f. Osterr. G. 26. Bd. H. 3. Innsbruck 1905. Dr. Karl
Verstovšek...............176
Pirnat Max: Joh. Waickhard Valvazor. Kalender des Herma-
gorasvereines. Klagenfurt 1905. Lj. Hauptmann. . . 177 Stegenšek A.: Die kirchlichen Denkmaler (Cerkveni spomeniki) der Lavanter Diftzese. I. Dekanat Oberburg. Marburg
1905. Fr. Kovačič.............. 92
Martič Grga: Memoiren (Zapamčenja) 1829—1878. Agram
1904. F." 1................178
b)	Volkskundliche IVerke.
Surmin Gj.; Die kroatische Renaissance 1790—1836. Agram
1904.	F. Kovačič.............. 96
llešič Fr.: t)ber die Quelle des »Babji Klanac« von Stanko
Vraz. Agram 1904. Fr. Kovačič. .......178
llešič Fr.: (jber die Einfltlsse des Kroatischen auf den ost-steirischen Dialekt um Pettau, l.uttenberg und Fri'edau.
F. Kovačič................178
Popovič Pavle: Die Sage vom handlosen Mildchen. Belgrad
1905.	F. 1................179
V.	Vereinsnachrichten.............179
VI.	Das Namensverzeichnis der Vereinsmitglieder ... 187

Iz prvih časov romantike.
Dr. Fran Ilešič.
lanjskem »Časopisu« sem motril nekatere pojave jože-finske kulture (18. veka) med Slovenci.
Letos se hočem pomakniti za par desetletij dalje, v začetek 19. veka; baš to je doba, ko se je po Evropi razlivala zlata zarja romantike ter narode pomladila, prepo-rodila.
V tem svitu onih časov mi stojita poleg drugih tudi dva sinova mariborskega okrožja, Ivan Narat in Anton Murko. Z njima se bavi nastopna razprava.
I.
Ivan Narat,
jezikoslovec in prvi katehet mariborske gimnazije.
(1803.)
Ozadje, ki hočem nanje obraziti podobo Naratovo, nam je naslikal Stanko Vraz tako-le:1
»Na početku (19.) veka razvedrilo seje nebo nad rodnom bračom u gornjih stranah naše domovine (najpače medju Murom i Dravom), i uzniklo cvetje slovensko na polju du-®evnom. Tu se je skupila u tabor jedan (bez dogovora) sva lr>ladež uznešena za krasno, dobro i krepostno. I mladež ta smatrala ostale tobože slobodnomisleče Slovence, ponoseče
1 V opombah »Guslani i tamburi«. (1845, predgovor knjigi pisan dec. 1844; tam še med živimi narodnjaki imenovani Krempl je umrl 11et dni pozneje, 20. dec. 1844).
se s nekakvim svetoobčanstvom (kosmopolitismom) kao ne-kakve nžmačke slobodnjake, koreči jih materijalistami, koji dobro naroda podlažu koristi svojoj posebnoj. Vredno je, da tu napomenemo prve glave onih viteških slovenskih uz-nešenika. U Kranjskoj bio je na čelu Val e n t i n Vod n i k .. . u KoruSkoj Guts m an... a u Štajeru Prim i c (prof. slov. u Gradcu), Šmigoc (spisatelj slovnice slov.), Narat (pisalac rečnika, utopio se u Dravi), pobratim i drug njegov M. J a k 1 i n (sada dekan u Ljutomeru), Popovič (umro u Beču kao prof. nem. jezika), Kosi (sada župnik u Leskovcih), Cvetko (sada okružni župnik 11 Optuju), Perger (istraživalac slov. starine, umro g. 1840[?J), K. Kvas (sada prof. slovenštine u Gradcu), A n t. K r e m p 1 (sada župnik kod Malenedle) i M o d r i-n j a k . . .«
Izmed vseh tu navedenih mož je Narat 1 j i 1 dosle najmanj znan; izvečine se je imenovalo le njegovo ime.1
1 Vrazov podatek o njem je pač najstarejši v naši literaturi ter očividno zadnji vir več poznejšim povestničarjem, ki imenujejo Nara-tovo ime — dakako včasi v krivi zvezi.
Narata imenuje Božidar Raič v »Slov. Narodu« 1881, št. 262. (z dne
17. nov., v govoru pri Modrinjakovi svečanosti v Središču): »Na Štajer-
skem obdelovali so v onej dobi naše slovensko književno polje Primic, Narat, Jaklin . . . Cvetko«. — Slično Macun (Knjiž. zgod. Slov. Stajerja,
V Gradcu 1883, str. 72.—73.): »Doživel je Volkmer oni čas, ko so možje kakor Primic, Šmigoc, Dajnko, Narrat, Cvetko, Perger, Krempelj, Modri-njak, Kvas, Jaklin in še drugi navdušeni mladeniči začeli delovati . . . Narrat se je vtopil v hudi Dravi pri Mariboru ter ni mogel do kraja dognati svojega besednjaka«. —
Prof. Košan v razpravi »Slovenischer ABC Streit« (Jahresbericht des k. k. Staatsgymn. in Marburg 1890, str. 4.): »Danjko war Mitglied der im Jahre 1810 in Graz von J. Primic angeregten »societas slovenica« (Primic, Šmigoc, Narat, Cvetko, Modrinjak, Danjko, Kvas, Perger. Krempelj, Jaklin)«. Enako Glaser, Zgod. slov. slovstva, 11.45: »— Omenjeni Primic je ustanovil 1810 1. v Gradcu »Societas slovenica«, čije udje so bili razven Primca Šmigavec, Narat, Cvetko, Modrinjak, Danjko, Kvas, Perger, Krempelj in Jaklin«. To je pomota; Narat je bil že 4 leta mrtev, ko je Primic zasnoval »societatem slovenicam«. Prebrati in ločiti pa bo treba tudi druge pri Košanu in Glaserju naštete člane onega društva:
Vendar pa zasluži, da si natančneje ogledamo njegovo življenje in delovanje.
Priniic je prvo leto (1X10) za učenje slovenščine pridobival le bogoslovce (Kres, 1883, 607 , febr. 1811 pa poroča; »tres faciunt collegium, trije smo, nič več, namreč Cvetko Franc., bogoslovec v 2. drugem leti, Šmigoc, pravdar tudi v 2. 1. ino jez«. (Jagie, Neue Briefe, 304); pač pa je Primic skušal pridobiti tudi vnanje ude; zato je vprašal Kopitar Zupana (17. dec. 1810): »Nonne Primiz te adscivit in societatem slovenicam ?« m je dva meseca pozneje Primic prosil prijatelja (gotovo Zupana), naj bi »številce vudov slovčnskiga društva povčkšal« (Jagič, Neue Briefe, 210, 303). S pismom z dne 22. nov. 1810 je Cvetko Modrinjaka zavzemal za stvar in Modrinjak se je nad tem pokretom vzradoval (ib. 301); o Veliki noči 1811 je Cvetko govoril z Modrinjakom in Jaklinom (gotovo ju je posetil v domovini, ib. 302) in izrazila sta mu željo, »da(S die ehemals bestandene und nun aufgelOste Gesellschaft wieder aufieben niOchte (ib. 273). — Narata je spravilo v Primčevo »slovensko društvo« Najbrž pomotno shvačanje podavanja Macunovega (Zgod. knj., 72 — 73), ki najprej našteva zgoraj imenovane može, potem govori o Primčevi stolici, a nazadnje navaja zopet tiste izmed imenovanih, ki so se pojavili na književnem polju.
Vraz je svoj podatek o Naratu imel gotovo od Jaklina. Poleg Vrazovega pa smo imeli dosle še eno izvestje o Naratu, kateremu gre značaj prvotnosti kakor Vrazovemu, namreč izvestje Matjašič-Trstenja-kovo. V svoji zgodovini mariborske gimnazije (Fest-Programm des k. k. Gymnasiums in Marburg 1858, 97) piše Juri Matjašič: »Am 2. Juli 1806 fand der von der Gymnasialjugend und dem Publikum geliebte und ver-ehrte Religionslehrer Johann Narat, ein junger Mann voli herrlicher Anlagen des Geistes und des Herzens, beim Schwimmen in den Drau-"uten seinen unerwarteten Tod« in zopet (ib. 110): »Johann Narath, Weltpriester aus der Seckauer Di5zese, in der Umgebung von Marburg geboren, trat 1804-5 in die neu errichtete Katechetenstelle ein, ertrank a'Jer schon am 2. August 1806 in der Drau. Sein so unerwartete (!) Tod Verursachte allgemeine Trauer, denn mit den herrlichsten Anlagen ver-Sehen, ward ergeliebt von der studirenden Jugend, geschatzt als Kanzel-r«dner und geachtet vom Publikum«. (V prvi Matjašičevi navedbi je Podatek »juli« pogrešen, kakor ni prav ime »Josip«, ki ga daje Naratu v istem programu, 119, Dav. Trstenjak, navajajoč ga med proslulimi učenci mariborske gimnazije: »Narrat Joseph, Religionslehrer am hiesigen Gymnasium und slovenischer Sprachforscher«), Matjašič je Narata mogel Poznati iz ustnih poročil, najbolj pa iz arhiva mariborske gimnazije. -je Matjašič pisal zgodovino tega zavoda, mu je stal ob strani Da-vorin Trstenjak; in Davorin piše v svoji »Zori« 1872, 65: »Uradništvo 111 duhovništvo je (v Mariboru v prvih desetletjih 19. veka) rabilo v kon-
1*
§ 1.
Naratovo življenje.1 Ivan Narat je bil rojen 13. decembra 1777 v Dogošah v hoški župniji pri Mariboru.2 Gimnazijo je v sosednem mestu pohajal od 1. 1791. I796. in jo dovršil z odličnim uspehom.3 V mašnika posvečen je bil aprila 1. 1801.4 ter 9. maja istega
versaciji nemški jezik, slovenski je le lomilo (vse duhovništvo?!) v občevanju s strankami, a slovenski čutil in mislil ni nobeden, nego pred kakšnimi 60 leti edini učitelj verozakona na gimnaziji duhovnik Navat(!), ki je spisoval nemško-slovenski besednjak in v Dravi se kopaje vtopil se, rokopis njegov pa je zginil, da mu ni sluha ni duha«.
Kremplnovo opombu o Naratu gl. spodaj v § 3.!
1	V literarni zapuščini pokojnega kanonika dr. Pajka, ki jo hrani arhiv stolnega kapiteljna v Mariboru, se nahajajo tudi podatki za životo-pis Ivana Narata; z ostalimi podatki o življenju Naratovem me je prijazno poslužilo več gospodov, ki jim bodi na tem mestu izrečena pristojna zahvala.
2	Krstne knjige hoške župnije. Rojstna hiša je bila v Do 'igošah št. 21, roditelja Andrej in Urša Narat. Bil je naš Ivan izmed mlajših otrok (materino ime ni gotovo; pri drugih otrocih se imenuje Helena ali Magdalena — poročilo č. g. Vogrinca, kaplana v Hočah).
3	Pajek podaja iz gimnazijskega kataloga (Calculi, guos studiosa inventus per annum scholasticum 1791 et 1792 a 4. Novb. usque ad 25. Mart. 92 ex scientiis retulit) Naratove rede:
Principitas: Narrat Joannes, Stirus Lendorfensis. Mores 1 em, Talentum 1 em Applicatio 1 em Profectus 1 em.
Tudi v drugem tečaju je imel vseskozi odliko in je bil primus praemifer.
Kot »grammatista« (1792/93) je imel v prvem tečaju vseskozi em, v drugem je bil prvi praemifer in je imel štipendijo; kot »syntaxista« (1793,94) v prvem tečaju vseskozi em, v drugem prvi praemifer; 1. 1794,95 je bil rhetor z istimi uspehi, istotako kot poeta 1795/96.
4	V Slekovčevih beležkah je najti te podatke: 21. marca 1801 sub-diakon, 28. marca 1801 diakon, 4. aprila 1801 svečenik. Letnica 180! ni dvomna. Pri tem pa nastane ta-le opreka: Ceje 1. 1796 končal gimnazijo, je v bogoslovje vstopil l. 1798., ker je filozofija obsegala dve leti, a potem bi dobili samo tri leta bogoslovni h študij!!!
leta nastavljen kaplanom v Selnici ob Dravi, a že tri mesece pozneje (30. avgusta) je postal kaplan in katehet v Mariboru.1
Dokler so gimnazije bile v cerkvenih rokah, za vero-zakon ni bilo treba posebnega učitelja; saj je vsak profesor sam lahko oskrbel tudi ta pouk. Brez katehetov pa so ostale naše gimnazije tudi še po ukinitvi jezuitskega reda, ker so učitelji bili izvečine še ex-jezuiti. Ko pa se je množilo število posvetnih profesorjev, se je pojavila potreba posebnih veroučiteljev.
Posebni veroučitelji so bili nastavljeni prvič za šolsko leto 1804/5 (v vsakem razredu po dve uri, ob nedeljah in praznikih propoved) in prvi katehet mariborske gimnazije je postal baš Ivan Narat, ki pa je opravljal to službo le 2 leti, zakaj že 2. avgusta 1806 je utonil v Dravi.
Pokojni kanonik Glaser je pripovedoval Pajku, da so Narata valovi nesli pod Vurberg; tu da so ga našli mrtvega »a otoku in da je pokopan za vurberško cerkvijo na starem pokopališču baš za glavnim oltarjem. Mrtvaške knjige vur-berške poročajo 1. 1806. pri občini Krčovini: 2. avgusta, Krčovina, častiti g. Ivan Narat, katehet na gimnaziji v Mariboru, 29 let star. V Dravi pri kopanju ponesrečil, 3. avgusta Proti večeru na Krčovini najden, 4. sodnijski pregledan in S. pokopan«.
Diarij mariborske gimnazije poroča: Augustus 1806, S abb.
Haec infausta Gymnasio nostro erat dies, qua R. D. loannes Narat Catecheta Studiosorum eximius cum luctu n°n modo studiosae iuventutis acerbissimo, verum etiam totius civitatis inter balneandum, atque innatans media 6 ta circiter vespere fluctibus absorptus periit; corpus cadaver
1 Mestni kaplan je bil od 1. 1801 do 1804; prvič je zapisan v krstni niatici 14. sept, 1801, zadnjič pa v mrtvaški matici 30. nov. 1804. (Prijazno 'zvestje č. g. prof. dr. Kovačiča).
postridie ad Kartschawin repertum, Wurmbergam translatum, ibique 5. huius tumulatum fuit.
Ob južnem zidu mariborskega pokopališča približno v sredi je (bil vsaj še pred leti) nadgrobni spomenik z napisom: Dem Religionslehrer Johann Narat von seinen Schiilern 1806. Lasse gut uns werden wie Er! Einst weinet an unserem Grabe Wenn ein hellerer Geist strahlet ins Herz.
§ 2.
Narat u čitelj.
Diarij mariborske gimnazije za ono dobo in pa Matja-šičevo poročilo, ki najbrž sloni na njem, naglašata, kako priljubljen je bil Narat pri občinstvu in dijaštvu. Izraziteje pa svedoči o tem baš omenjeni nagrobni spomenik, ki so mu ga posvetili hvaležni učenci.
Med učenci mariborske gimnazije one dobe jih nahajam nekoliko, ki so znani iz zgodovine naše književnosti.
Istega leta, ko je Narat prvič opravljal svojo službo " na gimnaziji (1804/5), je pohajal prvo latinsko šolo (»prin-cipitas«) Anton Krempl,1 drugošolec (»grammatista«) je bil Peter Danjko, a tretješolca (»syntaxistae«) sta bila Vid Penn in Fran Cvetko.2
1 Macun, Knjiž. zgod. Slov. Štajerja, 80/81. - Kremplnovo opombo
o njem gl. doli v § 3.!
3 O teh treh zadnjih poročam po tiskanem katalogu (izvestju), kakor so jih takrat izdajale gimnazije: Nomina iuvenum in Gymnasio Caesareo Regio Marburgensi humanioribus Litteris studentium, ordine classium, in quas per anni scholastici decursum referri meruerunt, publice propo-sita mense septembri anno MDCCCIV. Tu je zabeležen kot prvošolec s prvim redom »Dainko Petrus, Stirus Radkersburgensis«, med drugo.šolci sta »Penn Vitus, Stirus e fano St. Viti, lib. did. (z drugim redom) in »Zwetko Franciscus, Stirus Dornavensis, liber didactro« (praemiferis accessit).
Takratna gimnazija je imela 5 razredov, tri gramatikalne in dva humanitetna; prvi trije so odgovarjali današnji nižji gimnaziji, humaniteta pa današnjemu petemu in šestemu razredu. Današnja »četrta« šola je torej tako rekoč manjkala; četrti gramatikalni razred so gimnazije dobile še le 1. 1819.
Sedaj bomo umeli naslednje: Ker je Krempl 1. 1805. odšel v drugo šolo v Gradec, mu je bil Narat le eno leto učitelj, a ostalim trem po dve leti in sicer Danjku v drugi in tretji šoli (torej v gramatikalnih razredih, dandanes bi rekli, v nižji gimnaziji), Pennu in Cvetku pa v zadnjem razredu nižje gimnazije in v prvem razredu višje gimnazije (v tako zvani retoriki, to je, v današnji peti šoli). Med tistimi dijaki, ki so se l. 1806. z nagrobnim spomenikom oddolžili rnanom Naratovim, so po tem takem pač bili tudi počenjajoči retor (petošolec) Danjko in »poetae« (šestošolca) Cvetko in Penn.1
In ti dijaki so že odrastli deški dobi, ko jim je bil Narat učitelj: ob njegovi smrti je bil Danjko star 19 let, I3enn celo 21 in Cvetko 17 let. To je starost, ko je mladenič že dovzeten za globlji, stvarni upliv; baš zato nanašam, da so bili učenci Naratu, o kojem zatrjuje Dav. Trstenjak, da je v onih časih v Mariboru edini »slovenski eutil in mislil«.
' O Danjku in Kremplu ni treba obširneje govoriti; saj sta znana vsakomur, ki je bil kdaj na srednjih šolah.
1 Životopis znanega učitelja slovenščine na graškem vseučilišču, Prof. Kvasa še ni pisan; po dobi stoji vsekakor tesno poleg gore omejenih mož; zakaj rojen je bil 1. 1790., a Danjko 1. 1787, Cvetko 1789, Penn 1785 in Krempl tudi l. 1790. Le malo starejši je bil Gutman, roj. J784* ki je bil dve leti pred Cvetkom (1. 1811) posvečen v mašnika, izu-člvši gimnazijo v Mariboru, a nadaljnje nauke v Gradcu (Macun, °P- c. 77).
Manj znan je Cvetko, a i njegovo ime se čita v povesti našega preporoda.1
1 Najobsežnejši životopis Cvetkov nam je podal Slekovec v svojem spisu »Škofija in nadduhovnija v Ptuju«. (Ponatis iz »Slov. Gospodarja«, V Mariboru 1889, str. 174. —185.); gl. tudi Glaserjevo »Zgod. slov. slovstva« II. 193—194 in 260. (Cvetko je bil rojen v Dornavi 1789, študiral v Mariboru in Gradcu, posvečen 1813, kaplan v Ljutomeru, pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah 1814-1821, pri Sv. Marjeti na Pesnici, župnik v Lembahu 1823 -1843, dekan ptujski 1843—1848, ljutomerski do 1854, upokojen živel v Mariboru, f 1859.)
Slovel je Cvetko zaradi svojega govorniškega daru; bil je na glasu »slovenskega Cicerona« (Slekovec, op. c. 185); Raič ga imenuje najboljšega in najizvrstnejšega cerkvenega govornika, kar jih je poznal (Slov. Narod 1881, 262; Lapajne, Politična in kulturna zgodovina štaj. Slovencev, 260 — po »Letopisu Mat. Slov'.«). O zlati maši v stolnici mariborski dne 23. avg. 1829 je propovedoval Cvetko »aufier der Kirche in windischer Sprache und er, der bekannte seltene Meister in dieser Sprache erschlitterte die Herzen aller« (Der Aufmerksame 1829 z dne 10. sept.). O viničarskih svečanostih, ki so se izza 1. 1831. vsled izpodbude nadvojvode Ivana vršile v Lembahu, je ob splošnem priznanju slovenski govoril pred samim nadvojvodom (Der Aufmerksame, 1831 z dne 26. nov., 1833 z dne 9. febr. in 9. nov.). Nekateri njegovih govorov so natisnjeni (Glaser, II. 193). — Klanjal seje tudi Vili pevkinji (Glaser ib.; zadnji dve pesmi v Murkovem »Volkmerju« ; gl. Vrazova Djela V. 146, Kres, 1883, 573).
S tem njegovim govorniškim značajem se ujema, kar se nam pripoveduje o njegovih dijaških letih, da se je namreč kot slušatelj filozofije osobito prikupil slavnemu zgodovinarju prof. Schnellerju (v Gradcu od 1806—1823); o tem Schnellerju po zatrjuje Krones (Geschiche der Kari Franzens Univ. in Graz, 491 — 492): »Es war der feurige, rede- und feder-gewandte Mann, dessen Combination und Phantasie der kritisclicn Schiirfe und sachlichen GrUndlichkeit weitaus den Rang abliefen, dessen Lehr-thatigkeit sich jedoch bald dankbare SchUlerkreise sicherte, auf der Katheder besser zu verwenden (sc. als Wartinger)«. Prim, tudi Trstenja-kovo »Zoro« 1872, 22! O razmerju med Schnellerjem in Cvetkom pa slišimo še več; tako nam pravi Raič (Slov. Narod 1881, 262): »Ko je 1812 Schneller, profesor občne zgodovine odstopil, popitan, kdo bi na njegovo mesto sel, odgovoril je: ne poznam za to stolico zmožnejšega na-mestovalca nego je Franc Cvetko, bogoslovec 4. leta, in ta je potem leto dni razkladal zgodovino«. To poročilo dela sumljivim trditev, da je 1. 1812. Schneller odstopil; Schneller je univerzo zapustil jedva 1823 (Krones, op. c. 491; pomota str. 390!?). Slekovec, op. c., 175 pripoveduje stvar malo drugače: »Kot bogoslovec drugega leta je bil od prof. Schnellerja, ki je zaradi bolezni moral predavanja opustiti, zaznamovan
Poroča se, da je tudi Cvetko nabiral slovar.1 Takisto
za najsposobnejšega, ki bi ga mogel nadomestovati. In res je Cvetko potem predavanja Schnellerjeva tako izvrstno nadaljeval, da ni le vseh poslušalcev obdržal, ampak še več jih je pridobil in celo častniki in uradniki so ga hodili poslušat«. Toda tudi tu naletimo na nekaj, kar nam zbuja sum; Slekovec namreč nadaljuje: »Z enako dobrim uspehom je kot bogoslovec tretjega leta nadomestoval na vseučilišči prof. dr. Wiesenauerja iz cerkvenega prava«; a to je nemogoče; zakaj Wiese-nauer je prišel za suplenta na univerzo jedva 1830. Krones ne omenja za dobo Cvetkovih študij nikakih suplentur niti za zgodovino niti za cerkveno pravo. Nekaj istine pa ipak mora biti v teh poročilih, recimo, da je Cvetko kdaj nastopil tako za poskus ali vajo ali vsled kake kratke bolezni katerega profesorja.
V	Gradcu je bil pod Primčevim vplivom; kar je Cvetkovega v Murkovem »Volkmerju«, je v slovenskem jeziku. Nahajamo ga tudi v dotikih z ilirizmom. (Pesmi, ki jih navaja Glaser 11. 193—194, 260 iz »Zg. Danice« 1849, niso našega Frana Cvetka, marveč Oroslava Jožefa Cvetka, takrat kaplana pri Sv. Jakobu v Slov. goricah). Prim. Vrazova Djela V. 138; 1. 1836. je čital Kačiča: »Zwetko war vor kurzem bey uns«, piše Vogrin 29. febr. 1836 iz Maribora Cafu v Gradec, »und sang wie ein zweiter Milovan im klassischen Geiste den walirhaft klassisclien Cačič uns vor, er wird ihn recht einstudieren, sagte er«. (Zbornik Mat. Slov. 1900, 2I3). Bil je z Gajem osebno znan, »jerbo svaki ga Slavjan poseti, koj putuje kroz Maribor«, vendar se ni popolnoma ujemal z Gajevim stališčem, da, radi tega se je 1. 1841. celo skregal z Vrazom in Sreznjevskim (Vrazova Djela V. 265). »Z Dobrovskim in prof. Kuharskim (Kuharski je potoval po naših zemljah 1. 1829) je pismeno občeval o slovenskih zadevah« (Slekovec, ib. 184).
Uplival je rodoljubno brez dvoma na mlajši naraščaj. Klajžarja je spravil v šole, Drobt. 1855, 122; Vraz ga 1. 1835. imenuje »papeža slovesnovernih duš na malem Štajarji« (Djela V. 146/147). Tudi Miklošič fnu je priznaval zasluge za svoje slavistične študije (Murko, Miklosichs Jugend- und Lehrjahre).
V	Ptuju je 1. 1848. postal nemogoč, odkar se je iz njegovih od-redeb o nekem pogrebu ustvarila velika afera; dne 15. avgusta 1848 je zavzel svoje novo mesto v Ljutomeru, baš takrat, ko so se najviše dvigali valovi vzkipele narodnosti; mesec dni pozneje je zastava na stolpu njegove cerkve bila predmet burnih prizorov (str. 11. moje brošurice »Das nationale Leben der Windisch-BUheln 1848/49), vendar so se ljutomerski Slovenci zanašali na rodoljubje novega dekana (»Slovenija« z dne 29. sept. 1848).
To je bil oni Cvetko, ki mu 1. 1813. za novo mašo Modrinjak poklonil znano vatreno: Rjav kakti Judež bodi . . .
1 Gl. spodaj g 3!
je Penna imenovati med sestavljatelji slovenskega slovarja.1 Tako bi se torej vsi ti trije učenci Naratovi (Danjko, Cvetko in Penn) poskušali na polju slovarstva.
Poleg Narata je imela mariborska gimnazija takrat še enega nadarjenega učitelja, dr. Ivana Gottweisa, kije pozneje bil gospodar braneškega gradu pri Ljutomeru in je v 40. in 50. letih 19. veka slovel kot redek rodoljub v ljutomerskem okrožju; rojen 1. 1779. v Mariboru, je bil pač Naratu po priliki šolski vrstnik, a pozneje njegov tovariš v učiteljskem poklicu, zakaj deloval je na mariborskih latinskih šolah baš od
1 Penn je postal minorit ter se dolga leta bavil z nabiranjem besed za slovar. Ko se je Miklošič v petdesetih letih prošlega veka loteval slov.-nemškega slovarja in je pozival rodoljube, da bi mu pomagali nabirati besede in mu izročevali svoje zbirke, je bilo Citati v »Novicah« (1851, str. 151): »Gosp. dr. Miklošič misli tudi nabirek g. Pena, minorita v Ptujem (kteri se neki že 30 let z nabiranjem slovenskih besed peča) . . . kupiti, ako ga bo volja prodati«. Miklošič je dobil Penov slovar; Cigale poroča v uvodu tako zvanega Wolfovega nemškosloven-skega slovarja (Deutsch-slovenisches Wftrterbuch, VII): »Vom Herrn Professor Dr. Fr. Miklošič erhielt ich ein deutsch-lateinisch-windisches Worterbuch des verstorbenen Pettauer Minoriten Penn (vollendet 1854), in welchem das Slovenische ungeschickt genug mit griechischem Alphabet gesehrieben ist, das aber insoferne eine Beachtung verdient, als es aus einer lexikographisch noch wenig durchsuchten Gegend stammt«.
Ko to vemo, se nam ne bo težko odločiti ter misliti na Penna ob čitanju teh-le besed, ki jih je pisal Vraz na dan sv. Jurija 1837 Muršcu v Ptuj: »Če kaj k svetemu Vidi pridete, priporočite me tamdajšnemu besedničari ino abecedari lepo, t. j. visokovrednemu g. farmeštru«. Prim, tudi »Zbornik Mat. Slov.« 1894, 110.
Vid Penn (rodovniško ime: p.Dominik) je bil rojen v župniji Sv. Vida pri Ptuju dne 5. maja 1785; posvečen pri Sv. Andrašu v La-bodski dolini 21. sept. 1814, je kaplanoval v Podlehniku 1814-1816, potem v Ptuju do 1829, ko je postal župnijski oskrbnik pri Sv. Vidu; 1. 1844 se je vrnil zopet v Ptuj, kjer je kot koventski vikar in definitor umrl 14. aprila 1855.
Po teh podatkih je brezdvomno, da Vraz na omenjenem mestu misli baš Penna, a naglasiti je tudi treba, da je Pennu bil 6 let v Ptuju stanovski tovariš Anton Krempl.
1803—1807 kot učitelj stilistike.1 Gottweis je v mladem Cvetku, svojem ljubljencu, zbudil ljubezen do pesništva.2
Se eno diko je imel takrat mariborski zavod, prof. Wartingerja (1802—1805), poznatega zgodovinarja, ki je bil pač Nemec rodom, a je, svobodoumen duh, ugodno uplival na jugoslovansko mladež, na pr. Gaja.3
§ 3.
Narat kot jezikoslovec.
Vraz imenuje Narata »pisalca rečnika&; njegov slovar omenjata tudi Dav. Trstenjak in Macun.
To stvar nam zanimivo pojasnjuje pismo, ki ga je dne 3. jan. 1811 pisal Štefan Modrinjak, takrat župnik pri Sv. Tomažu pri Veliki Nedelji, bogoslovcu Cvetku v Gradec. (Jagič, Neue Briefe, 301—303).
Modrinjak izvešča to-le:
Vor 7 Jahren sind wir, 9 an der Zahl, alle ex ordine Levi, mit Kreisamtlicher Bewilligung den 30. November im •'farrhofe zu St. Urban (im Luttenbergisclien) in der Absicht, unsere Sprache zu organisieren, zusammengekommen. Ich selbst habe von diesem Congresse guten Erfolg gehofft. Meine Mitglieder sprachen von Verfassung eines Worter-'Juches; ich rietli zuerst auf eine National-Orthographie und Grammatik. — Der Vorschlag wurde angenommen; ich ent-warf die Grundsatze der Rechtschreibung — mein seliger Freund Narat (Katechet am Gymnasium zu Marburg) machte einen weitlaufigen und kritischen Plan zu einer Grammatik
1	O Gottweisu gl. Fest-Programm des k. k. Gymn. in Marburg, 110, 1f!> Lapajne, Politična in kulturna zgod. štajerskih Slovencev 291—292;
. Košan, Slovenischer Abc-Streit (Jahresbericht des k. k. Staatsgymn. 111 Marburg, 1890, 22 -23; Weift, Geschichte der Osterr. Volksschule II. 748, d "ajobširneje poroča o njegovem življenju Slekovec v »Popotniku« 1898, 119 -120. — Hofrichter, Lebensbilder etc. 11 si.
2	Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuji, 175.
3	Šurmin, Hrvatski preporod 1. 125.
und arbeitete fleiftig daran. Das Eexic. wurde unter uns alphabetisch vertheilt, bis zum Sept. 1804 die betreffenden Elaborata fertig, wo selbe bey eineni neuen Congresse zur gegenseitigen Priifung sollten ausgewechselt werden. Als Hiilfsquellen beniitzten wir verschiedene slawische Gramma-tiken und Lexica polnische, bohmische, kroatische und — sogar russische. Wahrend der Zeit1 ist Hr. Jaklin ! als Syn-diker3 in die Gesellschaft getreten. Er schrieb den Congress nach Pettau, weift nicht, ob absichtlich, so unbestimmt aus, dali einige den 9., Andere den 10., 11. u. 12. Sept. 1804 dahin kamen, und unsere Bemtihung ist — gleich dem babiloni-schen Thurmbau — zerfallen.4 Heutiges Tages liegt alles bey Jaklin. — Bey diesem Geschafte hatte ich mit Narat mehrere Debatten; schon mit dem Titel der Bucher waren wir nicht einig; er wollte diese Wendisch betitelt wissen, nicht Slavisch, weil es mit Sclave verwandt ist. Allein ich zeigte ihm, dass Slave im Allgemeinen soviel als unser shlahtni, i. e. beruhmt, bedeutet... Hr. Narat wollte in seiner Grammatik fur Windische den Dual haben . . .«
a)
Kdo da je bil vse med onimi devetimi na prvem sestanku pri Sv. Urbanu?
Pozitivno vemo le o Naratu iz Maribora in Modrinjaku od Velike Nedelje, da sta se udeležila shoda; Jaklina pač ni bilo zraven; vse ostalo je ugibanje, dokler nam kak slučaj
1	Primic, v čigar prepisu je ta list Modrinjakov ohranjen, je tu pripomnil: starb Narat, als Urheber dieser Gesellschaft ein sehr thatiger junger Mann.
2	jetzt Pfarrer bey Allerheiligen im Luttenbergischen. (Primic.)
5 an Narat's Stelle (Primic).
4 Die eigentliche Ursache ware der Tod Narat's, glave jim je potlej menkalo. (Primic.)
ne prinese rešitve.1 Pri tem je uvaževati, da so si izbrali baš Sv. Urbana za svoj sestanek (drugo leto Ptuj); to naj bi bilo pač središče, kamor bi najlaže prišli vsi, središče med Mariborom in Ormožem. Tako je tudi Krempl 1. 1830. za shajališče slovstvenikov-jezikoslovcev priporočal baš Ptuj »als den hiezu geeigneten Ort, welche Stadt schon in den Jahren 1803 und 1804 von dem gelehrten Religionsprofessor in Marburg Joh, Narat zu demselben Zwecke ausersehen war«.
b)
Zakaj je pokret končal brezplodno?
Modrinjak v svojem listu iztica, da je Jaklin 1. 1804. sestanek nastavil tako nedoločno, da se v Ptuju niso našli. Nejasnost roka je poleg takratnih prometnih zvez vsekakor mogla biti vzrok, da so se prijatelji čuvali, drugič iti v Ptuj zaman. Mislim pa, da je razdružitvi iskati še globljega vzroka. Malo namigava na to stran že Modrinjak, ko pri-
1 O Jaklinu pravi Modrinjakovo pismo: »Wahrend der Zeit (sc. med jesenjo 1803 in j e sen j o 1804) ist Jaklin als Syndiker in die Gesellschaft getreten«. Te besede je mogoče pač edino tako tolmačiti, da ga jeseni 1803 še ni bilo v »društvu«; to je povsem verjetno; Jaklin je kaplanoval v Ljutomeru do 15. okt. 1802; »potem se je preselil v Jarenino, od koder so ga črez poldrugo leto poslali za provizorja v Lembah. Meseca junija 1805 je postal župnik pri Svetinjah« (Geršak, Ormoški spomini, 105,). Po takem je bil Jaklin jeseni 1803 v Jarenini, torej dosti oddaljen od Drave, kjer se je očividno razvijalo društvo. Se le nekako spomladi 1. 1804 je prišel v Lembah, torej v bližino Marica, ob Dravo.
Na sestanku si pač moramo misliti tudi urbanskega župnika Mrav-'jaka, morebiti tudi njegovega kaplana.
Misli mi nadalje iščejo Leopolda Vol km era, takrat kaplana pri Sv- Martinu pod Vurbergom, Simona Povodna, beneficijata v Ptuju, 111 Gušparja H a rman a iz Selnice (do konca avgusta 1801 je bil v Sel-nici kaplan Narat, s 26. septembrom istega leta pa je prišel tja Harman ostal tam do 1. nov. 1804 — Slekovec, Odlični Kranjci 33). Kaj pa Se Središčan Blaž Kosi, v poznejših letih pristaš ilirske misli, dolgo vrsto let župnik v Leskovcu? Bil je posvečen istega leta kakor Narat,
11 .ie kaplanoval do 1806 v Ljutomeru! In kaj Matija Čolič, tudi Modri-
pominja, da ne ve, ali ni Jaklin namenoma roka nastavil tako nejasno. Kak namen bi ga bil mogel pri tem voditi? Gotovo ne ta, da bi preprečil sploh delo; misliti je le, da mu ni bilo za skupno delo! Modrinjakovo pismo nam kaže, iz česa je izviral v »akademiji« razpor: Modrinjak je zavzemal »hrvatsko-kajkavsko« stališče, Narat očividno stališče zapadno-»slovensko«, vnemajoč se za izraz »wendisch« in dvojino. Spričo take razdvojnosti je Narat, oprt najbrž na Harmana, delal sam.
Da je Jaklin v oni dobi zavračal »kranjstvo«, o tem ni dvoma; morebiti je bilo tudi to vzrok, da je dobil in prevzel on vodstvo.1
Da bi se bil Narat umaknil čisto prostovoljno, recimo, radi katehetske službe na gimnaziji, je malo verjetno, saj je vendar sam nadaljeval delo.
Ce dodaja Primic: »Die eigentliche Ursache (sc. raz-druženja) war der Tod Narats — glave jim je potlej men-
njakov ožji rojak, Središčan, od 1788-1804 župnik pri Svetinjah, »najboljši govornik iste dobe, vseskozi zelo izobražen in plemenit« (Slekovec, Kapela žalostne Matere božje v Središču, 84—86; tudi Puff, Marb. Taschenb. I. 87). Modrinjakov rojak, Središčan, posvečen zajedno z njim
1. 1800., je bil tudi A n d r e j P o 1 j a n e c, od 1802—1808 kaplan pri Svetinjah, pozneje kot župnik zaslužen za svetinjsko šolo. Bas 1. 1803. je postal kaplan v Ptuju Fr. Sal. Gruber, posvečen eno leto za Naratom (pozneje kanonik in škofijski šolski nadzornik), Ptujčan po rodu; »er war der slovenischen Sprache maclitig, scheint somit von slovenischen Eltern abgestammt zu sein« (Zapletal, Die Domkapitel der Diiizese Sekau in Graz und der DiOzese Leoben). Končno naj še omenim pisca »Malega be-sediša« (1789, 1809, 1818).
Narat, Modrinjak, urbanski župnik, Volkmer, Povoden, Harman, Poljanec, Kosi (?) Čolič, Gruber (?) — kdo mi more revidirati to vrsto mož, da bi zanesljivo ustanovili člane prvega »Slovenskega društva« na Štajerskem ?
1 Sredi junija 1. 1811. je bil Jaklin na Dunaju in se je seznanil tam s Kopitarjem; »slavista bravus, me invisit saepe . . . eine interessante Bekanntschaft,« tako piše Kopitar o njem Zupanu ter dostavlja: »Er wiinscht nach der berichtigten Meinung, die ich ilirn von Eucli bei-gebracht, mit Euch in Verbindungzu treten«. (Jagič, Neue Briefe, 223,225)-
kalo«, moramo pomisliti, da Narat že 1. 1804., torej dve leti pred svojo smrtjo ni bil več — glava! Nadomestil ga je Jaklin, a seve — ta je 1. 1805. postal župnik pri Svetinjah. Ta nova služba ga je morebiti tudi začasno odvračala od slovstvenega življenja.
*
* *
»Izdelovanje slovarja smo si razdelili med seboj«, pravi Modrinjak. Smemo mu verjeti in misliti, da so delo prevzeli vsi udeležniki shoda ali vsaj večina. Bili pa so vsi »ex or-din'e Levi«.
A zgodovinski glas imamo le o par izdelkih. Da je Narat sestavljal slovar, to je baš težišče moje razprave. Brezdvomno pa je tudi, da ga je Jaklin sestavljal; »Jaklin hat ein deutsch-wendisches Lexicon nach Schellers deutsehem Theil fertig«, je pisal Kopitar Zupanu 1. 1811. Da je Modrinjak sam prevzel kak del slovarja, o tem spričo njegovega pisma ne bomo dvomili.
Seveda je zelo verjetno, da so poedinci vsled razdru-ženja vse delo opustili, a mogoče je tudi, da so se ga lotili drugi, taki, ki niso bili pri onem prvem sestanku.' —
Da končno niti poedinci s svojim delom niso uspeli, to bomo laže razumeli, ako se ozremo še po sličnih istodobnih podjetjih drugod.
V prvih letih 19. veka se je snovalo več velikih slovanskih slovarjev, a vsi sestavljatelji niso tako uspeli kakor
1 Modrinjak piše, da so se sestanka pri Sv. Urbanu udeležili samo jnožje »ex ordine Levi«, Pajek pa pravi v svojih beležkah, da so se "-delovanje slovarja » b a j e « udeležili: Gottweis, Narat, Jaklin, Cvetko.
od Cvetka je nekaj malega ohranil Lah.« Cvetka seveda moramo ločiti od direktne zveze z Naratom ; zakaj bil je 1. 1803. jedva v drugi ;'oli; pač pa je-mogoče, da se je lotil slovarja pozneje, recimo vsled JzPodbude Primčeve (Lah, o katerem govori Pajek, je gotovo Anton Lah, kot župnik v Lembahu naslednik Cvetku).
Primerjaj pa »Primerjalni slovar slovanskih jezikov«, kise omenja pn Naratovem vrstniku Al. Pergerju (Glaser 11. 173).
Poljak Linde, ki ga je držala moč visoke »žlahte«, grofa Osolinjskega in kneza Čartorijskega.1 Dobrovski je 1. 1802. spravil na svetlo prvi del nemško-češkega slovarja; drugi del je izdal Hanka šele 1. 1821, izjavljajoč v predgovoru: »Die beiden verflossenen Jahrzehnte waren zu sturmisch, der verehrte Grunder und Verfasser dieses Worterbuches (Do-brovsky) zu iiberhauft, als dafi der allgemeine Wunsch hatte befriedigt werden konnen, zumal die Arbeit, die fast un-moglich ist einem einzigen in ihrem ganzen Umfange kaum in einem ganzen Leben zu beendigen, so unzahlbare Schwierig-keiten darbietet«. Vodnik je svoj slovar dodelal — 2 meseca pred Naratovo smrtjo je Laibacher Wochenblatt že prinesel o njem »eine vorlaufige Nachricht« — a ni mogel z njim na dan, ker je vso javnost zavzemal napoleonski vojnik. Hrum časov je pač tudi zamoril plod, ki ga je zametnila Naratova »akademija«.
Duševni sin Jaklina samega, Stanko Vraz, je to istino lepo izrazil v posvetilu svojih »Gusala i tambure«, češ: »Zazvuči bojna trublja po poljih naših, razleže se grom bojnih topova po nebu slavjanskom, i glas smernih vaših (sc. Jaklina in tovarišev) pesama izgubi se u žamoru tom«, mi pa dodajemo: ne samo glas pesmi, tudi beseda slovarja.
Obzorje in spremo Narata in njegovih drugov nam poleg Kopitarjeve opombe o Schellerju2 kažejo Modrinjakove
1 Gl. niže! — Stullija je podprla cesarska naklonjenost, a Voltiču je slovar založil baron Carnea Steffaneo.
J Verjetno je namreč, da so si prijatelji že 1. 1803. vzeli Schellerja za podlago. (Kopitarjeva opomba o Schellerju je zgoraj suh h.)
Imanuel Ivan Gerhard Scheller, leksikograf in slovničar, rojen 1. 173:. v kraju »Ihlovv bei Dahme« (v brandenburški marki južno od Berolina), umrl 1803 v Briegu.
Nas tu zanima nemško-latinski del njegovih slovarjev. L. 17«3. je izdal v Lipsku »Ausflihrliches und miiglichst vollstilndiges deutsch-lateinisches Lexicon oder Worterbuch zur Obung in der lateinischen
besede: »Als Hiilfsquellen beniitzten wir verschiedene slavische Grammatiken und Lexica — polnische, bohmische, kroatisehe und sogar — russische« S tem preidemo k sledečemu poglavju.
Sprache« (drugi natis 1. 1789, tretji 1. 1804/5). 8"; drugi natis ima 2840 polstranskih stolpcev.
L. 1792. pa je v istem Lipsku izdal (Lateinisch-deutsches und) Deutsch-lateinisches Handlexicon vornelimlich filr SchUler. Zweiteroder deutsch-lateinischer Theil (drugi natis 1796). 8°, drugi natis ima 1832 polstranskih stolpcev.
Ali si je Jaklin vzel za zgled oni večji slovar, ali tega manjšega, m znano; verjetno je prvo.
Tudi Vodnik je rabil Schellerjev slovar. »Da (Vodnik) an Jem deutsch - slovenischen Theile (svojega slovarja) arbeitete, nahm er sicli Adelungs grofies Wrtrterbuch und zur Vergleichung das Schel-lersche zum Leitfaden«. (Laibacher Wochenblatt 1806, XXV.—XXVI).
Schellerjev veliki slovar je bil v oni dobi pač najobširnejše delo na tem polju (»Mich dllnkt, daft mein WOrterbuch ziemlich das vollstandigste unter den bisherigen sein werde«, pravi Scheller sam
v uvodu).
Ne smem opustiti, da bi tu ne omenil nekaterih misli iz Scheller-jevih predgovorov. Na str. X,—XI. predgovora velikemu nemško-latin-skemu slovarju čitam: »Es ist traurig, daft unsere SchUler (auch oft Lehrer) so vvenig deutsch lernen. Ich ziele hiermit nicht sowohl auf die Orthographie (in der heutiges Tages jeder kilnstelt und an der jeder zum Ritter werden will), . . . sondern vielmehr darauf, daft man so wenig deutsche AusdrUcke recht versteht, folglich in seiner Sprache Fremdling lst- Unsere Kinder lernen, sobald sie laufen kOnnen, viel Latein, Fran-z"sisch etc. (wenigstens mUssen sie es lernen); ans Deutsche denkt n|ernand; das, denkt man, wird sich von selbst lernen. Und dann sollen diese undeutschen Deutsche eine Menge deutscher sogenannter Exercitia <>orin sie das zelinte mal nicht verstehen) ins Lateinische und Fran-z°sische (lbersetzen. Welche UnmOglichkeit! Man tadelt die, die im dimmer pflUgen, silen, dUngen, schiffen, fechten etc. Man sage mir, ob Jenes nicht fast eben dasselbe sei?«
Slično v predgovoru ročnemu slovarju: »Es ist Unsinn, etwas in ei"e fremde Sprache zu (lbersetzen, was man in seiner eigenen nicht
Versteht.«
Tolmačenje Naratovega razvoja.
a)
Dogoše, rodno selo Naratovo, spadajo med tiste vasi hoške župnije, ki so leta 1785. dobile lastno lokalijo Sv. Nikolaja ter jo imele do 1. 1793., torej baš v dobi, ko je bil Narat goden za ljudsko-šolski pouk. Prvi in edini kurat Sv. Nikolaja je bil Ignacij Mrva, Kranjec po rodu (»Carniolus Moreitschensis«), vrstnik Pohlinovemu pesniku in pospeše-vatelju šolstva Jos. Miheliču, a o tem-le vemo, kako je v Radečah pri Zidanem mostu brezplačno dečke pripravljal za srednje šole.1
b)
Narat dijak v Mariboru (1791—1796?)
Mariborska cerkev je takrat slovenščini dala glas. Mesto je imelo svojega »slovenskega kaplana«: od 1.1745. je ob nedeljah in praznikih opravljal slovensko božjo službo pri podružnici Sv. Urha pred Graškimi vrati. Izza 1. 1775. je bil »cooperator slavonicus« pri Sv. Urhu Josip Frauenberger. Ko pa je cesar Jožef II. 1. 1786. ustanovil posebno predmestno »slovensko« župnijo, ji ni odkazal cerkve Sv. Urha, marveč cerkev dve leti prej ukinjenega kapucinskega samostana2
1 Orožen, Das Bisthum etc. I. 293. — Slekovec, Odlični Kranjci, 52. — O Miheliču sem pisal v »Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko XIV.« (1904), str. 17.
' Mariborski kapucini, ki so poldrugi vek prebili v Graškem predmestju, ko je Jožef II. 1876 razpustil njih konvent, so imeli v svoji sredi tudi slavista, patra Bernarda; njegov rokopisni slovar iz 1. 1760. je imel naslov »Dictionarium germanico-slavonicum tam antiqua quam nova usu recepta demonstrans, nec non alphabetum vetus glagoliticum a Cirillo et Methudio inventum«. Ta rokopis je imel pozneje Caf (Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte I. 105. Tudi v »Marburger Taschenbuch I. 86—87).
(sedanjo frančiškansko cerkev) in je tu postal prvi župnik baš slovenski pridigar Frauenberger (do I793).1
Tudi jezuiti so imeli slovensko nalogo. Ko so se 1. 1757. nastanili v Mariboru, je metropolit salcburški določil, da morata izmed njili vedno najmanj dva biti zmožna slovenskega jezika. Po ukinitvi reda (1773) je ostalo sedem ex-jezuitov v Mariboru: »Sie wohnten in verschiedenen Hausern der Stadt, hielten in der Aloisikirche den Friihgottesdienst mit slovenischer Predigt . . .«2
Ukinitev jezuitskega reda je bila znak bistveno izpre-menjenega državnega življenja. Jožefinska uprava, ki je direktno pred vsem uvaževala le nemščino, je indirektno zbudila življenje tudi v drugih jezikih.
Že 1. 1780. je najti prvi sled oficijelnega razmotrivanja, ali bi ne bilo dobro pouk slovenščine uvesti na graškem vseučilišču.3
Poročevalec v šolskih stvareh pri »notranje-avstrijskem guberniju« v Gradcu, ki je obsegal tudi Kranjsko, je bil gubernijalni tajnik grof Edling (gubernijalni tajnik v Gradcu Pač izza 1. 1788), prijatelj Kumerdejev, tisti mož, ki si je za
1	Tega »slovenskega« pridigarja nahajam v nekaki posebni zvezi z Naratom. Bil je še slovenski župnik v Mariboru, ko je Narat pohajal Prve gimnazijske razrede; za njegovih poznejših gimnazijskih, filozofih in bogoslovskih let je bil nadžupnik v Naratovem zavičaju, v Hočah Wo 1801), ^ ko se je vršil sestanek pri Sv. Urbanu, je bil nadžupnik Pujski. »Živeč vedno bolj zase bil je v svojem poklicu vseskozi vesten 111 »atančen. V družbe ni rad zahajal, zato pa se je toliko rajši bavil s š°lstvom; odgoja mladine, kateri je bil vedno iskren prijatelj, bila mu Je »ajprijetnejša zabava« (Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuju 167—168).
2	Orožen, Das Bisthum etc. 1. 13-14. — Slovenca sta takrat gotovo 'lla P- Blaž Spalatnik (Zaplatnik? Zaplotnik?) in p. Ivan Lažič (Lašič?). Slovenec je bil brezdvomno tudi p. Juri Gajšek, ki je kot ex-jezuit učil "a humaniteti od 1784—1792, torej še tudi takrat, ko je Narat bil v prvi Soli (Matjašič, Fest-Programm, 108).
3	Krones, Geschichte der Karl Franzens-Universitat in Graz, 105.
2*
šolstvo na Kranjskem, osobito v slovenskem smislu pridobil toliko zaslug.1 Dne 11. junija 1792 je inspiciral osebno mariborsko gimnazijo in prisostvoval izpitom.
In grof Edling je imel za ravnatelja mariborski gimnaziji vnetega prijatelja šole, mestnega župnika Andreja Kaučiča (ravnatelj od 1785—1794).
» Zanimiv, toda po svojih vzrokih in virih še nepojasnjen je dogodek pri šolski svečanosti ob koncu šolskega leta 1790/91: učenec Josip Emenc govori o prednostih in koristi slovenskega jezika! In tri leta pozneje se je določilo 20 štipendij po 15 fl. iz verskega zaklada za one učence mariborske gimnazije, ki bi se zasebno osobito marljivo učili slovenščine ter tako postali sposobnejši za dušno pastirstvo. V to svrho se je odredil za vsako leto pismen izpit iz slovenščine, ki ga je imel do 1. 1804. vedno mestni župnik Andrej Kaučič.2
Ko se je na tem zavodu tako-le uvaževala slovenščina, je bil njega učenec tudi — Ivan Narat. Skoro izključeno je, da bi se slovenskih izpitov ne bil udeležil »primus praemifer«.
Baš tista leta, ko je Narat pohajal gimnazijo, je- bil profesor humanitete Juri Oblak, Kranjec, rodom iz Cirkna (v Mariboru od 1793—1798),3 posveten svečenik.
Po tem takem ni dvoma, da je mogel Narat že v Mariboru spočeti slovensko »mišljenje in čutenje«.
1 Apih, Zgodovina narodne šole na Slovenskem (Letopis Mat. Slov., 1894, 30 si.). — Nekako istodobno z njim je prišel na Štajersko (za okrajnega šolskega komisarja v celjskem okrožju) njegov slovenski prijatelj Kumerdej.
' Glej »Časopis« I. str. 130—131.
3 V šolskem letu 1793 je bil suplent gramatikalnih predmetov na gimnaziji v Gradcu, 1794 suplent v Mariboru, potem profesor istotam do 1798, tega leta prestavljen v Gradec, umrl 11. marca 1803, 46 let star-(Peinlich, Gesch. des Gymn. in Graz; Matjašič, Fest-Programm, 109).
Ko je Narat študiral v Gradcu, cesarja Jožefa II. sicer davno ni bilo več med živimi, a duh časa, ki ga je on hotel pokazati v uredbi konkretnih prilik, še ni zamrl. Univerza graška je bila še vsa jožefinska; delovali so na njej možje, ki jih je jožefinska prosvetljenost dvignila na odlična mesta.
Tako je v »filozofiji« (današnji sedmi in osmi šoli) predaval modroslovje profesor Ivan Nep. Wolf,1 ki je bil 1. 1774. spoznan primernim, da zameni jezuitske učne sile, a matematiko Fran Jesovsky, ki je bil 1. 1786. namenjen profesorjem praktičnega prirodopisja v generalnem semenišču.2
Takisto so na teologiji učili znameniti jožefinci; dogmatiko je tradiral (izza šolskega leta 1800) Ivan Tretter, ki je učil v Gradcu že za generalnega semenišča, moralko Josip Jtistel iz Ljutomeric na Češkem, ki je prišel v Gradec 1790 s praškega generalnega semenišča, »ein kenntnisreicher und aufgeklarter Mann«3 — znan kot pospeševatelj stolice slovenskega jezika v Gradcu 1812 — osobito pa je poudariti 1'rana Gmeinerja, cerkvenega zgodovinarja, odločnega Jožefinca, ki je na Narata mogel tem bolje vplivati, ker mu Je bil ožji rojak.4
V takem duhu je Narat dovršil svoje študije v Gradcu. Ni dvoma, da je bil jožefinec tudi on — do škofa Zžinger-^eja in Slomška, ki sta na Štajerskem zatrla jožefinski duh, Je bilo še daleč.
' Kočevar po rodu, gojenec ljubljanskih šol.
5 Verozakon takrat še ni bil učni predmet filozofije, a »akademski propovednik« je bil izza 1. 1792. Jakob Hussik, župnik v Mooskirchenu.
3	Krones, Geschichte der Karl Franzens-Universitat in Graz 487. " je tudi častni član kranjske kmetijske družbe (1815). Čeh po rodu?
4	Rojen 1. 1752. v Studenicah na pristavi, lastnini studeniških do-j^mikank (Macun, Knjiž. zgod. 54). Gmeiner in pa jurist Neupauer (Mariborčan po rodu) sta bila »literarno najbolj delavna profesorja jožefinske ot)e graškega vseučilišča in sta kot odločna jožefinca nastopala z be-
Sedo ir> peresom«. (Krones, op. cit. 469).

Z Naratom zajedno so bogoslovje v Gradcu študirali Središčana Polanec in Modrinjak in Ptujčan Fran Gruber, prva dva posvečena eno leto pred njim, zadnji eno leto za njim.
Modrinjak je Vrazu »Slobodan um«, a Modrinjak imenuje Narata izrecno svojega prijatelja: luč, v kateri nam stoji Modrinjak, nam razsvitlja tudi značaj Naratov.
Isti Vraz imenuje Mih. Jaklina Naratu »pobratima i druga«, a Jaklin je začel svoje bogoslovne študije še v jože-finskem generalnem semenišču.
Bila je to sploh doba, ko je baš razcvetel plod Jože-fovih cerkvenih uredeb.1 —
A ti učenci jožefinizma s svojim delom že segajo v čase, ki jim je romantika dala svojo bojo.
Ali nam zadnja, zlasti graška doba Naratovega razvoja kaže katero točko, kjer bi mogli iskati vpliv na njegovo slovenstvo?2
Zametki idej leže sicer v duhu časa, a konkretnejšo obliko jim dajo običajno šele ali poedine jake osebnosti ali ožji prijateljski krogi.
Za Slovence je očividno bil pomemben »kružok«, ki se je zadnja leta 18. veka sestajal v mali pritlični hiši gospe Wastlnove na oglu Eggenberške in Anine ceste v Gradcu. Pod nje krovom so se zbirali vsak večer mladi ljudje, študenti, vse prijatelji in znanci domačega sina Ignacija Henrika Wastlna ter se svobodno razgovarjali o velikih dogodkih osobito na Francoskem, o Kantovi filozofiji in naravnem pravu »brez predpisanega komentarja«, o najnovejših pojavih
' Župnik je v Mariboru Naratu bil jožefinec Kavčič; o njem gl. lanjski »Časopis« str. 130 —131; istotam omenjeni Čebul je bil v Mariboru katehet, ko je bil Narat že bogoslovec; v bližini mariborski je takrat deloval še eden izmed tistih mož, ki jim je sekovski škof 1. 1787. radi tobože nepravovernih odgovorov pri izpitih vzkratil posvečenje, namreč Ivan K.rničnik (od 1799—1802 kurat pri Mariji v Puščavi, od 1802-1825 v Selnici).
2 Stari zakon je Naratu v bogoslovju tolmačil bosonogi avguštinec p. A corde Jesu, Severin Dvorzak, novi zakon pa dominikanec Gundi-slav Dernošnik. Kakšna rojaka?
literature in politike, vmes pa tudi peli — njih »mati«, gospa Wastlnova, jih ni služila v krepilo le s »slovensko perutnino«, marveč je znala, prosvetljena kakor je bila, tudi sama sarkastično izpregovoriti o takratnem svetu, osobito i o politiki, saj je imela spominov iz časov Marije Terezije in Jožefa II.1
Izvečine so bili študentje, prisedniki tega »revolucionarnega kružka«, Slovenci po rodu, vsaj iz Malega Šta-jerja doma. Bil je med njimi Konjičan Navršnik, tisti, ki ga je zanimanje za francosko revolucijo uneslo celo tja na nje pozorišče, v Pariz; bil je med njimi Alojzij Perger, tisti Urbančan, ki je pozneje znamenito uplival na Danjka in njegove vrstnike, in pa očividno tudi Ignacij Zimmermann, Slovenjebistričan, Volkmerjev učenec, ki je (»als Staats- und Weltmann bekannt«) bil pozneje škof labodski, pa poleg Wartingerja Gottweifi.
Drugi člani kružka mi niso znani, a to vem, da so Wastl, Perger, Zimmermann bili po času rojstva najožji vrstniki Naratu, in več nego verjetno je, da je bil i on med »študenti-zarotniki« ali vsaj blizu njih.2
Velepomembnaje sigurno činjenica, daje bil Naratu vrstnik Stefan Modrinjak, gojenec hrvatskih učilišč. Kar je Miklošič 0 samem sebi izpovedal, češ: »V Varaždinu neje bilo narodnega buditelja; no raba slavenščine v školi učila me je, da sem slavenski jezik v školi in življenju više ceniti znal, nego Je to pri fantih biti moglo, ki so prihajali iz nemških škol v gimnazijo«, to pač smemo prenesti tudi na Modrinjaka in nJegovo razmerje do Narata.
1	To nam poroča vnuk gospe Wastlnove, Hofrichter v »Lebens-bilder aus der Vergangenheit« (Graz, 1863), str. 37.-39. (in 46,—47). Poročilo je jako važno in zanimivo, ker nam kaže, kako je francoski Prevrat zrevolucioniral tudi slovensko mladež; zato ga v dodatku pona-Usnem v nadaljnje izsledovanje.
2	Wastl je bil rojen 1. 1775. ter je, dovršivši filozofijo, vstopil 1. 1776. /a akcesista pri stanovskem knjigovodstvu v Gradcu. (L. 1800. je njegova ^ati, vdova po blagajniškem činovniku, bila pač že mrtva; zakaj tedaj
Od druge strani pa je po vsej priliki Harman, Kranjec po rodu, prinesel tja na sever tudi glas o Vodniku, njegovi Pratiki in Novicah. In še trikrat so se vršili Kavčičevi slovenski izpiti na gimnaziji, ko je Narat že kaplanoval v Mariboru.
*
* *
»Als Hulfsquellen beniitzten wir verschiedene slawische Grammatiken und Lexica — polnische, bohmisehe, kroatisehe und — sogar russische«, nam zatrjuje Modrinjak.
Od kod in kako so poznali hrvatske slovnice in slovarje, tega ni treba razkladati; druga pa je s poljskimi, češkimi in ruskimi knjigami.
Usoda Poljske, ruska vojska na poti v Italijo, češki jezikoslovni preporod — to troje je brez sumnje delovalo tudi na Narata, Modrinjaka in prijatelje.1
Bila je sploh to doba, ko so na raznih krajih slovan-
je stanoval v Elisabethg. 106). Perger rojen 1776, Zimmermann 1. 1777, a Narat tudi 1777 in Modrinjak 1774, Gottweifi pa 1779.
0	Wastlnu in Zimmermannu poroča Wurzbach: »Mit Ignaz Zimmermann, dem spateren FUrstbischof, verband ihn (sc. Wastlna) innige Freundschaft, er stand mit ihm als seinem eliemaligen Schulkameraden und Jugendfreund, im vertrautesten persOnlichen und schriftlichen Ver-kehr«. A Hofrichter (op. cit.) str. 31.: »Zimmermann gehftrte als Student einem Kreise an, von dem schon die Rede war (misli gotovo na str. 9.) und aus welchem tUchtige Manner fUr Staat und Wissenschaft hervor-gingen«. A na oni str. 9.: (Wartinger und Gottweifi) gehOrten einem Kreise an, von dem spilter die Rede sein soli (str. 37!). Josef Wartinger veri i eft ihn, eben in Marburg seine Bestimmung suchend, zuerst, aber er gait in selbem als der eifrigste Vertheidiger der Menschenrechte, wie er auch spilter noch oft in vertrauten Kreisen sich bitter gegen physische und psychische Tyrannei aussprach«. Wartinger je prišel v Maribor 1. 1802, a Gottweifi 1803.
1	O Modrinjakovem slovanskem obzorju nam svedoči njegova pesem »Božiča Slovenka« (natisnjena v Zborniku Matice Slovenske 1904, str. 237-239).
O početkih zanimanja za Ruse v dobi okoli 1800 gl. Popotnika 1902, 173. Kako je pozneje zmagoslavje rusko (1812) navduševalo na pr. Jarnika, nam kažejo njegova pisma (Jagič, Neue Briefe).
skega sveta Idili slovarji; Vodnik, Stulli (1801), Voltič (1803), Dobrovsky (1802), in Linde (1807), so tega priče.1
Naj tu dodam še par poročil: dr. Jos. Muršec (r. 1807 v Bišu v Slov. goricah) piše v svoji rokopisni avtobiografiji: »5 let starega so me mati poslali k županu, očetu Simerlu po vojake, ktere bi imeli prenočiti, da bi jih domo privedel. (Oča pa so morali z vozom po vojaško spravo.) Smelilaje in muzaje stopa 12 ruskih vojakih za menoj — svojim velikanskim vodjom. Prišedši ž njimi k plitvemu potokecu ga bos prebredem, vojaki pa so prek in še noter skakali in se radostno smejali ... Že dijak, sem onih dvanajstero Rusov nekikrat omenil; oča so pristavili: »Z Moskoviti smo lehko govorili.«
Nadalje nam pripoveduje Radoslav Razlag (Zora, jugoslavenski zabavnik 1852, 135) o Kolomanu Kvasu (rojenem 1790): »Prvo ga pro-budi slučaj, da se godine 1807 sastane s ruskimi Stajersku prolazečimi vojaci, s kojimi se podobro sporazumi naš narod«.
1 Izmed slovanskih slovarjev, ki so se snovali v začetku 19. veka, sega kranjski primeroma jako daleč nazaj— Le Stulli je v svojih začetki starejši.
Vodnikov slovar je bil nastavek Kumerdejevega truda, a Kumerdej je že 1. 1779. govoril članom »Academiae operosorum Labacensium«: Meine Herren !... wir wollen ein WSrterbuch, die Grundlage zur Sprache, mit gemeinschaftlichen Kraften verfertigen«. Potem pa se je stvar počasi vlekla; prvi javni glas o Vodnikovem delu je prinesel dne ll.avg. 1802 (št. 63.) brnski list »Patriotisches Tageblatt«.
Ta prva javna vest o Vodnikovem slovarju se sicer omenja, a nikjer ne nahajam nje natančnejše vsebine; zato jo hočem tu ponatisniti; glasi se namreč:
An die Herren Linde und Wodnigg, in Betreff eines slawischen Wiirterbuchs. — Herr Linde, Bibliothekar Sr. Durchlaucht des Herrn FUrsten Czartorisky in Wien, gibt ein polnisches WOrterbuch nach Adelung heraus, und nimmt dabei vergleichende Rttcksicht auf alle s'avischen Sprachen. Die bisherigen Bemilhungen des Hern Linde er-hielten den ungetlieilten Beifall der Gelehrten, und wurden auch in die Jenaer Literaturzeitung mit Auszeichnung aufgenommen.
In Laybach lebt ein Leksikograph der krainerischen Sprache (auch eines slavischen Dialekts!) der aber seine Arbeit noch unter der Hand hat. Er ist Professor der Poetik und heifit: Valentin Wodnigg.
Da Herr Linde alle slavischen Sprachen vergleicht: so kommt llun auch die krainerische an die Reihe. Gewifi wird.und mutt Herr L'nde wUnschen, etwas Wahres und Richtiges von dieser Sprache zu Wlssen. Alles, was bisher dartiber ist geschrieben worden, ist fehler-haft; — aucj, wurde ihm wohl schwerlich jemand bessere Auskunft Seben kOnnen, fiber alles, was er nur hierinfalls wUnschen kOnnte, als dies Herr Wodnigg wirklich zuthun imstande ist.
To pa sedaj lahko trdimo: pred dobrimi 100 leti so naši jezikoslovci v Ljubljani (Kumerdej, Japelj, Vodnik), v
Nun weifi ich von guter Hand, daft sich Herr Wodnigg nicht nur gern zu aller Hilfeleistung herbeilassen wlirde, sondern dies thun zu kOnnen sogar wiinscht; indem ihm diese seine Muttersprache am Herzen liegt, und er darilber nicht gern etwas Falsches, besonders in einem beifallswtlrdigen Werke, ausgebreitet wllfite.
Im Namen dieses Zweiges der Literatur wtlnsche ich daher, dafi diese beiden wllrdigen Manner sich in Riicksicht dieses Gegenstandes; einander nilherten, und sich darttber in Korrespondenz setzten. Ich wiirde selbst diese literarische Bekanntschaft in Wien eingeleitet haben allein da mir die Adresse des Herrn ftirstlichen Bibliotliekars Linde nicht bekannt ist, ich audi zu wenig Mufie habe, ihn aufzusuchen: so bitte ich ihn liier Offentlich, entweder unmittelbar an Herrn Prof. Wodnigg in Laibach zu schreiben, oder seine Adresse an das patr. Tage-blatt gefalligst einzusenden.
Wicn den 7. Julii 1802.	G.
Nato je Linde v istem časopisu z dne 30. oktobra 1802 (št. 86.) objavil svojo »Antwort auf die an mich und Herrn Wodnigg geschehene Aufforderung:
Freundschaftliche Hlilfe kann einem, besonders da, wo man ihrer reclit dringend bedarf, nicht anders als sehr erwUnscht kommen. Ich eile daher, Ihnen meine Adresse mitzutheilen, indem ich bemerke, dafi, ob ich mich gleich der thatigsten und huldreichsten UnterstUtzung Sr. Durchlaucht des Herrn FUrsten Czartoryski erfreue, ich gleichwohl nicht fttrstlich Czartoryskischer, sondern graflich Ossolynskischer Bi-bliothekar in Wien bin, und dafi mir unter diesem Titel jedes Schreiben richer zukommen wird.
Wien den 18 ten August 1802.
M. Samuel Gottlieb Linde graflich Ossolinskyscher Bibliothekar, der gelehrten Gesellschaft in Warschau Mitglied.
Ali se je korespondenca začela, mi ni znano. Med svojimi viri navaja Linde za »kranjsko narečje« : Bohoriča in Pohlina, za »windijsko narečje«: Migiserjev »Diet. 4 linguarum« (1744), celovško gramatiko iz 1. 1758, Zelenkovo slovnico in Gutsmanovo (1799). Kranjsko narečje imenuje »dijalekt, ki ga govore v Kranjski, malo različen od sosednega vindijskega«, a vindijski mu je »dialekt v Stiriji itd., bližnji sosed kranjskega, zato čestokrat od njega nerazličen«. Ta ločitev »kranjskega« in »slovenskega« jezika ni vsaj v duhu poznejšega Vodnika.
Že prihodnje leto (1803) piše Linde radi Megiserja Japeljnu v Celovec (Ljublj. Zvon 1886, 125—126).
Celovcu (Japelj) in na Štajerskem (Narat in tovariši) že rabili onodobno jezikoslovno literaturo drugih Slovanov.
Bili so Slovenci, ker so vedeli, da so Slovani.1
*
________ * *
Prvi zvezek Lindejevega slovarja je izšel sicer šele 1. 1807, a delal ga je Linde že davno prej; v predgovoru čitamo, da je slovnik začel že v Lipsku, malo ga nadaljeval v Varšavi, a da se ga je na novo lotil, ko je koncem 1. 1794. prišel v hišo grofa Osolinjskega za knjižničarja — Osolinjski mu je pri delu bil to, kar Cojz Vodniku. —
Dobrovski je začel svoj slovar 1. 1798, Stulli je svojega izdelal v dobi od 1760—1782 (tiskan 1801—1810).
1 Katere poljske, češke in ruske knjige so rabili Narat in tovariši, o tem moremo le v obče govoriti, oziraje se na takratno jezikoslovno literaturo drugih Slovanov in pa na znani zgled Kumerdejev, Japeljnov in Vodnikov.
Ku mer dej je rabil: za poljščino Ivana Monete »Enchiridion Polonicum« (1774), Gregorii Cnassii »Thesaurum Latino-Polono-Germa-nicuiti« (1780), Mihaela Abrahama Trotza »Nouveau Dictionaire Fran<;ois-Allemand et Polonois« (1 IV, 1771); — za češčino: Konstancijevo češko slovnico (1705), slovnico iz 1. 1739., Maks. Simka »Priročno knjigo za učitelja češke literature (1785) in »Dictionarium von dreyen Sprachen« (1722); — za ruščino: Lomonosovo slovnico (1764), »Anfangsgrttnde der russischen Sprache, dem Weifimanischen Teutsch-lateinischen und rus-rischen Lexikon beigebunden (1731), Jakoba Roddeja slovnico in slovar (1773, oz. 1784), Svjetsko školo od Le Nobla (Svjetskaja škola, Le Noble, 1761). [Ta dela so navedena v njegovem rokopisu »Versuch Einer Historisch-kritischen Krainisch-Slavischen Grammatik. 1791«, v ljublj. hcejski knjižnici Mscr 347],
Japelj je rabil poleg mnogih slovarjev: za poljščino slovnico J- L. K. Bina (1790), Aleksandra Adamoviča in Ivana Monete (v priredbi ^ogelovi); — za češčino slovnico in slovar Karla Ignacija Thama (1801, °z. 1799), Pohlovo »BOhmische Sprachkunst« (1776); — za ruščino Lomo-nosova, Roddeja. (Po rokopisu »Slavische Sprachlehre« 1807, v ljublj. Hc. knjižnici.)
V o d n i k u so služili poleg hrvatskih (Jambrešiča, Belostenca, Della-helle, Stullija) Trotz, Tliam, Tomsa, Dobrovsky', Rodde, Haym, 1. 1704 v Moskvi tiskani »Dictionnarium trilingue (Laibacher Wochenblatt, 1806, XXV-XXVI.)
Kumerdej, Japelj, (Linhart) in Vodnik so po slovanske knjige segali v bogato zakladnico knjižnice barona Cojza, ki jim je bil plemenit mecen.
Ko se je Japelj preselil v Celovec, si je pač sam nabavljal slovanske knjige; to se razvidi iz pisma, ki ga je 1. 1803. pisal Poljaku
To je lik Ivana Narata, stoječ med »reprezentanti duha slavenskog od prošaste dobe«, ki jih slavi Stanko Vraz.
Izraziteje se nam odraža brezdvomno s splošnega ozadja, ki ga je očrtal pevec cerovski; ipak je še mnogo nejasnega na njem in mnogo negotovega.
Nadaljnja izsledovanja bodo morebiti kdaj dotirala, kar je tu še nedognano, potrdila, o čemer tu samo ugibljemo, in tudi popravila, kar trdimo.
Dodatek.
Zgoraj omenjeni »kružok revolucionarnih študentov« nam opisuje Hofrichter tako-le:
An der alten Eggenbergerstrafte in Graz, wo sich diese in die neue Annastrafte milndet, steht noch ein kleines unansehnliches Hauschen (sogar ebenerdig nur), und nimmt sich gegen die Prachtbauten dieser neuen Welt in nachster Nahe gar sonderbar aus. Dasselbe gehOrte in den letzten Jahren des vorigen Jahrhunderts der Grofimutter des Schreibers dieser Zeilen (sc. gospe Ceciliji Wastlnovi), die von einer kleinen Pension und dem Ertrage des Gartchens dabei lebte. Unter ihrem Schutze versammelten sich damals darin oft junge Leute, die sich urspriinglich ihrem Sohne, der spater in der literarischen Welt eine Kolle spielte (I. H. Wastl) anschlossen, besprachen dort die Tages-ereignisse, die Erscheinungen in der Literatur usw. und waren oft sehr guter Laune, wie es die Jugend und Freiheit mit sich bringt. Dafi aus diesem Kreise spater selbst Manner von hohem (innernundilufiern) Werthe hervor-gingen, ware nur zu erwahnen, weil alle vielstockigen Hauser der neuen HauptstralSe zusammen, jetzt vielleicht nicht solche Manner zahlen!
Hatten die Herren »Mafiregler« der damaligen Zeit gewufit, da(5 sich da allabendlich »Studenten« versammeln, die grofien Begebenlieiten der Zeit (besonders den Gang der Revolution in Frankreich) erzahlen, tlber Kant'sche Philosophie und Naturrecht ohne vorgeschriebenen Com-mentar verhandeln, die neuesten Erscheinungen der Literatur und Politik des In- und Auslandes frei bespreclien u. s. w. — ja zeitweise sogar Trink- und andere Lieder ertOnen lassen — waren diese Bestellungen »im Garten« wohl eingestellt oder sie selbst Alle bald sammt und
Lindeju; prosi namreč Lindeja, naj ga posluži z lužiško-srbsko in slovaško slovnico, »die ich zu Wien nicht zu kaufen bekam« (Ljublj. Zvon 1886, 126).
Kdo bi bil na Štajerskem tak mecen, ki bi Naratu in prijateljem oskrboval slovanske knjige? Ne poznamo ga.
sonders unsichtbar geworden, und batten ihre Bestimmung in entfernten Regimentern oder beim Fuhrwesen (ein sehon damals beliebtes Aus-kunftsmittel fUr solche Falle) gefunden — wie es bekanntlich so vielen unvorsichtigen jungen Leuten erging statt sie spater Alle zu h oh en Eliren kamen oder d ure h innern Werth und stili e s W i r k e n g 1 a n z t e n.
Unter diesem jungen Volke herrschte oft die heiterste Laune, besonders »wenn etwas vom Hause«1 kam (die meisten waren aus Unter-steier zu Hause), wie im Wissen herrschte im Geniefien dann ein Com-munismus, und wenn die Eltern des Einen oder Andern was schickten (ein alter Studentenbrauch) wurde Commers gehalten, statt philosofirt oder disputirt. Hatten Herr von Thugut und seine Helfershelfer davon gewufit, sie wiirden darin den Untergang der Osterreichischen Monarchic gewittert und dieser Unterhaltung »im Garten« bald den Garaus gemacht haben — Grofimtltterchen aber schloft die Balken, bereitete »die win-dischen Vogel« zu und wechselte fleifiig die Flaschen, ohne im Singen ein staatsgefahrliches Symptom zu linden, erntete aber auch die An-erkennung dafUr, dafi ihr dies »junge Volke«, wie sie es stets nannte, Mann ftir Mann bis zum letzten Augenbliclce in Liebe und Verehrung ergeben war.
Die meisten dieser Studenten waren Slovenen (wenigstens aus den »untern Gegenden« zu Hause), vertrugen sich aber ganz gut mit ihren deutschen Kollegen . . .«
Nato podaja sliko Kopertina Navršnika in Alojzija Pergerja, ki sta bila oba v krogu »na vrtu«.
II.
Nastanek in prvo izdanje Murkovih jezikoslovnih del.
(1829-1833.)
Še žive, ki so ga poznali, hoškega dekana Antona Murka! Ko je na starega leta dan 1871 umrl, so se pač spoinnili, daje bil to nekdaj »seriptor slovenicus« — nekdaj ! Zakaj skoro 30 let mu je praznovalo pero in 40 let je do njegove smrti poteklo, odkar je zašumelo prvič njegovo ime Po slovenskem gaju.
Vsi, ko so dovršili srednjo šolo, vedo, da je Murko v Prešernovih (Vrazovih) časih, v tridesetih letih minulega veka
1 Prevod slovenskega izraza: »z doma!«
spisal slovnico in slovar, oboje epohalno v zgodovini slovenskega jezika.
Vprašam: »Kdaj jih je izdal? Kak jim je naslov?« Odgovor: »1832 oz. 1833. Natančni naslov je najti v literarno-zgodovinskih in bibliografskih spisih.«
Toda žalibože se nam zmedejo letnice in naslovi, ako si jih pogledamo v »Letopisu Mat. Slov.« 1880, 239 ali v Pleteršnikovem slovarju XIV.—XV. ter jih primerjamo s podatki po drugih knjigah, na pr. v Simoničevi Bibliografiji.
Skušajmo malo natančneje določiti nastanek in izdanje Murkovih jezikoslovnih del!
A.
Tisk in izdanje.
§ 1.
Poziv Ferstlnove knjigarne.
V dobi, za kojo nam gre (okoli 1829), knjigar ni bil baš v zadregi, če mu je bilo treba postreči s slovensko slovnico; osobito je bila na Štajerskem na razpolago Danj-kova slovnica (1824), prodajal pa seje v Gradcu tudi Metelkov »Lehrgebaude« (1825).'
Teže mu je bilo kupca poslužiti s slovenskim slovarjem; Pohlin je bil že davno — obsojen in jedva v trgovini do-biten; Gutsmanna je pač še 1. 1829. ponujala graška knji-
1 »Steyermiirkisches Intelligenzblatt zur Griitzer Zeitung z dne
4. in 18. marca 1828 je prinesel »Literarische Anzeige filr Freunde der slowenischen Literatur«, češ, bei Damian und Sorge, Buchhandlern in Gratz, Sporgasse Nr. 89 ist zu haben : Lehrgebaude der slowenischen Sprache . . . von Fr. Metelko . . , razen tega Potočnikove »Svete pesme« in več Zalokarjevih del. Naznanilo pravi, da je Metelkova slovnica »(ein) vortrefflich geratenes Werk, wie sich der rtihmlichst bekannte Hr. Dobrovsky in einem Schreiben an den Herrn Verfasser ausdrtlckt und welches Hr. Schafarik in seiner Geschichte der slavischen Sprache und Literatur unter die besten bis jetzt ersc.hienenen slavischen Gramma-tiken zahlt . . .« Gutsmanova slovnica je bila baš leta 1829. šestič izdana.
garna Damian & Sorge,1 a ta slovar se je zdel že »sehr wortarm« in slov.-nemškega dela skoraj ni bilo.
Narat je utonil, Jaklinovo in Vodnikovo delo so zadržale časov sile, Primic je obtičal, Danjkov tobožnji izdelek še ni zagledal belega dne.
Čim teže pa je bilo dobiti slovenski slovar, tem bolj seje moralo množiti povpraševanje po njem, odkar so spričo novega duha tudi vladajoči krogi začeli uvaževati slovenski jezik ter je z 1. 1823. zopet oživela stolica slovenskega jezika na graškem liceju (vseučilišču).
»Častniki in uradniki so pogosto izpraševali po slovenski gramatiki in slovenskem besednjaki . . .«2 Tej opetovano občutni potrebi je bilo treba doskočiti.
*
* *
Ko se torej razmere bile take, je bilo čitati v »Steyer-markischem Intelligenzblattu zur Gratzer Zeitung« od ponedeljka, dne 1.junija 1829 sledeči poziv:
Aufforderung.
Die Ferstl'sche Buchhandlung in Gratz wiinscht zu verlegen ein:
Deutsch = Wendisches Wendisch = und Deutsehes
T a s c h e n w o r t e r b u c h,
nach der Art und Weise, wie auch nach dem Umfange der Leipziggj- Tauchnitz'schen Taschenworterbiicher v°n der Deutschen, Englischen und Italischen Sprache bear-^eitet; mit Auffuhrung aller Wendischen Dialecte in ^teyermark, Kar n ten und K rain (Innerosterreich);
1	»Steyermiirkisches Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung« z dne ;; aprila 1829; knjigarna je prodajala ta Gutsmanov slovar iz 1. 1789.,
>>ln marmorirtes Papier steif gebunden«, za 4 d 15 kr CM.
2	Dav. Trstenjak v »Zori« 1872, 24.
und mit zwey grammatikalischen Einleitungen (kleine Sprachlehren), fur Deutsche zum Deutsch = Wen-dischen Theile zur F>lernung der Wendischen Sprache, fur Wen den zum Wendisch = Deutschen Theile zur Erlernung der Deutschen Sprache, fiir welche fleifiige Bearbeitung sie einen sehr anstandigen Ehrenlohn (Honorar) biethet, wie tiberhaupt sie sich zur
Drucklegung von Original =Handschriften
empfiehlt.
Gratz im Juny 1829.
Job. Lor. Greiner, Besitzer der Ferstl'schen Buchhandlung.
Iz poziva povzemamo:
1.	Knjigarna je želela žepni, priročni slovar s slov-niškim uvodom.
2.	Kakor je gotovo, da je pozivu prvi in vnanji povod bilo povpraševanje po slovenskem slovarju,1 je vendar tiskarna hotela imeti tudi slovar in slovnico za priučenje nemškega jezika; namera, ki jo kaže poziv, sega torej čez očividno prvotni povod.
3.	Knjigarna je poudarjala vsa notranjeavstrijska narečja, torej vseslovenski značaj slovarja; v tej želji smemo videti reakcijo zoper Danjka pa tudi Metelka, ki sta uva-ževala prvi le iztočno-štajersko, drugi kranjsko govorico. S tem je pa knjigarna prav za prav že a priori ustanovila črkopis — niti v danjčici niti v metelčici ni mogel pisati tisti, ki je hotel želji knjigarne ustreči ter se ozirati na vsa slovenska narečja.
1 Prim, zgoraj navedene besede Dav. Trstenjaka. Murko sam pravi v uvodu slovnice (VII), da se je lotil dela, »um einem bisher mehrfach fllhlbaren BedUrfnisse abzuhelfen« ; ta trcjitev, ki je sicer locus communis tudi nepotrebnim knjigam, je tu verodostojna. Glej še sledečo opombo!
Kdo je tiskarni v tej zadnji stvari svetoval, tega ne vem. Vsekakor je bilo tako misel lahko spočeti spričo debat, ki so se o črkopisu vršile že izza 1. 1827. (javno v graškem »Der Aufmerksame« in ljublj. »Illyr. Blatt«). —
Ta poziv je bil nekaj posebnega, novega, nekaj takega, kar bi bilo par desetletij prej v Gradcu nemogoče. Da knjigarna javno razpisuje slovenski slovar in obeta zanj »pošten honorar!«1
Vstajali so pač novi časi in knjigarna je z njimi računala.
Zajedno naj bi poziv obistinil nakano, ki jo je imela knjigarna že izza leta 1828 in ki jo razkrivajo tudi zadnje besede poziva samega, namreč, zalagati le izvirna dela.
V »Steyermarkischem Intelligenzblattu« z dne 10. nov. 1828 (in pozneje parkrat) je čitati to-le naznanilo Ferstlnove knjigarne: »Nachdem Endesgenannter von nun an seine Verlagsunternehmungen nur bloft auf Originalwerke (Ma-nuscripte) ausdehnt, so empfiehlt er sich den T. H. H. Ver-fassern derselben zu deren V er 1 ags ii b er n a h m e gegen s<)lide und prompte Honorierung, verbunden mit s°rgfaltigster Beachtung auf ty p o gr ap h i s c h - elegan te A-usstattung in Papier und Druck. Job. Lor. Greiner.
Iz tega splošnega načrta je spričo istinitih popraševanj Potekel konkretni poziv na slovenski in nemški slovar.
Inicijativa za prvi vseslovenski slovar gre torej razvoju 1 erstlnove knjigarne.2
1	»Es ist eine erfreuliche, und in unseren Gegenden fast neue Krscheinung, dafi die Ferstl'sche Huchhandlung in Gratz, um der Nach-^ge zu genUgen, die slavischen Gelehrten Offentlich zur Ausarbeitung eil}es WOrterbuches aufforderte«, je zatrjeval Kopitar, poročajoč o Murku (»Osterr.Beobachter« z dne 11. okt. 1832 in ,Der Aufmerksame'z dne 16. okt).
2	V Intelligenzblattu z dne 31. jan. 1829 je čitati sledeče »Svarilo«:
Nachdem schon mehrmahls in der Untersteiermark auf meinen
amen Geldbetriige ohne meinem (!) Wissen und Wollen entlehnt wurden, So erkliire ich hiemit Offentlich, dafi ich solclie Betrage, die ohne einer (!) mir eingehandig unterfertigten Anweisung an wem (!) immer aus-ezalilt werden, nicht erstatte. J oh. Lor. Greiner, Bucli-, Kunst-, Musikalien-Ull(l Papierhandler. —Tudi zgoraj podana poziva kažeta včasi čudno slovnico.
3
Poziv na sestavo slovarja in slovnice je objavljen le enkrat; iz tega smemo pač sklepati, da je bil odziv hitro za njim.
»Greiner naprosi Murka, ki mu je bil znan kot z umom nadarjen mladenič, naj se loti sestave slovenske slovnice«, pripoveduje Davorin Trstenjak (Zora 1872, 24). Pa najsi je Greiner Murka naprosil, ali se je Murko sam ponudil,1 to je verjetno, da drugih ponudeb sploh ni bilo; Danjčičarji poleg svojega načelnega naziranja o črkopisu in knjižnem jeziku pozivu niso mogli slediti, na Koroškem pa je Jarnik delal za Kleinmayerjevo knjigarno v Celovcu. (Prim, spodaj B, § 3.!)
§ 2.
Naznanila knjigarne o dovršev anju Murkovega slovarja in slovnice.
Do maja meseca 1. 1831. je Murkovo delo dotle dospelo, da je knjigarna mogla vabiti na predplato; v »Steyermarki-schem Intelligenzblattu« z dne 25. maja navedenega leta je naznanila, da izide Murkov »Slovensko-nemški ino nemško-slovenski Ročni besednik, zraven kratkega navuka za Nemce« do konca tega leta na 25—30 tiskanih polah.2
1	Misel je ležala v potrebah in duhu onega časa. Važna je Murkova izjava v uvodu slovnice, ki sem se je taknil že v predpredzadnji opombi, ki pa jo moram tu dopolniti: »Um einem bisher mehrfach fdhlbaren BedOrfnisse, wenn auch nothdtirftig, abzuhelfen, liabe ich aufgemuntert durch die . . . von Seite der Fr. Ferstl'schen Buchhandlung ergangene Aufforderung, ein . . . Wftrterbuch zu schreiben angefangen . . .« Ali je Murko že prej mislil na slovar in mu je Ferstlnova ponudba le prišla prav ?
Gl. § 1. v poglavju C, predzadnjo opombo!
2	Naznanilo knjigarne z dne 25. maja (ponovljeno 1. in 9. junija) 1831 se glasi: Priinumerationsanzeige von der Franz Ferstl'schen Buchhandlung (Joh. Lor. Greiner) in Gratz. Im Verlage dieser Buchhandlung erscheint: Slowenisch = deutsches und deutsch ■ slowenisches HanchvOrterbuch, nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre fUr Deutsche. Nach den Volkssprecharten in Steyermark, Karnten, Krain, und in den west-lichen Districten von Ungarn, bearbeitet von A. J. Murko. (25—30 Druck-bogen in Kleinquart zu 32 Spaltseiten stark). Slovčnf ko-nčmlhki ino
Dne 23. januarja 1832 (istotako dne 28. januarja in četrtega februarja) je naznanil »Steyermarkisches Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung« subskribentom Murkovega slovarja, da je izšla slovnica na 14 polah in slovensko-nemški
nemfhko-slovenf ki R6zlmi befednik, sraven kratkega navuka sa Nemze. Kakor fe flovčnfhina govori na Shtajerfkem, Kordfhkem, Krajnfkem, ino v' saliodnih ftranih na Vogerfkem. Slofhil A. J. Murko. — Gemafi meiner Aufforderung zur Verfassung eines slowenisch-deutschen und deutsch-slowenischen WOrterbuchs fUr alle Sprecharten der vormahls inner-Osterreic.hischen, nun steyerisch-illyrischen Slowenen, welche ich vor zwey Jahren in den Offentlichen Blattern dieser Lander bekannt gab, erscheint nun das oben angezeigte Worterbuch, als das erste und dermalilen einzige in diesem Sprachfache. Nachst der iiufierst mtthevollen Arbeit des Verfassers (denn jeder Anfang ist schwer, besonders, wenn dem Bearbeiter so weniges Material zu Gebothe steht, wie hier der Fall war, und er meist aus seinem eigenen Sprachreichthum zu schOpfen gezwungen ist) verdankt dieses Werk sein besseres Gelingen den gUtigen Berathungen und UnterstUtzungen des Herrn Kopitar, Gustos an der k. k. Hofbibliothek zu Wien, sowie die besondere Correctheit des Werkes durcli die ge-naueste Correctur; erstlich, des Verfassers selbst, dann durch Herrn Quaft, Professor der slowenischen Sprache zu Gratz, verbttrgt wird. Uebrigens bedarf es wolil kaum einer besonderen Ueberzeugung, dafi ein solches Worterbuch fiir Jeden, der in den herrlichen Gebiethen der Slovenen als Priester, Beamter, Arzt, Schulmann oder als Militar, kurz in was immer fttr einem Stande wirkt und lebt, hochst nothwendig, ja geradezu unentbehrlich ist, wenn er seinem Berufe als vollkommen brauchbar entsprechen, oder docli kein Halbling in seiner Gegend seyn will.
Um nun einerseits diesem BedUrfnis (lurch die mOglichste Preises-billigkeit willfahrigst entgegenzukommen, anderseits aber eine dem bedarf entsprechende Auflagezahl bestimmen zu kOnnen, eroffne ich hiermit eine Subskription mit einer diese verbUrgenden Vorausbezahlung von 1 fl CM. far das Exemplar, welche Unterzeichnung und Vorausbezahlung nur bis 1. July dauert. Nach Erscheinung des Werkes (bis Ende dieses Jahres) wird der Preis also berechnet:
I. FUr die T. H. H. Subskribenten, welche schon 1 fl als Btlrg-schaft fur sichere Abnahme bezahlt haben, und sich dadurch als Unter-stUtzer dieser Unternehmung bewahrten, wird dann der Druckbogen, in Kleinquart, auf weifies Papier mit neuen Lettern gedruckt, 32 Spalt-Seiten stark, nur zu 3 kr. CM. berechnet und erhalten die T. H. H. Ab-nehmer ihre Exemplare in steifen Einbanden, gut gebunden, geliefert.
3*
del slovarja na 25polah; »die dritte Abtheilung: das deutsch = slovenische Worterbuch erscheint bis Ostem 1832, bis dahin auch der Subscriptionspreis dauert, welcher nach Ostern d. J. in den bedeutend erhohten Ladenpreis ubertritt«. Po-sebe zase se je pa prodajala očividno le slovnica.1
Brezdvomno je torej, da je januarja meseca 1. 1832. poleg slovnice bil tiskan tudi slovensko-nemški del slovarja ;2
II. Der Ladenpreis wird dann ftlr den Bogen zu 6 8 kr. CM. festgestellt, und die Exemplare in dem daraus entfallenden Werte un-gebunden verkauft.	J o h. L or. Greiner.
Auch wird bey nachstelienden Buchbindern in beygesetzten Ort-schaften Unterzeichnungen und Vorhineinbezahlungen angenommen, und zwar: in Cilli bei Geiger, in Marburg bei Ferlinz u. Geist, in Pettau bei Spritzey, in Kadkersburg 1>ei Weitzinger u. a.
1	Naznanilo v Intelligenzblattu se glasi: In der Franz Ferstl'schen Buchhandlung (Johann L. Greiner) in Gratz in der Herrengasse Nr. 199 ist erschienen: Von dem auf Pranumeration angekllndigten A. J. Murko's Handwiirterbuch der slowenisch = deutschen und deutsch = slowenischen Sprachen (!!), nebst einer kurzen Sprachlehre ftir Deutsche, nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steyermark, Karnten, Krain und Ungarns westlichen Districten. Slovenfko-Nemfhki ... na Vogerfkim. I. die Sprachlehre, 14 Bogen stark. II. das slowenisch-deutsche Hand-wiirterbuch, 25 Bogen stark. Daher belieben jene T. H. H. Subscribenten, welche einen Biirgschaftsgulden bereits erlegt haben, nach tragi ich '"(lr den Bogen drey Kreuzer CM, auf milchweifien Velinpapier (Pracht-ausgabe) ftir den Bogen sec lis Kreuzer CM., also im Ganzen nebst dem Umschlagsbogen ftir XXXX Bogen bey Abholung dieser beyden Abtlieilungen in steifen Einb&nden gut gebunden, zu erlegen: FUr die ordinare Ausgabe 2 fl. — Velinpapier-Ausgabe 4 11 CM. Die dritte Abtheilung . . (gl. zgoraj v tekstu!). Einzeln wird nun gegeben: Murko's slowenische Sprachlehre fUr Deutsche. Nach den ... Gratz 1832 steif gebunden 1 11. — SchOnste Velinpapierausgabe 1 fl 45 kr.
Unterricht in der slowenischen Sprache wird von dem Verfasser dieser Werke ertheilt, weshalb sich in anfangs benannter Buchhandlung anzufragen ist.
2	Dne 27. decembra 1831 je pisal šestošolec Caf svojim roditeljem iz Gradca: »Tiste slovenske btikve, tisti Worterbuch skoro je dobiti, kak je (Divjakov) Anzek Vmarburgi pri Geisti ein Rainisch srebra že plača. Toti Worterbuch obstoji streh Bilkv, no vala 3 fl 42 kr CM. Dvojne blikve se zdaj ob treh Kralah dobijo, ene pa obletencah.« (Zbornik Matice Slov., 1900, str. 181). F. Geist je bil knjigar v Mariboru.
a gotovo pa je istotako, da do Velike noči tega leta nemško-slovenski del slovarja ni zagledal belega dne, da ga sploh ni bilo celo leto 1832., izšel je marveč še le 1. 1833.
Ferstlnova knjigarna je v teh letih očividno dobila veselje za trgovino s slovenskimi knjigami. Naznanjajoč kompletno1 Murkovo delo (oba dela slovarja in slovnico), je v »Steyermarkischem lntelligenzblattu« z dne 29. julija in 5. avgusta 1833 javila, »dali in obgenannter Buchhandlung von nun an ein moglichst vollstandigstfes Lager der kiirntne-r i s c h - krainerisch-steyerisch - slovenischen Literatur aufgestellt ist und dieses Fach der Literatur als eine besondere Geschaftsabtheilung mit vaterlandischer Lust und Liebe also gepflegt und erhalten wird, dafi sowohl die alteren als die neueren, wie auch die neuesten Produkte dieser Zunsre
•	O
nnmer vorriithig um die Lokal-Originalpreise zu haben
sind«.
§ 3.
Podatki o času tiska v knjigah samih.
Nekoliko podatkov o tisku nahajamo v knjigah samih.
Uvod slovnici je pisal Murko »Wien im November 1830«; kakor je naravno, je pisal ta uvod, ko je bila slovnica že dovršena; to se mi zdi nedvomno spričo sledečih njegovih besed: »Ueber die Einrichtung des Worterbuches selbst, lessen e r s t e r T h e i 1 n a c h s t e n s , der zweite aber u m Os tern k u n f t i g e n j a h r e s (1832) die Presse verlassen diirfte, werde ich beim Erscheinen desselben am gehorigen Orte das Nothige angeben« (str. VIII.) in zopet: »Ich h a be Wichtigere Verschiedenheiten und Abweichuugen in dem
1 Podatki o ceni v tem naznanilu: »(Murkov besednik) II Theile, Kebunden 4 fl. — Velin-Papier Ausgabe 5 fl. — Dessen (sc. Murkova) "eoretisch-praktische slovenische Sprachlehre fUr Deutsche nebst Ge-^Prftchen und slovenischen Obersetzungsaufgaben. Gebunden 1 fl.
"e III Bande zusammen (das WOrterbuch und die Sprachlehre) kosten gebunden 4 II 30 kr, Velinpapier Ausgabe 6 fl.«
:
deutsch = slowenischen Teile des Worterbuches . . angezeigt und in gegenwartiger Sprachlehre diese nahere Be-zeichnung unterlassen, weil sie dann beim Erscheinen des Worterbuches nachgeschlagen werden kann« (str. X.) in tretjič: »Ich habe . . . . ein slowenisch = deutsches und deutsch == slowenisches Worterbuch zu Schreiben ange-f an gen, zu dem vorliegende Sprachlehre die Einlei-tung bildet und zu dessen leichterem Gebrauche unentbehrlich seyn wird, weil sie so Manches ausfiihrlich abgehandelt e nth alt, was im Worterbuche, wie natiirlich, nur kurz angedeutet ist, oder als bekannt vorausgesetzt wird . . .« (str. VIII.)
Iz teh izvajanj Murkovih sklepam:
1.	slovnica je dodelana (»gegenwartige, vorliegende Sprachlehre«);
2.	pisec pa izdeluje tudi slovar in sicer oba dela (»ichhabe ein slowenisch-deutsches und deutsch-slowenisches Worterbuch zu schreiben angefangen«); izdelovanje je donekle že dospelo, tudi nemško-slovenski del (»Ich habe wichtigere Verschiedenheiten in dem deutsch = slowenische Theile ... angezeigt . . .,« a
3.	dodelan še ni noben del: prvi del utegne iziti »nach-stens«, drugi pa o Veliki noči prihodnjega leta (1832).
Predgovor je sicer datovan in (gotovo) tudi pisan novembra 1830, a v njem samem je zavzeto stališče leta 1831; zakaj »prihodnje« leto mu je leto 1832. Naravno! Murko se je v predgovoru postavil na stališče d o t i s k a n e g a dela, na stališče č i t al c a!1
1 To velja o časovnih podatkih predgovora; zato tudi pravi, da je poziv Ferstlnove knjigarne izšel »vor nun mehr als zwei Jahren«; poziv je izšel 1. junija 1829, torej je izraz »vor nun mehr als zwei Jahren« rabljen s stališča jeseni 1831. (Na naknadne korekture teh podatkov med tiskom ni misliti; zakaj v tem slučaju bi bil pač tudi iz-premenil datum »Wien im Nov. 1830«.)
Da je delo samo 1. 1830. dospelo dotle, kjer si ga mislimo po predgovoru, priča tudi pogodba, ki jo je sklenil Murko z Greinerjem
4. Mislil si je Murko očividno stvar tako: Slovnica in prvi del slovarja izideta tekom leta 1831, slovnica najprej, slov.-nemški slovar potem »nachstens«.
Kdaj bi bil ta »nachstens?« V tem oziru nam nekoliko pove naznanilo Greinerjeve tiskarne, ki ga čitamo na Slovnici in sicer na vnanji strani zadnje trde platnice; tam je naznanjeno celo delo v treh delih, namreč:
I.	Die Sprachlehre, welche nun zu haben ist.
II.	Das slowenisch = deutsche Handworterbuch, welches bis En de dieses J ah res beendigt wird.
III.	Das deutsch = slowenische Handworterbuch, welches bis O stern 1832 erscheint.
Ako si mislimo, da je to naznanilo na platnici bilo tiskano, ko je delo (slovnica) bilo že tudi gotovo (dotiskano), Je vidno, da je slovnica bila gotova tako kam do septembra 1831 (gl. prejšnjo opombo !) in je Murkov »nachstens« tolmačiti s koncem 1. 1831.
V istini pa sta obe knjigi bili naznanjeni skupaj še ie 23. jan. 1832.1 Stvar se je torej zavlekla: slovnice ni bilo dobiti sredi 1831, slov.-nemškega slovarja še ne ob koncu istega leta, kamoli nemško-slovenski del o Veliki noči 1832. Zakaj da se je ta zadnji del zavlekel toliko, temu se čudimo tem bolj, ker je bil še celo v začetku 1. 1832. obečan za Veliko noč.2
l7-jul. 1830 (objavljena v slov. prevoda v Let. Mat. Slov. 1880, 231); v njej čitamo : »Gospod Ant. Murko, sedaj v Gradcu, prepušča gospodu J' Lovrencu Greinerju . . . svoj slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar z ozirom na na narečja v Štajerju, v Korotanu in Kranjski s kratko slovnico za Slovence, da se morejo nemški in za Nemce, da se m°rejo slovenski učiti, v natis in založbo za vse poznejše natise«.
1	Prim. Cafovo pismo v opombi na koncu § 2.!
2	Naslanjaje se pač na naznanilo osobito na platnici slovnice, je Lubomir-Slomšek še dne 10. marca 1832 pisal v »Carinthiji«, daft der zvveite Theil (des Worterbuch) laut Ankttndigung bis Ostern mit Sehn-sUcht erwartet wird.
§ 4.
Letnice osobito na slovarjih.
Kjerkoli se imenuje Murkovo delo, povsod čitamo za Slovnico letnico 1832 (to se sicer ne zlaga s tiskom, ali ta letnica stoji na vseh znanih primerkih, in dobiti je bilo knjigo res šele v začetku tega leta),1 za Slovar (razen pri Pajku v Let. Mat. Slov. 1880, 239 in pri Pleteršniku) letnico: 1833.-
Ta zadnja letnica se prilega drugemu delu slovarja; prvi del pa je bil v knjigotrštvu naznanjen brž po Novem letu 1832, zato bi vsaj na tem prvem delu pričakovali letnico: 1832.
*
* *
Dr. Pajek imenuje na omenjenem mestu slovensko-nemški del slovarja z letnico 1832 poleg nemško-slovenskega dela iz 1. 1833.
Izprva sem imel letnico 1832 v Pajkovi navedbi za pomoto; a temu ni tako; sedaj poznam dva primerka, ki kažeta to letnico, eden je v mariborski gimnazijski, eden pa v ljubljanski muzejski knjižici.
1 Jako čudno je pa to: zgoraj navedeno naznanilo na zadnji platnici slovnice je podano s stališča leta 1831., a na sprednji platnici je tiskana letnica 1832; to opreko si tolmačim tako: naznanilo na zadnji platnici je imelo služiti le za zasebno pojasnilo odjemalcem (tako rekoč namesto posebnega dopisa), pri letnici na prednji platnici in na naslovnem listu pa so posegli za eno leto naprej, da bi tako vse delo imelo eno letnico; načrt je bil pač ta: kompletno naj bi izišlo delo do Velike noči 1. 1832; in to letnico naj bi nosili vsi trije deli celotnega dela, ki je bilo osnovano kot enota; osobito se je slovnica, zgolj uvod slovarju, ravnala po njem, ga čakala in sprejela letnico, ki bi sodila prav za prav le njemu.
' Cigale v uvodu Wolfovemu nemško-slovenskemu slovarju (VI), 1860; Miklošič v Slovenskem Berilu za osmi gimn. razred (52), 1881 ; Mam, Jezičnik XXIV. 26; Macun, Knjiž. zgod. Slov. Štajerja (109), 1883; Šket, Slovstvena čitanka (199), 1893; Glaser. Zgodovina slov. slovstva (II. 190, 257), 1895; Simonič, Slov. bibliografija (sub Murko), 1904.
To sta trdo vezana primerka; vn an j i strani njunih trdih platnic sta potiskani z naslovom slovarja in sicer vnanja stran sprednje platnice s slovenskim, vnanja stran zadnje platnice z nemškim naslovom, a v tem slovenskem in nemškem naslovu čitamo letnico: 1832; nemško-slovenski del, enako opravljen, ima pa seveda letnico: 1833.1
Naslovni list slovensko-nemškega dela teh primerkov notri v knjigi (pred tekstom) nima nobene letnice, ker je ta naslov bil — le provizoren.
' § 5.
Naslov slovarjev.
Naslov primerkov, ki nosijo (na naslovnem listu slo-vensko-nemškega in nemško-slovenskega dela) letnico 1833, je tak, kakor ga ima Simonič v Slov. bibliografiji sub
Murko.'2
1	Vnanja stran sprednje trde platnice slovensko-nemškega dela "na slovenski naslov: Slcvčnfko-Nemfhki in Nčmfhko-Slovčnfki Rozhni beiednik, sraven kratke flovčnfke gramatike sa Nemze. Kakor le ... ; sloshil Anton Janes Murko. Slovčnfko-Nemlhki Del. V Gradzi 1832. V' sal6gi in . . . Janes Lavre Greiner. — Vnanja stran zadnje trde platnice istega slov. nemškega dela: Slowenisch — Deutsches und Deutscli = Slowenisches Handworterbuch nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre fttr Deutsche. Nach den Volkssprecharten . . . ; bearbeitet von ... Slowenisch = Deutscher Theil. Gratz 1832. Verlag . . . Johann Lorenz Greiner.
Nemško-slovenski del istih primerkov ima na vnanji strani prednje platnice nemški naslov: Deutscli — Slowenisches und Slowenisch = Putsches HandwOrterbuch nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre *iir Deutsche. Nach den . . . ; bearbeitet von . . . Deutscli = Sloweni-scher Theil. Griitz, 1833. Verlag . . . Greiner. Vnanja stran zadnje Platnice nemško-slovenskega dela: Nemfhko-Slovenfki . . .
2	Ta naslov je bil tiskan na dvojnatem listu; prvi list ima na drugi strani slovenski naslov, drugi list pa na prvi strani nemškega. (Naslova sta torej tiskana na notranji strani dvojnatega lista). Slovenski ima ta retl: Slovensko-Nemški in Nemško-Slovenski ročni besednik, nemški pa ol)rnjeno: Deutscli = Slowenisches und Slowenisch = Deutsches Hand-W()rterbuh. Seveda popolni naslov razen v bibliografskih pregledih (Si-m°niČ, Marn, priloga v Glaserju) ni naveden, a pomotama je na prvem
A ta naslovni list je bil brez sumnje tiskan še le na zadnje, ko je bil dotiskan že tudi nemško-slovenski del (torej leta 1833).
Slovensko-neinški slovar, dotiskan ob Novem letu 1832, je imel provizoren naslovni list brez letnice.1
mestu večkrat imenovan nemško-slovenski del, oz. nemški naslov; nastanku slovarja primerno je pa marveč, navajati na prvem mestu slovensko-nemški del; to tudi edino ustreza redu, v katerem si sledita slovenski in nemški naslov na dvojnatem naslovnem listu. V pomotneni redu sta navedena oba dela v Janežičevi Slovnici 1854 (takrat je bil slovar že popolnoma razprodan!], v Miklošičevem Berilu za osmi gimn. razred, pri Macunu, pri Marnu, Glaserju; včasih izvira to odtod, ker je naslov naveden le v nemščini (kakor pri Marnu); kdor se je držal le slov. naslova (Sket), je pogodil zgodovinski red.
Marsikdo si je oba dela slovarja dal vezati v eno knjigo; v tem slučaju je mogel dvojnati naslovni list ostati ves spredi v začetku cele knjige; nastanku in naslovu slovarja primerno je postopal, kdor je na prvo mesto v knjigi postavil slovensko-nemški del (primerek ljubljanske licejske knjižnice V. 4, 19124). Drugi pa, ki so si tudi dali vezati oba dela v eno knjigo, so dvojnati naslovni list prerezali ter vsako polovico naslova deli pred dotični del slovarja; seveda se je pri tem lahko iz-grešil pr-otni red in vezal nemško-slovenski del z nemškim naslovom na prvem mestu (primerek ljubljanske licejske knjižnice VII. C, 34177, ki je bil nekdaj last Lovra Žvaba). Ločiti je dakako moral dvojnati naslovni list tisti, ki je hotel imeti vsak del kot knjigo zase (v ljublj. licejski knjižnici primerka sub II. Af, 6843 in 6842).
1 Moja last je primerek s tem le naslovom:
S 1 o vin fk o - Nčm fh ki in| N e m fh k o-S 1 o v čn f k i |R6zhni befčdnik, |sraven kržtke| flovčnfke gramatike sa Neraze.| Slowenisch = Deutsches |und Deutsch Slovenisches jHand-wdrterbuchj, nebst einer kurzen js 1 o w e n i s c h e n Sprachlehre f U r Deutsche.| — Pravi predimik s' predgovorom vred |bo Nčmlhko-Slovenfkem dčli pridan, in fe ima namčfto tega lilta pridjati.| — Der Haupttitel nebst Vorrede ;fo1gt mit dem Deutsch = Slowenischen Theile nach, und ist dann statt| dieses Blattes einzuschalten.
Na zadnji strani naslovnega lista spodaj:
Natifk in papir od Andreja Lajkama dedizhev naflčdnikov|.
Druck und Papier von den Andreas Leykam'schcn Erben.
Na zadnji strani drugega lista, kije na prvi strani prazen, čitamo:
Ta letnica p a j e bila naplatnicah, potiskanih 7- naslovom.
S tem je rešena opreka med navedbami Pajkovimi (Let. Mat. Slov. 1880, 239) in pa med podatki na pr. v Simo-ničevi Bibliografiji.1
Zele bukve, 50 60 natifkanih liltov velike, bodo v' treh ras-delkih na fvčtlo dane:
1. Gramatika, U. S1 o v e n f k o - N e m f h k i dčl in III. N e m i'k o-Sl o v en tki del befčdnika.
Das ganze Werk, 50—60 Druckbogen stark, wird in drei Ab-theilungen heraus gegeben:
I. Die Sprachlehre, II. der Slo wenisc h-Deutsche Theil, und III. der Deutsch-Slowenische Theil des Worterbuches.
1 Jaz sem povzel vse to s primerkov z izvirnimi trdimi platnicami v ljubi j. muzejski in mariborski gimn. knjižnici, kojih slov.-nemški del |uia provizoren naslovni list (gl. § 4.!).
Tudi Pajek je brezdvomno imel tak primerek slovarjev s potiskanimi izvirnimi platnicami in provizornim listom v slov.-nemškem delu 111 si je za Murkov životopis v Let. Mat. Slov. naslov obeh delov slo-Varja prepisal s platnic; to je jasno, 1. ker v naslovu slovensko-nemškega dela navaja letnico in sicer 1832, 2. ker ima v naslovu obeh delov dodatek: »zraven kratke slovnice za Nemce«, oz. »nebst einer kurzen Sprachlehre fUr Deutsche« — tega dodatka končni naslovi notri v knjigi nimajo; 3. ker ima v (nemškem) naslovu nemško-slovenskega (lela besedo »bearbeitct«, dočim je v končnem naslovu le: Von . . . ; 1 ker navaja najprej tiskališče in letnico (V Gradci 1832 — Griitz 1833), potem šele založnika, dočim je v končnem naslovu red baš narobe. In Slcer je prepisal Pajek naslov le s prednje platnice, ker ima za slovensko-llemški del le slovenski, za nemško-slovenski del le nemški naslov (pri
zadnjem je pač le potoma izpustil besede: und Slowenisch = Putsches).
Provizornega naslova, kakor sem ga navedel jaz v prešnji opombi, aJek ni navedel celega, marveč le opombo iz njega: »Pravi pred-,m>k . . .«
Dvojnati list, ki nosi provizomi naslov in opombo »Zele bukve...«, Je v pajkovem primerku bil tako vlepljen, da sta se tikali potiskani strani zato pravi Pajek: »Na prvem listi (to je, na zadnji strani prvega 1Sta> p i s.) stoji opomba: Cele bukve . . . , na naslednji strani (to je,
Kratek posnetek.
1.	Prvega junija 1. 1829. je Ferstlnova knjigarna v Gradcu izdala poziv na sestavo slovarja s slovniškim uvodom.
2.	Julija meseca 1. 1830. je Murko s knjigarno sklenil pogodbo.
3.	Njegovo delo seje tiskalo 1. 1831., 1832. in 1833.; po prvotnem načrtu pa bi bilo moralo kompletno biti izdano že do Velike noči 1832.
na prvi strani drugega lista) se bere: Pravi predimik . . .« Prav tako je v primerku ljubljanske muzejske knjižnice; nasproti temu pa je v mojem primerku dvojnati naslovni list vlepljen na robe, to je, najprej je list z naslovom na prvi strani, potem list z opombo (Zele bukve . . .) na zadnji strani (tikata se torej nepotiskani strani). —
Naznanilo knjigarne z dne 23. jan. 1832 govori le o trdo vezanih primerkih (subskribenti so dobili le take), a bili so dakako tudi broširani. (Slovnica je izšla menda le vezana; ne poznam primerka, ki bi ne imel izvirnih platnic.)
Moj slovensko-nemški primerek ima pač provizorni naslovni list, torej iz leta 1832, a platnice so nepotiskane in niso izvirne, bil je po tem takem izprva broširan.
Pa tudi taki broširani primerki slov.-nemškega slovarja so na papirnatem ovoju imeli tisti naslov z letnico 1832; to mi svedočita primerka ljublj. licejske knjižnice II. Af, 6842 in 6843. V katalogih sta ta dva primerke zabeležena z letnicama: 1832 1833; če pa pogledaš njiju sama, vidiš, da sta vezana v nepotiskane platnice in imata na naslovnih listih le letnico 1833; od kod je pa pisec kataloga povzel letnico 1832? Gotovo z mehkih platnic slov.-nemškega dela, predno so se knjige vezale; pri vezavi so se mehke platnice s provizornim naslovnim listom slov.-nemškega dela vred odstranile in tako je izginil vir letnice 1832 v katalogu. Druga dva primerka (Žvabov in Kopitarjev) je prejela knjižnica že vezana (to je, že Kopitar in Zvab sta su ji bila dala vezati), zato sta katalogizirana z letnico 1833.
Stvar je torej bila taka: slovarje bil izdan vezan in nevezan, v vsakem slučaju pa so mu bile platnice potiskane z naslovom in z letnico 1832 na slovenskem, z letnico 1833 pa na nemškem delu. Subskribenti so dobili le vezana primerke. Kdor si je kupil nevezanega, je pri vezavi odstranil mehke platnice (obično je provizorni naslovni list slovenskega dela nadomestil s poznejšim definitivnim) in tako dobimo vse tiste primerke, ki nam kažejo le letnico 1833.
4.	Proti prvotnemu načrtu je slovnico in slovensko-nemški del slovarja bilo dobiti jedva januarja 1832; to je letnica slovnice; pa tudi slovensko-nemški del slovarja je dobil na platnicah to letnico, a naslovni list mu je izprva bil provi-zoren in brez letnice (taki primerki se še nahajajo).
5.	Proti prvotnemu načrtuje izšel nemško-slovenski slovar še le 1. 1833.; takrat je bil tiskan tudi definitivni naslovni list za oba dela, ki kaže letnico 1833.
Tako je ozadje običajnega podatka: slovnica 1832, slovar 1833.
B.
M u r k o v o delo napram prvotnemu pozivu knjigarne.
1.	Murkov izdelek je ustregel želji knjigarne, naj bi se v obzir vzela vsa narečja notranjeavstrijska; zakaj prirejen je bil tako, »kakor se slovenščina govori na Štajerskim, Koroškim, Krajnskim in v zahodnih stranih na Voger-skim« (ogersko slovenščino je dodal Murko po svojem boljšem Jezikovnem obzorju).
2.	Knjigarna je želela, naj bi se izdelal slovar po načinu 'n obsegu žepnih slovarjev nemškega in angleškega oz, italijanskega jezika, kakor jih je izdala (1824!) tvrdka Tauchnitz v Lipsku.i Kakor Tauchnitzovi slovarji obsega tudi Murkov
1 Katere slovarje je tu knjigarna imela v mislih, to pač sigurno doznajemo iz zaznamka knjig, ki jih je priporočala v začetku šolskega 'eta 1829/30 v »Steyermarkischem Intelligenzblattu zur Gratzer-Zeitung« 2 dne 9. novembra 1829; tu čitamo: »Bey Carl Tauchnitz in Leipzig s'nd erscliienen und in der Franz Ferstl'sclien Buchhandlung (J. L. Greiner) 111 Gratz in Conv. Mtlnz-Preise zu haben: Griechische und lateinische ^-'assiker (tu jih sledi večje število) . . . Ferner sind zu haben:
Nachverzeichnete wohlfeilste stereotypierte WOrterbtlcher durchaus
cartonniert.
(Griechisch-deutsches Handworterbuch, herausgeg. von M. L. (?) A- H- Schmidt.)
(Deutsch-griecliisches Handworterbuch, herausgeg. von M. L. (?) A- E- Schmidt.)
slovar dva dela, a je po obliki in vsebini obsežnejši in znan-stvenejši.'
3. Knjigarna je izprva hotela imeti v zvezi s slovensko-nemškim slovarjem tudi nemško slovnico za Slovence; take slovnice pa Murko ni izdal. Prvotna nakana knjigarne je pač rano izginila iz načrta. Tem bolj pa se je poleg svojega nemško-slovenskega slovarja osamosvojila slovenska slovnica za Nemce.2
1.	Neues vollstandiges TaschenwOrterbuch der englischen und deutschen Sprache, von F. A. Weber, 2 fl 15 kr.
(Neues vollstandiges TaschenwOrterbuch der franzOsischen und deutschen Sprache, von F. A. Weber, 2 fl 15 kr.
(Neki latinsko-nemški in nemško-lat. šolski slovar.)
* (Russisch-deutsches und deutsch-russisches WOrterbuch, mit Zuziehung des russischen WOrterbuches der Akademie von Petersburg, ausgearbeitet von M. J. A. E. Schmidt. 3 fl 30.)
2.	Schul- und Reise-Taschen-WOrterbuch der englischen und deutschen Sprache. 1 fl.
(Schul- und Reise-Taschen-Worterbuch der franzOsischen und deutschen Sprache. 1 fl.)
3.	Schul- und Reise-Taschen-WOrterbuch der italischen und deutschen Sprache. 1 fl 8 kr.
Vsi ti slovarji so izšli pri Tauchnitzu v Lipsku. Za angleščino sta tu navedena dva slovarja, vendar ni dvoma, da naš poziv meri na slovarja št. 2. in 3. (te številke sem dodal jaz); zakaj to sta slovarja, ki očividno spadata vkup: enak naslov, isto leto (namreč 1824, dočim je slovar št. 1. izišel 1. 1822. in zopet 1829).
Dosti sigurno smemo trditi: Ferstl je slovenskemu slovarju stavil za zgled angleški in italijanski »žepni slovar za šolo in potovanje« (št. 2. in 3.).
Zakaj je pri tem izpustil enako nazvani francoski slovar, ki je izšel tudi 1. 1824. pri Tauchnitzu, ni razvidno. Zanimivo pa je, da je Ferstl ponujal tudi zgoraj z zvezdo označeni ruski slovar, ki je izšel 1. 1823. in zopet 1831 pri istem Tauchnitzu.
1 Tauchnitzovi slovarji so žepne prireditve »po najnovejših slovarjih« ter imajo izvedene besede vsako zase navedeno.
' Zakaj je Greiner oz. Murko opustil slovnico nemškega jezika za Slovence, o tem moremo le ugibati. V njuni pogodbi iz 1. 1830. se še omenja.
Slovnica slovenskega jezika za Nemce bi po prvotni nameri Greinerjevi morala biti le uvod nemško-slovenskemu delu slovarja, tudi
S tem je v zvezi, kar podajam spodaj sub C, § 2.
na vnanje uvod, to je, z njim vkup ena knjiga. (Prim. Vukov Rječnik!) Toda ta »uvod« je postal preobširen in je bil zato izdan kot posebna knjiga.
Sledovi te misli (naj bi namreč slovnica bila tudi na vnanje le uvod slovarju) se še poznajo v oglasih knjigarne in prvotnih naslovih Murkovega dela. Na prenumeracijo je knjigarna oglasila »A. J. Murko's HandwOrterbuch... nebst einer kurzen Sprachlereftlr Deutsche«. Na vnanji strani zadnje trde platnice čitamo : »lm vor-stehend genannten Verlage erscheint: Slowenisch = Deutsches und Deutscli = Slowenisches H a 11 d WOrterbuch, nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre f U r Deutsche...« (isti naslov slovenski: Slovenlko-Nemfhki itd.) Isti dostavek »nebst einer kurzen Sprachlehre filr Deutsche« nahajamo tudi na platnicah slovarjev z letnico 1832.
Slovnica s slovarjema vred je torej veljala še za eno delo (kar kaže tudi njega razdelitev v naznanilu knjigarne z dne 23. jan. 1832 in pa na pr. v opombi »Zele bukve ...« v slov.-nemškem slovarju iz 1. 1832), dasi je slovnica bila tiskana že kot samostojna knjiga.
Murko je pač uvidel, da ne sodi prav v naslovu slovarja govoriti o slovnici, če taktično ni slovnice v njem, in je radi tega v končnem naslovu slovarja izpustil pripombo »zraven kratke gramatike 2a Nemce« (nebst einer kurzen Sprachlehre fttr Deutsche). In dandanašnji se slovnica kot posebno delo imenuje poleg slovarja (z dvema deloma).
Kopitar je (v »Osterreichischer Beobachter« z dne 11. oktobra 1832, tudi »Der Aufmerksame« z dne 16. okt. 1832) dejal: »A. J. Murko that ■Tiehr als der Verleger verlangte«. S tem je hotel morebiti reči, da je Murko dal obsežnejši slovar, nego so bili Tauchnitzovi slovarji, ki jih Je založnik postavil za zgled, osobito pa, da je poleg slovarja tudi sestavil obširno slovnico, dasi je založnik predvsem želel slovar — Zdi se mi brezdvomno, da je Murko začel svoje delo s slovarjem in je sestavil slovnico, ko je slovar že donekle dospel (gl. predgovor slovnici VII.-Vil I., v tej razpravi pa A, § 1. zadnjo opombo in začetek § 3.)
Jezikoslovno zanimanje in pa lokalno-separatistično naziranje, ki Se je javilo v Dajnkovili in Metelkovih naukih, je najbrž zagnalo Murka v širše struje slovniške nego je bilo izprva namenjeno.
Dobro pojmujoč resnico, ki se 11111 je spričo poziva tiskarne morala vriniti sama' ob sebi, zatrjuje Murko v predgovoru slovnice: »Die volkommene Kenntnifl der slowenischen, so wie einer jeden Sprache, ljesteht 1. in der Kenntnift des Wortvorrathes der Spache nach ilirem t<a'izen Umfange, als des todten Materiales der Sprachen, und 2. in der k'aren, grammatisch richtigen Auffassung der »Wort-Bildungs-Biegungs-und FUgungslehre . . .«
C.
Murko pri delu.
»Od 1. 1829. do meseca julijah 1832. je Murko izdeloval svoja dva slovarja in pa slovnico.« To je brezdvomno 1
§ 1.
Sprem a Mu r kova za tako delo.
»Murko takrat (sc. 1829) niti še prav brati ni znal slovenski, ker ljudske šole so bile vse nemške, v gimnazijah pa se ni učilo niti trohice slovenski«, zatrjuje Davorin Trste-njak,2 a ta trditev je docela neupravičena.
Murkovo jezikoslovno zanimanje in znanje sega marveč že v dobo njegovih gimnazijskih študij v Mariboru (1819 — 1825).
O tem nam svedoči dijaška »akademija«, ki se je vršila v Mariboru nekako 1. 1825. Bilo je to pa tako-le: »Prišel je v Maribor neki mlad grof za neplačanega okrožnega komisarja — trd Nemec, ki pa je po postavi moral imeti izpričevalo, da ume nekaj slovenskega; iskal si je učitelja in izvoljen je bil Matjašič (pozneje stolni prošt v Mariboru, op. pis.), takrat petošolec, kajti znano je bilo, da sta ga Šmigoc in Povoden že urila v slovenščini. Da bi mogel grofa praktičneje učiti, je povpraševal sošolce po manj znanih besedah in izrekih, in začeli smo jih zapisovati, dobivali slovenske knjige, se učili, včasih se pa tudi hudo prepirali. Najhujši je bil Murko, pa je tudi v kratkem vse prekosil«. Tako nam pripoveduje Hašnik, ki je bil 1. 1824/25 drugošolec v Mariboru.11
■ Let. Mat. Slov. 1880, 243 244. (Izpričevalo, ki ga je dal Grciner Murk u 1. 1835.)
= Zora 1872, 24.
3 Macun, Knjiž. zgod. Slov. Stajerja, 136 — 117. Petošolec je bil Matjašič 1. 1825/26, a Murko je jeseni 1825 odšel že v Gradec. Hašnikova podatka »Matjašič-petošolec, Murko v Mariboru« se ne zlagata; laže si je misliti pomoto v navedbi razreda nego osebe, zato bomo rekli, da seje akademija vršila ne pozneje nego v prvi polovici leta 1825., ko je bil Matjašič četrtošolec. (Hašnik je to sporočil še le 1869!). — Baš okoli 1. 1825. je bilo prav mnogo dijakov iz Kranjskega na mariborski gimnaziji (o tem več v razpravi o študijah St. Vraza).
Iz prvih let Murkovega dijakovanja v Gradcu nimamo pozitivnih poročil o kakih takih njegovih jezikoslovno-lite-rarnih vežbah; a prilike na graškem vseučilišču so vsekako bile take, da se je nadarjeni in že iz gimnazije za naš jezik zavzeti Murko mogel dalje razvijati.
Ko je 1. 1825. prišel v Gradec v filozofijo, je že dve leti stala Kvasova stolica slovenskega jezika; malo živahni slovničar Kvas sicer ni bil učitelj, ki bi vabil k sebi mlade duhove; Murko ga je poslušal še le — vsaj kolikor nam Pričajo izpričevala — leta 1827/28,1 pa tudi to je bilo. že pred Pokretom Ferstl-Greinerjevega slovarja.
Istodobno (od avgusta 1287 do januarja 1828) je pisaril Murko pri znanem dajnčičarju pisatelju Rižnerju; »s prepisovanjem svetopisemskih in slovstvenih tvarin« je imel pri njem na dan opraviti 3, 4 pa tudi do 7 ur.2
Bil je to zajedno čas, ko je vzcvetela danjčiška literatura in se je (1827) v graškem listu »Der Aufmerksame« ^e začela črkarska pravda;3 in baš Rižner je bil tudi uradno Pozvan, da se izrazi o načelih za novo izdajo abecednika.
Murko je znal torej brezdvomno prav dobro slovenski 'pisati«, ko se je 1. 1829. lotil slovarja in slovnice. —
Še več! Početkom leta 1827. se je preselil z Dunaja v Gradec Ljudevit Gaj, tudi slušatelj modroslovja. A že pred nJegovim prihodom v Gradec je obstalo tam društvo »Ilirski klub«, v katerem je bilo več Srbov iz Vojvodine in Slo-Vencev, tudi na pr. (iz preporoda Dalmacije dobro znani) ^almatinec Božidar Petranovič. Gaj v svoji avtobiografiji Posebno iztica Srba Mojsija Baltiča ter pravi, da je imel ta'ie »mnoge zasluge o razviču znanja i značaja svili onih, k°ji su ga okruživali«; on je Gaju prvi odkril notranjo vred-
' Let. Mat. Slov. 1880, 230.
2 ib.
3 Košan, Slovenischer ABC-Streit (Jahresbericht des k. k. Staats-'ymnasium 1890) 8—10.
nost čiste narodne štokavščine; »trudom se njegovim j a, kao rodjeni Zagorac, naučih poznavati azbuku... Š njim prvom čitah narodne pjesme srpske, po V u kuna svijet izdane...«1
In baš ta Baltic je bil 1. 1823. tudi slušatelj Kvasov za-jedno s slovenskima »filozofoma«, Markom Glaserjem in Franom Čepejem.'- Ker je bil takrat učenec 4. gimnazijskega razreda, je moral priti v filozofijo istega leta kakor Murko, torej 1. 1825. jeseni.
Gaj je prišel v Gradec še le drugo leto za tem; 1. 1827. je sprejela gra.ška »filozofija« Jurija Matjašiča: ta je bil že kot vrstnik Gajev in Kočevarjev na graškem vseučilišču goreč rodoljub, pravi Davorin Trstenjak.3 Mislim, da se je z Gajem seznanil tudi Murko, če tudi nekoliko pozneje, recimo v šolskem letu 1827/28. — od aprila 1827. do julija istega leta je bil Murko frančiškan — in res čujemo, da je Gaj izpodbujal Murka, naj izda svoj slovar s češko ortografijo.4
Spričo tega se ne bomo čudili, če vidimo v njegovih rokah, ko izdeluje svoj slovenski slovar, tudi Vukov Rječnik (1818)/'
1	Šurmin, Hrvatski preporod, I. (Zagreb, 1903); 124. 126. — In 1. 1829. so srbski dijaki osnovali društvo »Srpska vlada«, v njem je bil tudi Gaj. (Ib. 026).
2	Macun v »Kresu« 1883, 342. (Umrl kot izvestitelj o graditeljstvu pri »zemaljski vladi« v Zagrebu okoli 1870, miren rodoljub — pravi o Baltiču Macun.)
» Zora, 1872, 65.
4 Šurmin, Hrv. prep. 1. 124: »Fran Kurelac u svojem govoru nad grobom Gajevim (Slovo nad grobom Ljudevita Gaja, Zagreb 1872, 4) pripovijeda, da je Gaj 1828. god. Slovenca Murka poticao, da izda svoj gotovi slovenski rječnik češkom ortogratijom«. Kurelac se je pač nekoliko motil; zakaj poziv Ferstlnove knjigarne je izšel jedva sred1 leta 1829. in o gotovem Murkovem rečniku v isti dobi ne more biti govora. Kaj ko bi Murko ipak že pred pozivom mislil na tak slovar? (Glej A, konec § 1.!)
6 Pajek v Let. Mat. Slov. 1880, 240. — Istotam pripoveduje Pajek, kako je Murko M(uršc)u za zapravljen denar prinesel VukoV Kječnik. —
§ 2-
Pomagala in viri.
Kopitarja, Kvasa in Greinerja Murko osobito in izrecno zahvaljuje na pomoči, ki so mu jo izkazovali pri delu.1
Greinerjeva pomoč sigurno ni bila samo denarna; služil mu je marveč gotovo tudi s knjigami, osobito s tistimi slovarji, ki jih je sam priporočal v zgled, s slovarji Tauch-nitzovimi.2
Da mu je za slovnici dodane govorne vaje služila novo-grška Bojadžijeva slovnica, je jako zanimivo, bodisi da ga' je na njo opozoril Ferstl ali — kar je verjetneje — mladi Dimitrija Demeter, poznejši ilirski dramatičar. Bili so
Med predplatitelji Vukovega Rječnika iz 1. 1818. nahajam Vodnika, Zupana in Dajnka.
V tem, da ima tudi Vukov •Rječnik slovniški uvod, kakor je bila Murkova slovnica uvod slovarju, pač ne smemo iskati odvisnosti Murkovega dela od Vukovega. (Gl. zgorad B!i
1	»Es liegt mir nur noch die Plliclit ob, Allen, welche etwas zum besseren Gelingen des Werkes beizutragen die Giite hatten, vorzttglich dem Herrn Kopitar, Custos an der k. k. Hofbibliothek zu Wien, und Herrn Quafi, Professor der slowenischen Sprache an der Universitat zu Griitz, die mir in zweifelhaften Fallen so willfahrig ihren Rath zu Theil werden lielSen, hiermit Offentlich meinen warmsten Dank darzu-bringen. Auch Herr ). L. Greiner, Besitzer der Ferstl'schen Buchliandlung m Griltz, der durch seine, wie schon erwithnt, vor zwei Jahren in der Gratzer Zeitung erschienene Aufforderung die Hauptveranlassung zur Bearbeitung dieser Sprachlehre und des Worterbuches gab und durch fortgesetze vielseitige Untersttltzung mir deren Vollendung mOglich ■nachte, verdient meine gerechte, dankbare Anerkennung«, piše Murko v predgovoru svoje slovnice proti koncu (XV—XVI).
2	Gl. zgoraj A, § 1. in B. — Naj še tu podam priporočilo, s katerim je Ferstlnova knjigarna spremila Tauchnitzove slovarje v »Steyerm. Intelligenzbl.« z dne 9. nov. 1829: »Diese (WOrterbilcher) sind mit einer Umsicht verfafit, welche nur grUndliche Kenntnis der Sprachen und gewissenhafte Beniitzung der bisherigen Forschungen mOglicli gemacht hat. Wenn sie daher auch nur die Resultate derselben gewahren, so leisten sie doch bei nOthiger Ktirze, welche von logisch richtiger An-°ydnung unterstUtzt wird, durch miigliche Vollstandigkeit alles, was man ''illigerweise von solchen HandwOrterbilchem verlangen kann«.
to časi filhelenizma, ki je vstajajočim narodom moral biti posebno simpatičen.1
1 Murkova slovnica je »Tlieoretisch-praktische Sprachlehre ftlr Deutsche . . . Nebst einem Anhange der zum Sprechen nothwendigsten Wrjrter, einer Auswahl deutsch-slowenischer GesprSche fdr das gesell-schaftliche Leben, und kurzer slowenischer Aufsatze zum Uebersetzen ins Deutsche. — »Gesprache aus Bojadschis neugriechischer Sprachlehre« so na strani 170.—197; je jih v celem 40, dočim jih ima Bojadži (v prvem natisku1821) 45. Izpustil je Murko sledečih osem Bojadžijevih pogovorov: Bojadžijevo številko 16 (»Um etwas zu begehren, zu bitten«), št. 26. (iz že v prejšnjih številkah začetega poglavja »Beym Aufstehen und An-kleiden«) in pa pet zadnjih Bojadžijevih številk (št. 41 .iz že v prejšnjih številkah začetega poglavja »Vom Essen und Trinken«, št. 42.-43. »Vom Kaufen und Verkaufen«, št. 44.-45. »Vom Theater«). Le 36 pogovorov ima Murko iz Bojadžija (ker je 18. in 20. Bojadžijev pogovor skrčil v enega in sicer v svoj 20. pogovor, je v celem uporabil 37 Bojadžijevih pogovorov), ostale štiri je dodal sam in sicer svojo številko 16. in 17. (o času na uri) in svoji števiki 39. in 40. (o metodi učenja slovenskega jezika). Murko je malo skrajšal pogovore, ki jih je vzel iz Bojadžija, in včasih tudi malo izpremenil (nemško) besedilo (pogovori so namreč dvojezični, prvi stolpec je novogrški, drugi zraven nemški, oz. prvi nemški, drugi slovenski).
Pred temi pogovori ima Murko »Nothwendigste Worter, welche beim Sprechen am meisten vorkommen« in sicer samostalnike, razvrščene
v 21 stvarnih skupin, istotako ima Bojadži pred pogovori »Sammlung der nothwendigsten (najprej »Nenn-«, potem »Bey und Zeit-) wOrter«, in to samostalnike v 40 skupinah. V Murku manjka 15 Bojadžijevih skupin (namreč št. 9., »Von gewissen Zufalligkeiten und Eigenschaften des Leibes«; št. 11. »Von dem, was zu einer Mahlzeit gehOrt«; št. 15. »Von dem Herrn und seinen Bedienten«; št. 20. »Von dem Stalle«; št. 21. »Von den Wissenschaften und Kiinsten« ; št. 23. »Von dem Militars-stande« ; št. 25. »Von den Krankheiten und Mangeln» ; št. 28. »Von dem Garten«; št. 31. »Von den Krautern und Wurzeln«; št. 34. »Von den Fischen« in vse številke od 36.—40.: »Von den kriechenden Thieren und Ungeziefern«, »Von den Mineralien und Metallen«, »Von ErgOtzungen. Ubungen und Spielen«, »Von der Reise«, »Von dem Handel«). Včasi je Murko po dve številki Bojadžijevi združil v eno; tako osmo (»Von dem Menschen und seinem Alter«) in 10. (»Von der Verwandschaft und vom Stande«) v svojo številko 6.; št. 17. (»Von den Gerathen eines Zimmers«) in št. 18. (»Von dem KUchengerathe«) v svojo številko 11.; št. 29. (»Von den Baumen und Pflanzen«) in št. 30. (»Von den FrUchten«) ter št. 32. (»Von den Blumen«) v svojo številko 19.; s tem se mu je znižalo število
A sedaj h Kopitarju!
Skrbno je opuščal Murko v slovarju in slovnici »jede philologische Kleinigkeitskramerei, subtiles Wortkunsteln und mehr derlei praktisch nutzlose, speculative Untersuchungen«,
skupin zopet za 4, v celem torej za15-f4=19 skupin. Murkove skupine
si slede v istem stvarnem redu kakor Bojadžijeve in sicer odgovarjajo po vrsti sledečim Bojadžijevim: 1., 2., 3., — 6., 7., 8+10., 12., 13., 14., 16., 17+,,., 19., 22; - 4., 5., - 24., 26., 27., 29+,„+,,., 33., 35. (=21). Premaknjeni sta torej le Bojadžijevi št. 4. in 5. (»Von den geistlic.hen Ehren-wttrden«, »Von den weltlichen Ehrenwttrden«) ter naravno postavljeni za Bojadžijevo št. 22. (»Von den Kilnstlern und Handwerkern«); pri tem je Bojadžijeve pravoslavne cerkvene dostojanstvenike nadomestil s katoliškimi.
O tem »slovarčku« sicer Murko nikjer ne pravi, da je iz Bojadžija (grški se piše: M^oiatCrj), vendar je spričo pogovorov verjetno; sicer Pa glej o takih slovarčkih lanjski »Časopis« str. 133—136.
Kako da je Murko zajemal iz novogrške slovnice? To se zdi čudno; a treba pomisliti, da so v začetku 19. veka Grki vstajali in seje »Evropa« za nje zavzela; že 1.1808. je izdal M. J. A. F. (? E !) Schmidt (poznan kot profesor ruskega in novogrškega jezika na univerzi v Lipsku)
v Lipsku novogrško slovnico, a 13 let pozneje je izdal Mihael G. Bojadži, ker se mu je Schmidtova zdela za pouk mladine neprimerna in že zastarela, svojo »Kurzgefaftte Neugriechische Sprachlehre, nebst einer Sammlung der nothwendigsten WOrter, einer Auswahl von freundschaft-lichen Gesprachen, Redensarten, SprttchwOrtern und Lesettbungen« (»Na Dunaju 1«21 ; tudi 1823?). Nato je prej imenovani Schmidt izdal Po vrsti »Neugriechischen Dolmetscher nebst tttrkischem und albanischem« (v Lipsku 1823), »HUlfsbuch zur Erlernung der neugriechischen Sprache« (v Lipsku 1824) in novogrško-nemški ter nemško-novogrški slovar (v Lipsku 1825), a to je isti Schmidt, kojega pri Tauchnitzu izdani ruski slovar je priporočal Ferstl.
Ko so se na ta način pomnožila pomagala za učenje novogrškega Jezika, prišel je med jugoslovanske dijake v Gradcu Dimitrija Demeter, Grk po rodu — njegov oče je za prvih grških ustankov pobegnil iz Mace-tlonije v Zagreb; jedva sedemnajstletni mladenič je (okoli 1828) z Gajem in Baltičem »kano kroza san u budučnost gledal bajnu sliku Preporodjene nam narodnosti« (Šurmin, Hrv. preporod I. 126). Verjetno Jei da je on, ki je Gaja uvedel v starogrško dramo, v svojih krogih zbudil tudi zanimanje za novogrški jezik. —
Za pogovori, na koncu knjige so »Lesettbungen« in sicer 15 Ezo-P°vih basni in dve Prešernovi baladi (Slovo od mladosti, Povodni mož).
ni uvajal novih besed — to pravico daje pesnikom in filozofom — marveč je le »referiral« o tem, kar je med ljudstvom običajno ali se je že obneslo v literaturi.' Tako je postopal, ker ni meril na to, da bi lajšal čitanje učenih del, ki jih sploh še ni bilo, ampak je hotel dati rabljiv pomoček duhovnikom, uradnikom; bil pa je tudi stvarno uverjen, da je tako postopanje edino primerno zdravemu jezikoslovnemu mišljenju.
»Ezopove basni po Metelkovem prevodu«, čitam v Miklošičevem Berilu za VIII. razred (52); kje naj bi imel Metelko te basni? V slovnici ima čisto druge.
Med pravili slovnice same ima Murko vaje; pod vsako vajo so potolmačene nove besede; enako urejena je na pr. istega Schmidta Praktična ruska slovnica, ki pa je izšla šele 1831; skupen zgled ? Že radi naslova še primerjajmo Smigočevo »Theoretisch-practische windische Sprachlere durch viele Obungsbeispiele zum Obersetzen erlautert, mit einer auserlesenen Sammlung von Gesprachen und einem Radical-WiJrterbuch versehen« (1812). Pomislimo, da je Šmigoc poleg Povodna prvi vplival na Matjašiča! In Murku je zdoma bilo »Mesto« tudi baš Ptuj!
Koliko posameznosti je Murko vzel od svojih prednikov, to še bode trebalo preiskati.
0	teoretično-praktičnem smotru svoje slovnice pravi Murko (v uvodu str. X.): »Da ich aus eigener Erfahrung weift, daft Beispiele am besten erklilren, so lieft ich beinahe auf jede einzelne Hegel Beispiele und Uebungssttlcke folgen . . .« in slično Šmigoc v uvodu svoje »Teore-tično-praktične slovenske slovnice« : »Besonders bemtihte sich (der Ver-fasser) zu jedem theoretisehen Theile durch Beispiele und Aufgaben auch den praktisehen beyzufUgen, um mit der Theorie auch zugleich die Uebung zu verbinden«; pri tem pa imata obe slovnici še to skupno uredbo, da so pod vsako vajo nje nove besede potolmačene. Tudi Šmigoc ima za slovnico »WOrtersammlung« in »GesprSche im Umgange«. Samostalnikov ima Šmigoc le 12 skupin, ki odgovarjajo po vrsti pri Murku skupini 1., 4., 5., 6., 7., 10+11., 20., 21., 17., 18. (Šmigočeva skupina 6. in 7. sta pri Murku skrčeni veno in sicer 7., a narobe je Šmigočeva 8. pri Murku raztegnjena v 10. in 11.). Šmigočevi pogovori so različni od Bojadžijevih-Murkovih, vendar sta važna Šmigočeva pogovora 7. in 8. (o času na uri) in 24. in 25. (o učenju slovenskega jezika); te pogovore je Murko vzel iz Šmigoca.
Murko je torej precej uvaževal Smigočevo slovnico.
1	Prim, predgovor slovnici str. VIII.—IX. in predgovor slovarju!
»Aber auf verwandte Dialekte hinweisen sollen die Grammatiker, damit selbst jene, die das Recht haben, neue Worter zu schaffen. nichts bilden, was schon besser vor-handen ist, sondern sich die Miihe nehinen, dasselbe aufzu-suchen, um die so wiinschenswerthe Kinigung, vvenigstens der naheren slawischen Dialekte, herbeizufiihren«, zatrjuje Murko, prepričan, da se duh slovenskega jezika da pogoditi le iz primerjave vseh slovanskih narečij.1
Stoječ na stališču empirije, zavračajoč vsako špekulacijo, 2 dela po zgledu Vodnikovem in Kopitarjevem. Zlasti Pa se je povedel za Kopitarjem.
Opetovano imenuje in navaja v slovnici Kopitarja;8 parkrat Metelka (46., 91), Danjkov črkopis pa omenja na strani prvi. Kopitar je tudi direktno mogel vplivati na Murka. Jeseni 1. 1830. je prišel Murko na Dunaj študirat medicine; takrat pač (brez dvombe) je v svoje slovstvene namene pre-'skal tudi dvorno knjižnico, kjer je deloval Kopitar. Ako "am torej zatrjuje, da se je subtilnega filološkega kramarstva lr> špekulacije ogibal »auf den Rath eines wurdigen Slovenen«,4
' Predgovor slovnici str. VII.
2 Prim, sub »Arezh«: Arčzh (-f) f. die Ursache. —iti, im v. impf. Verursachen, sind von P. Marcus erdichtet.
V	predgovoru slovarja čitamo: Siven grausam (bitte ich) aus dem-selben Grunde als arčzh als nicht vorhanden zu betrachten.
* Tako na str. 10., 53., 70., 83., 92., 144.
4 Predgovor slovnici str. VIII. — Za zgled mu je Kopitar stavil gotovo le Vukov Rječnik. — Na str. XIII. imenuje Kopitarja »(einen) Kfoften Literator«.
V	svoj primerek Murkovega slovarja, ki ga sedaj hrani ljubljanska ''cejska knjižnica, je Kopitar lastnoročno napisal na list, uvezan spredi pred "aslovnim listom, to-le opombo : »tčhtam heifit ich versuche die Sdnvere, f'as Gewicht (tesha) eines oder mehrerer [očividno izpuščeno: Dinge a'' kai takega] in der Hand praeter propter zu bestimmen. Getlbte t'estimmen so auf kleinste Differenz mit Sicherheit, sowie Ingenieurs tlie Rntfernung.
Ob andere Sprachen, z. B. die deutsche oder slawische I klim der '^ache nach haben. Z. B. vergOnnen (verp .. ?), bat keine, meines Wissens.
smemo misliti na Kopitarja. Saj se pa tudi Murko zahvaljuje njemu prvemu izmed onih, ki so mu pomagali,da bi delo bolje uspelo.1
Kopitar jo temeljito poznal le svoje rodno mu kranjsko narečje; Murko pa je bil iztočen Slovenec. Njegovi tesni zvezi s Kopitarjem-Kranjcem se imamo zahvaliti, da mu delo ni postalo ne štajersko, ne kranjsko, marveč obče-slovensko,2 kakor je želela knjigarna.
Murko pa zapadne slovenščine ni poznal samo iz knjig in od Kopitarja; v svrho svojega slovarja in slovnice je prepotoval vse slovenske dežele in sicer v družbi z Miklošičem (pač 1. 1831)3 ter v Ljubljani občeval s Čopom, Kastelcem in Prešernom, bila pa sta tudi v Celovcu. —
Zahvaljuje se Murko za pomoč izrecno tudi profesorju Kvasu; očividno pa je ta pomoč obstala najbolj v posojevanju knjig; to svedoči pač Kvas sam, ko zatrjuje (Der Aufmerk-same 1832 z dne 14. aprila): »Murko ist ein Schuler der neuen und zwar unserer Schule, hat nicht nur alle unsere Vorarbeiten, die ofifentlich feilgebothen und verkauft werden, sondern auch unsere Handbibliotheken zu seinem Vorhaben gebraucht. Wir haben ihm wohlgemeint zu seinem Werke die vorhandenen Mittel angebothen, die er auch wohl benutzt,
1 Kako dolgo je bil Murko na Dunaju? Misliti je tudi na dopisovanje.
• Prim, njegova krepka izvajanja v predgovoru slovnici na str. X., kjer zavrača one, ki so, »von einer lilcherlichen National — oder viel-mehr Dorfliebe befangen, der irrigen Meinung, das beste Slovenisch werde nur in einer bestimmten Gegend gesproehen«.
3 To letnico navaja Anton Trstenjak v Miklošičevem životopisu in imam jo za pravo: 1. V počitnicah 1. 1830. je bil Murko bolan (Let. M. SI. 1880, 233); 2. jeseni 1. 1830. je Miklošič prišel v Gradec terse najbrž še le potem tu ože seznanil z Murkom; 3. k temu potovanju je (tako si ga najlaže tolmačimo) Murka pač nagovarjal Kopitar, ko je Murko jeseni 1830 prišel na Dunaj.
Zabaven dogodek s tega potovanja pripoveduje Pajek (Let. Mat. Slov. 1880, 244).
und sehr lobwiirdigen Fleift auf die Verfassung obgenannter Schriften verwendet bat. Dieses wird der junge Schrift-steller eben so wenig verneinen wollen, als jenes in Abrede stellen wollen«.
Narečje Slovenskih goric je poznal sicer sam; saj je bil sam iz Slovenskih goric doma; imel pa je v Gradcu tudi mnogo zemljakov, s katerimi se je o teh narečjih mogel posvetovati. »Hodil je pridno vpraševat svojih rojakov v bogoslovskem semenišči. Odličnejši med temi rojaki so bili Matjašič Juri, Jožef Muršec in Klajžar«, pravi Pajek (Let. Mat. Slov. 1880, 240).'
* *
1 V »Slov. Gospodarju« 1887, str. 117. poroča Pajek, da je med rokopisi Jurija Matjašiča bil tudi »slovensko-nemški slovar, začet 16. novembra 1830.« Tega rokopisnega slovarja dosle nisem videl; zato ne morem reči, v kaki zvezi bi bil z Murkovim slovarjem.
Pač pa imam pred seboj dva komada rokopisnega slovarja iz literarne zapuščine Jakoba Košarja (Jakob Košar od Sv. Jurija ob Ščav-nici, sošolec Miklošiču in Vrazu, od 1830—33 filozof v Gradcu). Prvi komad je fragment slovensko-nemškega slovaja od besede »Mrtnga« do »Nčšterga« in je brezdvomno v zvezi z Murkovim slovarjem; naj ga malo označim:
1.	Rokopis nima vseh besed, ki se nahajajo v Murku od »M6nga« do »Nešterga«, a tudi nobene druge;
2.	nekatere stoje zase kot samostalne besede, dočim se nahajajo v Murku pod svojo osnovno kot vodilno besedo; na pr. stoji pred »M6ča« in »Mukati« sama zase beseda »Mrakonos« (= Abendstern), dočim jo ima Murko sub »Mrak«; »Nahišje« — pri Murku sub »Nahišen«; »Na-rekva« — pri Murku sub »Narekati«; »Narisati« — pri Murku sub »Naris«: »Nerčden« — pri Murku sub »Ner6da« ;
3.	abecedni red besed je parkrat pomešan; tako stoji »Nadstopalo« za »Nadstrešek«, »Natančen« za »Nategama« in »Neizmeren« za »Ne-isprosliv«;
4.	črkopis je bohoričica, vendar se je piscu štirikrat vtihotapil (cirilski) Dajnkov znak za »č«; za Murkov »lj« piše navadno samo »1« (Musel, Neprepelatliv, Nedokazliv, Neizbrisliv, Neizprosliv, Neizvižliv; Vendar: Nedorččljiv, Neločljiv, Nepotekljiv; tudi: Nejevolja, Neobkra-Ijevan); za Murkovo končnico »-ic, -ik« piše »-ec, -ek« (mulec, Mušec, Nabozec Nadstrešek, Naletek, namerek, Napitek, Napredek, Nastrešek,
Murko sam zatrjuje v predgovoru slovnice (XI.), da je uporabil slovnice svojih prednikov, a zajedno naglasa, daje »včasih tudi — sam mislil«. Sam je mislil pač osobito zoper Pohlina, pa tudi zoper Danjka (in Metelka).
Naznamek, Neotesanec; a: Nespremislik!); namesto Murkove oblike »navšetnik« (sub: Navuhnica) ima naviišetnik;
5.	besed izvedenk je imenovanih manj, določbe slovniške terminologije manjkajo; na pr. ima rokopis: »Moštovanje, ati, ujem rSchen«, a Murko: »Moštovanje, n. die Rache. MoštovAti, ara und tujem v. impf. rachen; se v. r. impf. sich rilchen, Rache nehmen. Moštovavic, vca m der Racher«;
6.	nemški prevodi slovenskih besed so isti kakor pri Murku; le včasih je kaj manj, na pr.: »Napitek der Trunk«, a Murko : das Getrank (der Trunk); parkrat sta besedi razlage obrnjeni, tako: »Nadglavje Sžulenkopf, Kapitel« a Murko: das Kapital, der S&ulenkopf; majhne razlike; »Naravn&nje, Anordnung, Anleitung«, a Murko: die Anordnung, die Anleitung; »Narba ein eisernes Band vor der Thtlr«, a Murko: an der Thtlr; »Naklomba Lenkung, Filgung, Anklage (?!) mesto: Anlage itd.
Na tisti strani rokopisa, na kateri je pisana kot zadnja beseda doli »Nap6ved«, stoji spodaj številka: 476, a pozneje pri besedi »Neotesanec« pripomba: 513—518.
Ali je ta fragment slovarja povzet po Murku ali pa je gradivo za Murka?
Pisala ga je ista roka, kakor drugi zgoraj omenjeni komad slovarja, ki pa ima naslov »Slovenski besednik« in zraven njega podpis: Košar.
Ta drugi komad je nemško-slovenski, a brez abecednega reda, v dajnčici pisan ; po značaju besed se da trditi, da je tu ekscerpiran en spis gospodarskega in za njim en spis uradno-administrativnega značaja. Evo začetek: Zustand stan
Wirtschaft kmestvo birstvo Im allgemein sploh betreffen doiti
(pozneje se nahajajo še besede na pr.: Cultur, Oberschwemmung, Erdabsitzung, Lehmrissen, Schneeverschtlttung, Ackerbau, Wein = Garten-bau itd).
Po presledku:
Steuerbezirksobrigkeit štibema komisijska grašina Vornahme naprejemanje
Grundertragsschatzung šacinga, cenitva gruntnega zneska pri-roditve
§ 3.
Uspehi M u r k o v e g a dela. Murko je mislil tudi sam ; zato je skoro vse obstalo na poti: eni od veselja, drugi prisiljeni — vsekakor pa je treba, predno zaploskamo, taki prikazni pogledati v obraz, če je res istinit čudež, tako je dejal Stanko Vraz.1
(pozneje še : Stabiler Cataster, Culturgattung, Formular, Muster-grund, Kalkhaltig itd)
Nekaterih besed, ki jih nahajam v tem rokopisu, Murko sploh nima, na pr.: betrachtlich, Mustergrund, Steuerbezirk itd.; nekatere po-slovenitve, ki jih imamo v našem rokopisu, pa Murko zavrača, na pr. pravi sub Wirth: Wirtschaft f. gospodarstvo, gospodarija' schl. virstvo; naš rokopis: riicksichtlich v' zadgledi«, a Murko: »Rttcksicht, schl. zadgled« ; — naš rokopis: »Betreff zadetek«, a Murko sub »betreffen«: (wOrtlich nach dem Deutschen von einigen Ubesetzt) zadetik; naš rokopis: »betreffen: doiti«, a Murko: tikati, dotikati se, zadeti, zadevati se, auch dojti.
Baš ta zavračanja mi bude misel, da je Murko rabil tudi tako gradivo.
Ta nemško-slovenski slovarček je gradivo za slovar; ali se sme iz tega sklepati na značaj na prvem mestu opisanega slovensko-nemškega ?
1 Važno je Murkovo delo, družeče po svoji vsebini in imenu Slovence v posebno enoto, tudi za ilirizem v »gornji Iliriji«. Izšlo je baš neposredno pred nastopom Gajevim ter doprineslo k organizaciji čete, ki je po večini hotela korakati le poleg Gaja, a ne za njim.
L. 1848. je Macun v 3. številki »Slovenije« svetoval, naj se v šole in urade uvede ilirščina. Prigovarjal mu je v 8. številki (z dne 28. jul.) dr. 1. Subic, češ tudi Slovenci imamo lepe knjige, in tu imenuje tudi Murka (poleg Vodnika, Volkmera, Slomška, Prešerna, Krempla). Macun je poslal odgovor ter Šubica »dobro počesal; samo se bojim« — piše avgusta meseca Muršcu (Dom in Svet 1901, 650) — »da urednik sostavka nebo priklopio, jerbo je čvferst i krčpak; Murka bom fvadio, nego isti n a mora na s v 611 o, jerbo on n i j e za .Slovence, več za Nemce gledao; slovnico je i z p i s a o iz K op it a rove; morebiti je sa besednikom ono isto, kod kojega je valjda Vodnikovag se deržao rukopisa . . .« (Cigale tega Macunovega članka res ni sprejel; glej pa nekoliko odgovora Šubicu v 30. listu »Slovenije«),
In Vraz? Od njega poznam prvo izjavo o Murku iz 1. 1835. (1836?), Dela V. 150; zelo neugodno se izražajoč o Volkmeru, ki ga je baš izdal Murko, pravi o tem-le, da je »besednik z gramatikoj vred v jednem leti

Pritrjeval je Lubomir-Slomšek v »Carinthiji« (10. marca" 1832) in v graškem »Aufmerksamem« (št. 34., 20. marca), hvalil je Kopitar v »Osterr. Beobachter« in »Aufmerksamem«, slavo Trubarjevo je Murku prerokoval še drug »slaven mož bečki«,1 in ne da se tajiti, da njegovo delo v slovenski slovniški literaturi zavzema častno mesto.
Kaj pa da je v onodobnem graškem slovenskem di-jaštvu bilo predmet zanimanja (in morda tudi debat)! Rhetor Caf ve na tanko v domovino poročati, kdaj izide Murkov slovar, filozof Košar, tovariš Miklošiču in Vrazu, sicer danj-čičar, pesni
Odgovor.
Lubomiri (im Aufm. Nro. 34). Menka moč besed in znanje, Um je vklenjen v' tesne kroge ; Rajši gromsko te vihranje Kolne, ino graja loge, Omedli vu žalno spanje.
Aldov serdi orel škriple, Nog kda nemre 'z zanjk odviti,
zgotovil ali, po istini reči, 70—80 arkov napisal«; Vraz torej ni bil zadovoljen z Murkovim slovarjem in slovnico. Na istem mestu piše Vraz dalje: »Toto delo (Volkmer) bo pri nas lakotnostjo požrto, izdatel do nebes podignjen. Recenzent bo pali usta na stržaje odprl, vse koteke ■čelustnic z nemškim bombastom naphal in razčeperjenim pisekom počel: Kak po groznih goščavah temne noči potniku na zbavlenje iz slepih mrakov zvezdica prisine, kak — itd . . . tak prijatelju naše slovesnosti delo: Pesme in fabule Volkmera itd. To čtevši moj Slovenec ... je -v nebesa pomaknjen, pripadne hvali recenzentovi pred ko je črko hvaljene reči načel soditi . . .« Oni recenzent, ki je pričel prispodobo s potnikom v puščavi, pa ni nikdo drug nego Lubomir-Slomšek, ki je svojo že omenjeno oceno Murkovega slovarja in slovnice v »Carinthiji« z dne 10. marca 1832 in v »Aufmerksamem« št. 34. začel tako-le: »Wie dem beklimmerten Wanderer . . . itd.«
Mogoče bi pač bilo, da je Vraz 1. 1832. in 1833. mislil še malo drugače, bistveno gotovo ne.
1 V Klajžarjevem pismu Muršcu iz 1. 1832. (Zomik Mat. Slov. 1904.)
Terka s' klunom, perje piple, On le nemre v' zrak streliti: Ne drugači pevci mladi Ihtijo v' lenobe smradi.
Hvala temu, kter ledine V čerstve pola preobrača; Arja pa besedam mine, Leži zdaj se dolžna dača Od slovenskih pevcov plača.
Nekda še ti bode trosil Aldov pozni vsak slovenec, Šum naslave v' dale nosil, Od veselja plel ti venec. —
Ako vsakemi nadenki
Pri večernem glasnem brenki
Mezda plača vroči trud, Kter vu skrivne globočine Se spusti po dragotine, No je rova 's terdih grud.
Kter lepote 'z zmeša iše, No gerdobe njim odbriše, No nam kaže čisti val; Kter naš jezik srečno veže, Ino vsem Slovencom streže, Nezasluži on si hval? —
J. K—r.1
' Pod enim prepisom stoji datum: den 21. Marca, 1832. Pesem je Pisana, kakor vse Košarjevo iz tiste dobe, z dajnčico.
V literararni zapuščini istega Jakoba Košarja nahajam tudi dva 'sta, ki predstavljata očividno vežbe v prevajanju v slovenski jezik, od zaglavjem »v' slovenski jezik postavitna nemšina« je najprej (nemški ln poslovenjeni) sestavek o bolnem stricu, potem (nemški in poslovenjeni)
MurkOvo izrecno zavetništvo bohoričice, fait accompli njegovega slovarja in slovniceje Danjku unesel venec zmage, ki mu je bila že tako blizu.1
Danjko je očividno podcenjeval moč Murkovo. »Als wir dem Hern Dechant Dainko berichteten — poroča Kvas v Aufmerksamem« 1832 z dne 14. aprila — dafi ein Hand-lexicon von Murko in dem vorigen Alphabete erscheinen werde, und den Hochwiirdigen ersuchten, sogleich sein schon
sestavek o važnosti učenja jezikov, osobito slovenščine, in na zadnje basen »Kmet ino njegovi sinovje«.
0	tej basni ni nikakega dvoma, daje iz Murkove slovnice (str. 201.) v danjčico prepisana; Košarjev prepis se razlikuje od izvirnika le po manjkanju naglaskov in po par malenkostih (»ino . . sinovje« v naslovu mesto Murkovega »in . . sinovi«; »bodte — bote«; »cel celi«); osobine kakor: »de = da, nejma = nima, nesim = nisem, seric = serec, vmre, prekopajo, nar bolji zaklad, naj veči bogastvo« je mogel Košar imeti le iz Murkove slovnice. Murkove naglaske je dakako ljutomerski Slovenec težko posnemal ali umeval!
Srednji sestanek se glasi (slovenski): »Mladost je najboljši čas za vučenje, dobro [njo] ga naobračaj, ino ne zgubi [je] ga skoz nedelavnost. Ti potrebuješ velko različnih ino do dna navučenih znanosti za mnogotera opravila človečjega živlenja, za tega volo se primarjaj nje kak je mogoče naj ranej si pripraviti, da ob časi potrebe te ne bode grivalo, kaj si ne marneši bil, pred vsem ne zamudi prilike, zraven svojega maternega jezika se tudi jezikov drugih narodov navučiti. Med totimi ne zaničuvavaj slovenskega (v nemščini: die windische. Pis ), tudi on zna veliki prid, hasek, korist pripraviti. Ne samo sto naših zraven-' mestjanov (»Mitbtlrger«, Pis.) ga govori, temoč tudi dosti in sicer velikih narodov je [imevših] imajočih jezik slovenskemu spodoben ino z' njim v' žlahti. Slavski jezik objame okoli šestdeset ino morebiti še več mi-ljonov ludi živočih v' treh delih sveta razširjanih. Zgodovina nam ne kaže rasprostrenešega ludstva. Ze vsemi totimi narodi si moreš dopovedati ali vse te narode znaš ti razumeti, če si se ednega slavskih dialektov vednostno popolnoma dobro navučil«. Zadnji del tega sestavka spominja živo izvajanj Murkovih na str. IV. in VI. predgovora slovnici (Herder!); ker je zgoraj omenjena basen, pisana na istem listu kakor ta sestavek, brez sumnje vzeta iz Murkove slovnice, zato pač smemo trditi, da je tudi ta sestavek potekel iz nje. (Jezik v tem prevodu dakako ni tak kakor v basni!).
1	O tem natančneje pri Košanu (ABC-Streit, Jahresber. des k. k. Staats-Gymnasiums in Marburg, 1890, str. 21.—22.)
lange Zeit mit dem Inprimatur versehenes Handworterbuch in den neuen Buchstaben erscheinen zu lassen, so erhielten wir zur Antwort, dafi er es nicht thun werde, in dem das Volk ohnehin solche Bucher nicht kaufe, die Studierenden aber sollten das alte und neue Alphabet kennen, und zu gebrauchen wissen. Uebrigens babe das neue Alphabet vor dem alten soviele Vorzuge, dafi es bey steigender Kenntnifi der slavischen Literatur sich ganz gevvifi siegreich behaupten wird. Tragen nun die neuen Werke im alten Alphabete nur etwas zur Allgemeinheit der slavischen Literatur bey, so helfen sie im Ganzen auch unsere Absichten »die Bildung des slavischen Volkes realisiren; verbreiten sie aber kein Licht iiber das ganze, so sind sie unsern Zwecken eben so wenig hinderlich, als die kleinen Sterne den grofien Planeten im Wege seyn konnen. Wer nicht mit uns seyn will, der gehe hinaus von uns; denn die gute Sache mufi Widerspruch erleiden, und dadurch erprobt werden. Wer nicht mit uns sam m ein mag, trage allein oder mit Andern zusammen, es bringt ja ein Jeder nur sein Werk zum allgemeinen Haus-vater, und holt sich am Abende seinen Lohn«, tako je poročal Dalemisel-Kvas v »Aufmerksamem« z dne 14. aprila 1. 1832.'
Ko pa je Murkovo delo izšlo, tudi Danjkovci niso mogli tajiti njegove izvrstnosti, a dokler so čuti le slavospeve v časopisju, so se mogli s Kvasom tolažiti, češ: »Wenn unsere Deserteurs schon so viel wirken, unsere Treuen und Biedern, was werden sie nicht leisten«. -- - i
1 Zadnja Danjkova misel živo spominja Prešernovega pisma (z dne 26. okt. 1840), s kojim je zavračal Vrazov ilirizem; konec tega pisma se glasi: »Ich wUnsche tlbrigens nicht nur dem Panslavismus, sondern auch dem Panillirismus das beste Gedeihen; glaube jedoch, dafi man bis zum Erntetag alles Aufgesprossene stehen lassen soli, damit der Herr (to jrav) am jilngsten Tage das Gute werde von dem Schlechten ausscheiden kfmnen«, (Der allgemeine Hausvater: to ~7.v; — am Abende: Erntetag). Prim. Prešernov album str. 731,—732.
Toda prišlo je drugače. Če je Danjko mislil, daje pravo mesto njegovemu črkopisu v knjigah za ljudstvo, je moral biti v skrbeh za svojo slavo, ko je vlada, oprta na činjenico Murkovega dela, oklevala končno potrditi danjčico za šolo, ki otvarja ljudstvu knjige.
Danjkovi »verni poštenjaki« niso nadkrilili in niso mogli nadkriliti Murka. Pod učinkom njegovega dela je zastala Kva-. sova slovnica in v temi ostal Danjkov slovar. Pa tudi Jarnikov nemško-slovenski slovar je z Murkovim delom postal odveč.1
1 Dva meseca za Murkovo slovnico in slov.-nemškim slovarjem je izšel Jarnikov »Versuch eines Etymologikons« (slovensko-nemški korenski slovar); naznanjajoč v »Carinthiji« z dne 10. marca 1832 Murkovo delo, omenja Lubomir (Slomšek) Jarnikov Etyniologikon, »das nun bald in Klagenfurt bei Herrn Edlen von Kleinmayr die Presse verlafSt (Isti članek v »Aufmerksamem« z dne 20. marca); že 14 dni pozneje, dne24. marca 1832 poroča L. (-ubomir!) o etimologiku, češ: »Dieses bereits im abgevvichenen Jahre angektindigte slawische Werk hat nun die Presse verlassen . . .«
Za izdajo tega Jarnikovega slovarja je važno, kar poroča Kopitar v
»Osterreichischem Beobachter« z dne 11. oktobra 1832 (istotako >Der Aufmerksame« z dne 16. okt.): »Die von Kleinmayersche Buchdruckerei bezweckte, vielleicht durchs nlimliche Bedlirfnis desPublikums bewogen (sc. kakor Ferstl-Greiner), zu derselben Zeit eine neue Bearbeitung des 1789 erschienenen windischen WOrterbuchs des Exjes. Gutsmann . . .« Urban Jarnik gab daftir seinen »Versuch . . .«
Ali sta Ferstl in Kleinmayer tekmovala? Jarnikov Etymologikon je za praktično rabo bil seveda manj prikladen nego Murkov slovar; manjkal mu je tudi nemški del.
V Celovcu so dobro znali za graško naznanilo, da misli Murkov nemško-slovenski slovar iziti o Veliki noči 1. 1832. in vendar je L(ubomir) dne 24. marca pisal v »Carinthiji«: »Das Etymologikon wird besonders darum sehr willkommen sein, da es die Grundlage zur Bearbeitung eines grOfteren, mOglichst reichhaltigen und brauchbaren deutsch-slovenischen Lexikons ist, nach welchem sich nicht blofi Philologen, sondern ganz vorztiglich die Seelsorger und GeschaftsmUnner des Volkes schon seit geraumer Zeit sehnen. Zu diesem vorhabenden Werke, das mit gegen-wiirtigem Etymologikon in Verbindung gesetzt, von eben dem Herrn Verfasser, vereint mit mehreren sprachbeflissenen Freunden, bearbeitet und auch beim Verleger dieser Blatter aufgelegt werden wird, sind bereits bedeutende Beitr3ge und buchstabenweise Vorarbeiten geschehen,

Zaostali so za Murkom vsi, ki so mislili, da se svet suče počasi; »studiosus« Murko pa je delal in hitel — nesla ga je prirojena sila duha in sveža čilost mladosti (bil je 20 let star, ko se je dela lotil, in 23, ko je videl delo dovršeno pred seboj), gnala pa ga je tudi neugodnost vsakdanjega gladu . . .
§ 4.
Gonilo M u r k o v e g a dela.
»Die Frucht mehrjtthrigen Fleifies und mancher Aufopferung« (Murko sam v predpomnji slovarju).
Ko je Ferstlnova knjigarna izdala svoj poziv, je 20-letni Murko baš absolviral filozofijo in bilo je misliti na poklic.
Za duhovniški stan Murko ni imel zvanja. Ali od kod naj dobi pomočkov za druge študije nadarjeni mladenič, ki je za dvoletno filozofijo potreboval štiri leta? »Od nobene strani ni nikakoršne pomoči; slabo plačane instrukcije niso segnile za vsakdanji kruh, kje pa še so druge potrebščine življenja? V tem prav žalostnem stanu mu pride v dobro dobo ponudba Fersteljnove knjigo tržnice, čije šef je takrat bil škrtljavi Johann Greiner . . . Greiner naprosi Murka, ki mu je bil znan kot umom nadarjen mladenič, naj se loti sestave slovenske slovnice. Sila kola lomi . . . Ker mu je spisovanje gramatike kruh obetalo, začne se takoj ogledo-
sodafi es mOgliclist bald erscheinen soli«. (Jarnik je že za Primca zbiral slovar).
Ali ni bil Slomšek tu v službi Jarnikovi in Kleinmayerjevi v njiju tekmi z Murkom in Ferstlnom?
(Cigale omenja v uvodu Wolfovega slovarja na str. VI. Jarnikov Etymologikon ter pravi: »Nicht lange darnach trat Anton Johann Murko mit seinem inhaltreichen, gediegenen und verlRftlichen »Slov.-deutschen und deutsch-slov. Handvviirterbuch« Graz 1833 auf, einem Werke, das ohne Widerrede auf die neuste slov. Literatur den bedeutendsten Einflufi hat«. _ Kronologija med Murkovim in Jarnikovim delom je obratna).
5
i
vati po slovenskih takrat že spisanih slovnicah . . .«' To bomo po vsej pravici smeli verjeti, da je sila Murku potisnila pero v roke.
C) šolskem letu 1829/30. nimamo za Murkov životopis nikakega drugega podatka nego pogodbo, ki jo je sklenil dne 17. julija 1830 s. Ferstlnovo knjigarno »Gospod Ant. Murko, sedaj v Gradcu«.2
Ker je bil Murko julija meseca 1830 v Gradcu, ni dvoma, da je bil tam celo šolsko leto 1829/30® in da je to leto intenzivno delal, da bi si pridelal — potnino v Beč, kjer ga najdemo jeseni 1830.
Pogodba se do pike natančno pač ni mogla izvrševati; ob nje sklepanju je očividno vladala misel, da bo ves rokopis v dogledni dobi gotov, in res je predgovor slovnici bil pisan
1	Davorin Trstenjak v »Zori« 1872, 24 (po njem Pajek v Let. Mat. Slov. 1880, 232).
2	Pogodba je določala: »G. Greiner plača (Murku) za prvi natisek 200 H in sicer pol te svote po prejetju vsega rokopisa in drugo, ko se je knjiga natisnila; 12 iztisov ima založnik pisatelju brezplačno prepustiti. Za vsak naslednji natis, ki bi se založniku zazdel potreben, mu plača 100 ti, kadar se je knjiga natisnila. 6 iztisov dobi pisatelj brezplačno«.
Naj izpregovorim tu tudi o ceni, ki jo je knjigi ustanovil (»škrtljavi?«) Greiner:
1.	Po naznanilu v Intelligenzblattu z dne 23. j an. 1832 je za sub-skribente stala slovnica in slov.-nemški del slovarja skupaj (trdo vezana) v navadnem izdanju 3 ti, na velin-papirju 5 11; slovnica sama v navadnem izdanju 1 H, na velin-papirju 1 H 45 kr; po takem bi slov.-nemški del slovarja zase stal 2 d, oz. 3 H 15 kr.
2.	Caf, rhetor 1831/32, je dal za »Lexicon slovenicum« (Zbornik Mat. Slov. 1900, 188) 5 fl ; to je cena slovnice in slov.-nemškega slovarja na velin-papirju. V domovino pa je poročal (gl. zadnjo opombo v A, § 2.!), da stane slovar 3 fl 42 kr; kako to? Cena vseh treh knjig v nevezanem izdanju? Gl. še gori opombo na str. 37.!
3.	Na Pajkovem primerku nemš.-slov. slovarja je bila pripisana cena: 1 fl 30 kr, na vsakem delu mojega primerka pa: Vol. 1 -2, fl 4.20.
> V to leto bi bilo pač staviti dogodek z Vukovim Rječnikom; Muršec je zapustil bogoslovje 1831, a 1830/31 očividno Murka ni bilo v (Iradcu, vsaj od začetka ne.
že 4 mesece pozneje, a »vsega« rokopisa ni bilo do 1. 1832.
Zato bomo verjeli, kar pripoveduje Dav. Trstenjak, da je namreč Greiner Murku delo sproti plačeval. »Kadar mu je prinesel eno polo za tisek, mu je dal nekoliko goldinarjev, da je za silo mogel živeti. V zimi si je peč kuril z makula-turo, živel največ ob komisnem kruhi . . .«'
To bedno životarenje ob korekturah- si moramo misliti iz leta 1831 v leto 1832. Trpeč mnogo lakote, je Murko rad zahajal k Marku Glaserju, kjer je bil zanj vedno pripravljen kos kruha; Marko Glaser, prej kaplan pri Sv. Barbari v Slov. goricah, je nastopil službo kurata v kaznilnici karlavski v Gradcu jedva 1. nov. 1831, a jeseni 1832 je Murko bil že v bogoslovju.
Ni dvomno, da je Murko delal za kruh. Podtikali so mu celo, da je iz takih razlogov volil bohoričico, »zatajivši« svojo danjčiško šolo.:<
*
* *
Tragika literaturne zgodovine leži v življenju in trpljenju Murkovem ob snovanju slovarja in slovnice: s plodom svojega duha in peresa si hoče mladi mož osigurati poklic svoje Prihodnosti, dela tri leta, ali zaman — sit bede, izgubi pogum ter stopi na pot, na katero ni pozvan.
1 »Zora« 1872, 24 (Let. Mat. Slov. 1880, 232—233). Poedinosti Trstenjakovih navedeb bo spričo pisane pogodbe težko verjeti; tako Poroča Davorin, da za slovnico »ni dobil čistih 50 H . . . Ravno tako skrtljavo je bil honoriran za svoj besednjak ... za obe deli 150 ti.«
' Korekture je obavljal Murko tudi za Damianovo knjigarno; tam sta ga — poroča Trstenjak — spoznala dr. Robič in Laritz ter sta ga pregovorila za bogoslovje.
3 »Wir erwarteten mit Recht, dafS er seine Schule nicht verlSugnen, Sondern sein Werk in den neuen Lettern herausgeben wird; denn wir wufiten keinen erheblichen Grund des Gegentheils. Selbst sein Specu-'ationsgrund in merkantilischer Hinsicht ist nicht bedeutend . . .« (Dale-m'sel = Kvas v »Aufmerksamem« 1832 z dne 14. aprila.)
Značaj pesniški nam kaže slika Antona Murka ob tvorbi umotvora: to je genijalnost, ki mu, zbujena od potrebe, naglo rodi plod ter učinkuje na vse strani, to ni talent, ki deluje pred vsem iz ljubezni do dela, vzdržan od trdne volje; to je bolj sila genijalnosti, nego stalnost talenta.
Zato mu je pero praznovalo tako rano in tako dolgo ...
Mala izvestja.
Prazgodovinske iskopine pri Sv. Juriju ob južni ^desnici. Posestnik in kamenosek Al. Oset je na svojem posestvu v Rifniku večkrat izkopal razne starine. V jeseni 1904. 1. je o tem obvestil »Zgodovinsko društvo«, ki je odkupilo zadnji čas najdene starine. Ob enem si je poročevavec ogledal izkopališče 111 našel obsežno staro grobišče. Posestvo Osetovo se nahaja blizu razvalin Rifniškega gradu, v okolici Kaniža ob pobočju Kifniške gore. Po nekdanjem lastniku se imenuje posestvo »na £*ern6vem«. Vzbočen hrib se spušča precej strmo proti severu 111 jugozahodu, prostor zavzema deloma vinograd, njive, gnničje 111 trata. Na vrhu hriba kakor ob pobočju se nahaja starinsko grobišče. Pred leti je že skušalo tu izkopavati celjsko muzejsko društvo, a posodje je bilo večinoma zdrobljeno. Več sreče Je imel lansko jesen posestnik sam. Ker je na trati izroval krt črno prst, je začel kopati, in izkopal je velikanski, 67 cm visok '0»ec s 36 cm širokim vratom, premer trebušastega boka ima cm, premer dna pa 21 cm. Do polovice je bil napolnjen * Pepelom, mastno prstjo in z ostanki ožganih kosti, vmes pa Je bilo razno orodje in drugi drobiž.
Bila je notri lična 20 cm široka in 6 '/„ cm visoka skledica lz črnkaste gline kakor lonec. Rob je na znotraj zakrivljen ter "na 4 majhne nastavke, od teh je eden nekoliko večji, v sredi Precepljen v dva rožička liki žemlja in prevrtan, da se je skozi lul<njico napeljala vrvica in se je skleda mogla obesiti.
Izkopali so se brončeni kosci zlomljene čelade, brončena, vlita, tudi prelomljena, blizu 30 cm dolga igla, ki ima proti debelejšemu
L
koncu obroček liki kolence na žitni bilki, Se bližje konca pa krogljico, s katero se pa ne konča igla, kakor je sicer navada, ampak še je iz krogljice toliko moli, da se lahko s prsti prejme. Našli so se tudi kosci brončene fibule. Iz teh zdrobljenih reči je sklepati, da so mrliče z opravo vred sežigali in potem vse skupaj stlačili v žaro, kakor se je to večkrat zgodilo.
Bila je notri tudi lična brončena, skovana sulica (ost in vrat), dolga 17 cm, največja širina osti pa ima 5 cm, vrat, v katerega se je vtaknil lesen držaj, je širok 2 cm ter se na obeh straneh pozna luknjica za žrebelj, s katerim je bila sulica pritrjena na držaj. Našla sta se tudi dva brončena prstana, eden zlomljen s premerom (od zunanjega roba) 3 cm, drugi je malo večji in cel. Dalje je bila med raznim drobižem 8 '/j cm dolga in ,/s! cm debela palčica iz kamena, na enem koncu nekoliko zožena in preluknjana, da so jo lahko nosili na vrvici, in je služila najbrž kot drgač. V istem loncu so bile štiri, hruškam podobne krogljice, tri iz kamena in ena iz svinca, večja kamenita in svinčenasta 30 gr težka, manjši dve kameniti pa 5 6 gr. Na sredini imajo vse po dolgosti luknjo, bile so torej nanizane na vrvico ali na palčico.
Večje urne imajo navadno zunaj v sredini svitek, naša g«1 pa nima, pač pa ima spodaj blizu dna štiri, na spodnji strani nekoliko zaobljene nastavke, očividno zato, da so jo lahko prijemali, oziroma postavljali na ognjišče. V istem pravcu s spodnjim1 nastavki so tudi zgoraj blizu roba majhni nastavki, ki pač mena3 imajo le ta praktičen namen, da se je naravnost videlo, kje im» posoda spodaj svoje nastavke, in se ni trebalo vselej pripogibati in gledati na spodnje nastavke.
Druga žara je nekoliko manjša, ima ob boku 45 cm v premeru, 48 cm višine, ob zgornjem vratu pa 26 cm širine< Tudi v tem loncu so se našli med pepelom in glino raz'1' predmeti, med drugimi 22 cm dolga, ostro zašiljena železna sulic3 in tri sekiram podobna bodala.
Tudi tretja kaj velika žara je bila zdrobljena, a naši'" so se vse črepinje in lonec se bode dal zopet sestaviti. — Nekolik" pedi nad vsakim loncem je bila majhna plošča iz peščenca pa°
zato, da se je razpoznalo, da je ondi že shranjen mrlič, ako hi pozneje zopet kopali na istem mestu.
Očividno je bilo tu veliko žarasto pokopališče, — grobovi z okostnjaki se niso našli, pač pa, kakor zatrjuje posestnik, se je v 15 letih našlo kakih 150 potrtih žar večinoma majhne oblike. Naše tri žare delajo izjemo in so bile bolj proti vrhu zakopane, blizu 1'/2 m globoko.
Selišče tukaj pokopanih prebivavcev je bilo nekoliko višje, na vrhu Rifniške gore (570 m nad morjem), kjer se še vidijo sledovi starega zidovja, kateremu ljudstvo pravi »ajdovska zidanca«. Naokrog se nahaja v zemlji vse polno živalskih kosti, pač odpadki živali, ki so ljudem bile v živež. Kraj je težko pristopen in torej kaj pripraven za obrambo; proti jugu, vzhodu in zahodu obkroža nekdanje rifniško selišče strmo hribovje, proti severu še pa ob vznožju razprostira nizka polukrožna dolina, kjer je še gotovo vsaj v zgodnjem srednjem veku bilo jezero, potem pa močvirje — še sedaj se pravi kraju pri soteski na južni strani starega gradiča Šibeneka »pri brodu«. Jezero je bilo prebivavcem deloma v obrambo, z druge strani pa jim je nudilo obilo rib za hrano. Se do najnovejšega časa je bilo v okolici Sv. Jurija mnogo ribnikov, katerim ondotno prebivavstvo pravi »virti«.1
Pomenljivo je, da se v tem kraju v mali razdalji nahajajo kar štiri gradovi; južno od kolodvora Rifnik, katerega razvaline se vidijo iz železnice, nekoliko dalje proti zahodu na strmi, od treh strani nepristopni pečini je gradišče nekdanjega gradu Sibeneka (Siebeneck — Sibnik), zahodno od št. jurskega trga je na stožastem griču stal gradič Anderlnirg, kako uro hoda proti severozahodu od Sv. Jurija je pa grad Blagovna (Reifenstein). Verjetno je, da so ti gradovi nastali v ranem srednjem veku, ko so Franki utrjevali svoje gospodstvo nad našimi pokrajinami. V bojih s celjskimi grofi je te gradove razdejal hrabri Jan Vitovec (1437).
1 Wert = flaches von einem Flufi gewonnenes Ufer, Sandbank, Insel. — Wer im Wasser-Damm. Fr. Ziemann, Mild. WOrterbuch ad v. wer.
Ti gosto nasejani gradovi so priča, da je bil kraj kaj obljuden pa tudi pripraven za obrambo. Po preseljevanju narodov so potemtakem posedli Slovenci v tej okolici že obstoječa, prastara selišča.
Ali je morda grobišče pod Rifniško goro iz dobe ob in po preseljevanju narodov, torej grobišče paganskih Slovencev? Kadi pičlega števila doslej odkritih izkopin nimamo za to trditev zadostne podlage. Kot gotova lahko smatramo ta-le dejstva: 1. v grobovih se ni našel doslej nikakšen denar, ki bi nam vsaj približno pričal starost grobišča; 2. med najdenimi starinami ni opaziti rimskega sledu, torej grobišče ni rimsko; 3. ako primerjamo naše pičle najdbe z grobiščem v Rušah, katero je razkopal in preiskal rajni grof Wurmbrand,' zapazimo to razliko, da v ruških grobovih ni bilo orožja, pač pa v rifniških, in dalje, orodje (vsaj manjše) ruških grobov kaže razne okraske, naše je pa brez okrasja, tudi sicer rifniške starine kažejo drugačen ti]) kakor ruške, zlasti to ni panonski tip, ker ta se odlikuje s posebno bogatim okrasjem; 4. v rifniških grobovih imamo kamenite, brončene in železne predmete, prevladuje pa brone; ako je resnično načelo Vocelovo, da je redkost bronca značilen znak slovanski li grobov, potem naši grobovi niso iz slovenske dobe.
Dokler nas podrobnejša raziskava drugače ne pouči, je najverjetnejši sklep, da so ti grobovi iz dobe, ko se je domače prebivavstvo umaknilo na visoke hribe pred prodirajočimi Kimljani.
Pripomniti je še, da je tudi zahodno od gradišča Anderburg kraj, kateremu se pravi »Groblje«, kjer se med pečevjem nahajajo gomile. Eno izmed teh je neki kmet razkopal in našel 1 '/2 m globoko obzidan grob s polžganimi kostmi. — Kadi pomanjkanja sredstev nam še ni bilo mogoče prekopati teh gomil, ki utegnejo imeti kaj zanesljivih podatkov za poznavanje prazgodovine št. jurske okolice kakor tudi za natančnejo opredelitev rifniškega grobišča.	Fr. Kovačič.
1 Gl. Archiv fUr Anthropologic. Bd. XI.
Oskrbniki ljutomerske graščine. 1 Graščina Dolnji grad je bila do združenja z Branekom vedno lastna gosposka ter je imela najbrž tiste podložnike, kakor pozneje Branek. Žalibog se nam ni ohranil noben zapisnik, po katerem bi mogli določiti natančni obseg stare dolnjegrajske graščine in njenih pravic in oblasti. Le toliko poroča C. Schmutz v svojem leksiku (II., 472.), da so ob začetku XIX. veka podložniki Dolnjega gradu bivali v Preseki in na Kamenščaku. Tudi o nekdanji lastnini Dolnjega gradu nimamo poročil, a vse kaže, da je bila zelo obsežna.
Izmed oskrbnikov (Praefecti, Pfleger, Verwalter), ki so v Dolnjem gradu poslovali, so nam znani sledeči:
Wipchizberger Hugo, »Gerichts Verwalter« je bil dne 25. jan. 1591. prisoten, ko so se Ljutomeržani z učiteljem Ivanom Berličem pogodili za navijanje ure.2
Mer k as Peter, oskrbnik v Dolnjem gradu od 1625. do 1640. 1. Rojen Ljutomeržan je bil zelo znamenita oseba, a z župnikom Ivanom Gajgerjem se ni mogel pogajati. L. 1631. je imel ž njim hude prepire in neki zapisnik poroča, da ga je liotel celo ubiti.3 Njegov sin Peter je postal jezuit.
Sin kovic Mihael, »praefectus in Oberluttenberg« je Podpisal 1. 1664. račun podružnice blažene Device Marije v Podgradju.
Miglič Lavrencij, »praefectus«, je potrdil račun omenjene Podružnice 1. 1665.
Liackh Jurij, »Pfleger der Herrschaft Obluttenperg«, je Potrdil račun 1. 1668.
0	g r i 11 Andrej, »praefectus in Oberluettenberg«, je podpisal cerkvene račune 1. 1670. in 1671. V poznejših letih je bil tržan v Ljutomeru ^ssf je opravljal precej časa službo varaškega Pisarja. Umrl je 1. 1707.
Khnitl Franc Krištof, »der Herrschaft ob Luettenberg handtgerichts Verwalter« je 1. 1672. dal mnogo ljutomerskih
1	Naslednji dodatki dopolnjujejo spis M. Slekovca, ki smo 15a objavili v »Časopisu« I. str. 159.
2	Deželni arhiv v Gradcu.
3	Knezošk. arhiv v Mariboru.
coprnije sumljivih tržank zapreti in nekatere tudi sežgati. Raditega so ga tožili tržani pri vladi, in ker je njih tožbo podpiral tudi Tomaž Ignacij Mauerburg, graščak v Braneku, je bil že v začetku 1. 1673. odstavljen.' Koncem 17. veka je bil »Postae Magister« v Čakovcu. Dne 18. januarja 1. 1698. mu je soproga Julijana porodila v Mariboru hčerko Veroniko.-
Menziger Blaž, »praefectus« je podpisal 1. 1673. cerkveni račun. L. 1674. ga navajajo varaški zapisniki kot oskrbnika na Cvenu, kjer je posloval najbrž do 1. 1680. Potem ga nahajamo do 1. 1686. zopet v Dolnjem gradu. Leto za letom je namreč v cerkvenih računih podružnice v Podgradju podpisan kot »Pfleger der Herrsc.haft Oberluettenperg«. Umrl je najbrž 1. 1686. Njegova soproga Marija je potem vzela tržana Janeza Miilpacherja ter je dne 26. junija 1691. 1. obljubila 150 gld. za nov altar sv. Jožefa.3
Mikša Lavrencij, »praefectus« v Dolnjem gradu 1. 1679. Bil je Ljutomeržan in sin odličnega tržana in župana Lavrencija Mikše.
Menziger Blaž, oskrbnik v Dolnjem gradu od 1. 1680. do 1686.
Kalin (Callin) Janez Karol, »praefectus in Oberluttenberg«, je podpisal cerkvene račune 1. 1686. in 1687. Dne 22. decembra 1687. 1. mu je soproga Regina porodila sina Karola Jožefa. Potem je živel precej let na Grezovščaku, a okoli 1. 1701. je odšel za varaškega pisarja v Veržej, a njegova soproga je bivala navadno še pri vinogradu. Med tem je bil 1710. zopet v Dolnjem gradu. V Veržeju je posloval najbrž do 1. 1725.4
L a c h e r e r Janez Ludovik, »praefectus«, 1688. in 1689.1. Podpisal je cerkvene račune.
Pinterič Franc, »praefectus«, je potrdil cerkveni račun podružnice v Podgradju 1. 1691.
Mollinary Karol, oskrbnik v Dolnjem gradu je podpisal cerkvene račune 1. 1694. in 1695.
1	Deželni arhiv v Gradcu.
2	Krstna knjiga v Mariboru.
3	Dež. arhiv v Gradcu.
4	Matrike župnije Sv. Križa na Murskem polju.
Sab ar i cs Franc, »praefectus« 1. 1696.
Pinterič Franc, zopet oskrbnik, 1. 1697., 1698. in 1699., ko je podpisal cerkvene račune.
B r a n d e n b e r g Janez Friderik, pl., oskrbnik v Dolnjem gradu, podpisan v cerkvenih računih 1. 1701., 1702. in 1703., potem še 1. 1708.
Lorger Jurij, oskrbnik 1. 1707.
B r and e nb e r g Janez Friderik, pl., oskrbnik 1. 1708.
Kalin Janez Karol, oskrbnik 1. 1710.
Lechenreiter Janez Jurij, oskrbnik odi. 1713. do 1715. Oskrboval je obenem tudi Branek, kakor vsi njegovi nasledniki.
Grajska kapela.
Gotovo je svoje dni v Dolnjem gradu stala kapela, v kateri se je maševalo. Sicer nam ni znano, kateri izmed lastnikov gradu jo je bil postavil, vemo pa, da je stala že 1. 1545. Neki vizitacijski zapisnik iz te dobe poroča, da je grajska kapela posedala vinograd in njivo in vsakateri grajski duhovnik je vžival nju dohodke.
Dotično vizitacijsko poročilo se glasi doslovno:
» ... So sein wir von dem Pfarer bericht, das in dem Schloss Luettenberg ain Caplaney vorhanden, welche nit mehr, dann ain Weingart, vnd ain Agger, vnd sonst kbein anders Einkhomben hat, darauf derzeit ain Cappelan gelialten wirdt, der solche Caplaney versiht, darumben er den Weingarten filr sein besoldung zu gentissen hath.«
Z omenjenim letom prenehajo poročila o grajski kapeli, še le 1. 1717. o priliki škofovske vizitacije se zopet omenja. Dne 28. aprila t. 1. je sekovski škof Jožef Dominik grof Lamberg posvetil v Dolnjem gradu kapelo in nje altar v čast brez madeža spočeti Devici Mariji. Najbrž jo je dal ponoviti Jurij Ignacij Anton baron Mauerburg, ki je ob tem času dobil v last Dolnji grad.
To kapelo je potem, kakor poroča stara kronika, dne 28. julija 1764. vizitiral višji duhovnik v Strassgangu, Ernest Anton pl. Azula.
Ko se je v prvi polovici 19. veka porušil grad, so izginili tudi slednji ostanki kapele.	t M. Slekovec.
Marijina cerkev »na Lebarju« pri Mariboru. Ta
cerkvica je stala blizu koroških vrat, na zunanji strani, po njej so se ta vrata imenovala tudi »Frauen-Thor«. Orožen (Das Bisthum Lavant I, str. 539, 550) to cerkvico samo omenja ter poroča, da je blizu nje kapelanija sv. Magdalene in sv. Marte, katero je ustanovil župnik Jurij Schwentenkrieg (ok. 1450—1465), imela opekarno z dotičnim zemljiščem (»ein Ziegelstadel sammt Grund im Burgfried am Leber bei Marburg bei u. 1. Frauen Kapellen, welcher man davon jahrlich dient 3 Schilling Pfennige und 10 I'fennige«). Nekaj več je o tej cerkvici pisal rajni dr. Jos. Pajek v »Voditelju« (1. 1898, str. 120, 203, 204, 277—283). On je sprva domneval, da so cerkev 1. 1532. porušili Turki, a to domnevo je opustil, opirajoč se na Puffa, ki pravi, daje 1. 1549. imel Maribor več izvrstnih pridigarjev, med njimi Lavrencija Vorstadterja, kapelana pri Mariji na Lebarju, — torej je še cerkev takrat stala, — in pa na neki izpisek, ki si ga je bil izpisal rajni Beckh-Widmanstetter iz arhiva krškega kapitola in mu ga (Pajeku) dal v porabo, in v tem .se omenjajo vinogradi »von der Frawnkirche za Marburg«. Daljnih poročil dr. Pajek ni našel o tej cerkvici.
Po dobroti preč. g. stolnega župnika Fr. Moravca mi je pa došel v roke star urbarij mestne župnije mariborske iz 1. 1571 (sega do 1. 1580), katerega še ni nihče uporabil, a v njem se nahaja več podatkov za to cerkvico, iz katerih je razvidno sledeče:
1. Pri cerkvici je bilo tudi pokopališče; 2. ko se je urbarij spisoval, je bilo zemljišče pusto in cerkvica porušena. — Pod zaglavjem »Marchburger Zinnsung« (fol. 23.) namreč beremo: »Von der Begrebnus bey vnnser Liebenn Frauen am Leber, vor der Stat Marchburg gelegen, gehort der grundt durchaus alhie in Pharrhof Marchburg. Diennt vom gemelten grundt, darauf die Khirchen steet oder gestanden ist.. . khreuzer 40.« i'ridejana je pa opomba: »Iezo ligt es odt vnd man dient weiter nichts davon«.
Besedo »Lebar« izvaja dr. Pajek iz debla lob ali lubin meni, da lebar pomeni velik kup zemlje.1 Jos. v. Zahn pa trdi,
1 Voditelj 1898, str. 279.

da je »Leber« plural srednjevisokonemškega le = kUnstlicher Httgel, Heidengrab.1 Ker se pa ime Lebar ali Levar nahaja pogostoma po krajih, kjer že od nekdaj bivajo Slovenci, je vendar mogoče, da je to ime domače korenine, ali pa je morda korenika skupna germanskim in slovanskim jezikom.
Pri cerkvici na Lebarju bi torej imeli srednjeveško pokopališče mariborsko. V predzgodovinsko dobo ne bo kazalci segati, ker je Drava, spreminjaje strugo, svoje levo pobrežje razkopala, pač pa se razteza dolga vrsta predzgodovinskih grobišč na desni strani Drave ob vznožju Pohorja od Ruš proti Hočam. Pri opekarni v Radvanju so še lansko jesen izkopali več rodih žar.
3.	Cerkve niso Turki podrli, ampak je najbrž sama razpadla, potem pa so jo opustili in podrli.
4.	Mesto nje so odkazali dotičnemu kapelanu v mestni cerkvi (sedanji stolnici) Marijin oltar, kjer se je od časa do časa opravljala rana peta maša.
To vidimo iz naslednje notice v zapisku kapelanij in ustanov, ki so župniku plačevale davščine (fol. 27): »Vnser Lieben Frauen Caplaney am Leber vor der Stat Marchburg, weil aber die Khirchen am Leber aberbrochen, hat man Vnser lieben Frauen Alltar in der Pharrkhirchen zu Marchburg, darauf man zuweilen die Frumess sinngt, dem Caplan eingeben. Diennt jcirlichen schillinng 5, Phennig 10.«
Da cerkvice niso podrli Turki, da je marveč polagoma propadala, je sklepati iz tega, da pisatelj tega nič ne omenja, dočim 11. pr. v Jarenini (fol. 8) pri Urban Ferkovi kmetiji razločno-navaja, da je puščava in torej nič ne nese, ker so jo Turki razdejali (1st durch den Ttirkhen verderbt). Enako pravi o treh kmetijah na Hajdini, da so jih Turki opustošili (sein zuvor durch den Tiirkhen veriidt worden). Iz besed: »darauf die Khirchen steet oder gestanden ist« se pa sme sklepati, da je takrat bila podrtija in zemljišče vsled tega pusto.
.5. Užitnico (Pfriinde) pri Marijini cerkvi si je prisvojil mariborski magistrat. To nam poroča opomba v urbariju pri
1 Styriaca, Neue Folge 11. B. pg. 65 op.
ravnokar navedenem odstavku: »Gemaine Stat Marchburg ein-gezogen, bewont die auch khain Priester.«
Z užitnicami in ustanovami je sploh mariborski magistrat ravnal jako samovoljno, zato so se 1. 1549. Lovrenc Lubše, kapelan na beneficiju sv. Magdalene, in njegovi trije tovariši pritožili pri solnograjskem nadškofu. Vsebino njih pritožbe1 deloma potrjuje naš urbarij. Spisan je bil za župnika Jurija Siechela (-j- 1586), ki je bil tožen, da nič ne dela proti lute-ranski propagandi, mestni magistrat pa se je zanj potegnil pri nadvojvodu ter med drugim navedel i to, da je v najem dano desetino in podložnike zopet odkupil ter dobil več pravd radi župnijskih posestev z raznimi plemiči. Nadalje tudi kaže ta urbarij, da je bilo gmotno stanje mestne župnije in njenih užitnic takrat kaj slabo.
Ker je mestni magistrat tako hlastno segal po ustanovah, ni glede zemljišča pri Lebarju brez pomena opazka: »gehbrt der grundt durchaus alhie in Pharrhof Marchburg«.
Iz poznejšega urbarija (iz sredine 18. stol.), je tudi razvidno, da je še takrat posedovalo njivo na Lebarju mariborsko mesto, dasi je spadala k beneficiju Device Marije na Lebarju; žal, da je dotični list v tem urbariju zgoraj odtrgan in radi tega ni moči kaj natančnejega dognati. Prvi urbarij dokazuje tudi, da je župnik Siechel bil že 1. 1556. v Mariboru in ne še le 1558., kakor trdi Orožen (1. c. 559), ker ježe 1. 1556. dobil neko pravdo zaradi desetine na Leitersbergu proti baronu Juriju Herbersteinu (fol. 31). Mogoče, da je že pred L 1556. prišel v Maribor. Tudi naslednje 1. 1557. je dobil v Gradcu pravdo proti Herbersteinu in župniku pri Sv. Petru pod Mariborom zaradi desetine pri Sv. Marjeti na Pesnici, katere s/a Je dotle jemal Herberstein, '/3 pa župnik pri Sv. Petru. Takratni župnik pri Sv. Petru je bil bivši mariborski beneficijat Lavrencij Lubše, ki še dosle v vrsti št. peterskih župnikov ni bil znan.	K- Kovačič.
Študentski poscif l. 1788. Dne 7. marca 1. i788. ob pol 8. uri zvečer se je, — kakor pravi kronika — iz neke kovač-nice zanetil ogenj, ki je radi hudega vetra v nekaterih urah
1 Gl. Orožen, n. d. I, str. 554—556.
vpepelil ves trg, celo hiše onstran Dravinje pod hribom sv. Lucije, cerkev, župnišče, samostan (dominikank, ki je bil dne 21. marca 1. 1782. zatrt) in celo stari grad nad sedanjim žup-niščem.
Vlada, oziroma uprava državnih posestev (Staatsgiiter-administration) je kmalu potem naročila inženirju Joh. Wallnerju, naj vse pregleda in popiše ter stavi konkretne predloge, kako bi se pogorišče zopet povzdignilo, zlasti naj presodi, bi li ne bilo ceneje upravljati studeniških državnih posestev iz Freisteina Pri Sp. Polskavi.
Wallnerjevo izvirno poročilo se nahaja v deželnem arhivu v Gradcu, kjer ga je prepisal bivši vodja studeniškega samostana t Adolf Hytrek. Njegov prepis se hrani v studeniškem samostanu v zvezku »Material zur Geschichte des alten Stiftes Studenitz«..
To poročilo nam podaje dokaj natančno sliko grozne nesreče. V trgu je pogorelo 35 hiš (dandanes ima trg kakih 49 hiš). »Grozen pogled!« pravi poročilo. Že itak malo premožni tržani so sedaj še bolj ubožali; ostali so brez domovja in mnogi so trpeli še na svojem životu vsled hudih opeklin. — Kakor je razvidno iz ondotne mrliške knjige, je neka 55 let stara Katarina Karinčnik zgorela v ognju. — »Na bolečih (od opeklin) prsih tščejo dojenčki hrane, dočim matere lakote stokajo in očetje si 11 e vedo pomagati.«
Le trije tržani so bili kos, spraviti ostanke svojih hiš zopet Pod streho, drugi so se pa morali bedno potikati po tujih kotih 'n tam objokovati svojo nesrečo.
Od samostanskega poslopja je ostala nepoškodovana žit-ruca, ki je bila še le 1. 1765. znova pozidana in z opeko krita. Samostansko poslopje je bilo 80 sežnjev dolgo in 7 sežnjev •siroko. V pritličju so bile obokane kleti, v prvem nadstropju obokane shrambe in sobe, v drugem pa celice, v katerih je bil z opeko potlakan lesen strop, ki je s streho vred zgorel.
zahodni strani, kjer je bila največja, najbolj hladna in Suha klet, se je potok, ki obteka samostan, že tako približal zidu, da se ga je kakor obrežja dotikal in na mnogih krajih je Ze zid spodjedel. Zato so nastale v tem delu poslopja hude
razpokline, in ker je ondi bilo včasi mnogo žita nakopičenega, ni moglo 6 podpornikov več vzdržati zidu. Vsled tega je svetoval Wallner, naj se popravi in pokrije, le oni del samostana, ki je bolj proti trgu, drugo pa naj se prepusti svoji usodi. Kes je bil oni del do najnovejšega časa v razvalinah in je deloma še dandanes.
»BundhUtte« — zidana — je izgubila streho.
Studenec, — kateremu ljudstvo pripisuje zdravilno moč (Gnadenbrunn) in kije Studenicam da! ime, je bil obzidan s se-kanim kamenom, kameniti stebri so nosili streho iz škodelj, ki je zgorela in od tega časa je studenec nepokrit, krijejo ga le okrog nasajene lipe s košatimi vejami.
Župnišče, poprej sodnija (Hofrichterei), je izgubilo streho in 4 štukatirani stropi so se udrli, sicer je pa bilo poslopje še v dobrem stanu.
V	poprejšnjem župnišču (oziroma stanovanju za samostanske duhovnike in za goste) je bila sodnija. V pritličju je bil velik svoden hodnik, 3 shrambe, kuhinja in družinska soba; v 1. nadstropju je bilo 8 sob in shramba, v 2. nadstropju tudi 8 sob. To poslopje je imelo z opeko krito streho in je ostalo nepoškodovano.
Tudi bivšemu prioratu je prizanesel požar. Z opeko krito enonadstropno poslopje je bilo samo na strani proti cerkvi nekoliko oškodovano; pritličju je bil na eni strani vhod v samostan, na drugi odprt svodni lok.
V	prioratu je bila nameščena ljudska šola, ki je 1. j 788. imela vpisanih 93 otrok. V prvem nadstropju sta bili dve veliki sobi, v katerih je imelo prostora čez 100 otrok, tretja soba je služila za stanovanje učitelju, kazen nove peči in dimnika ni bilo treba drugih popravil.
Pristava (Mayerhaus) je bila lesena in s slamo krita; konjski, volovski in kravji hlevi so bili zidani ter deloma s škodljami, deloma s slamo kriti, svinjaki pa so bili leseni in s slamo kriti. Gornje in spodnje gumno z dvema parmama je bilo leseno s slamnato streho in s podkapnico na zidanih stebrih.
kibnjača je bila zidana in s škodljami krita, stopa pa lesena in s slamo krita. Pečnica za lan in sadje je bila zidana, svodena ter z opeko, delofna pa s škodljami krita.
Wallner predlaga, naj se popolnoma odstranijo naslednje stavbe:
1.	Zidana, z opeko krita drvarnica.
2.	Utica (ki je stala na zahodnem oglu samostana pod Bočem).
3.	Zidana in z opeko krita kapelica.
4.	Zidana in z opeko krita mesnica.
5.	En del bivšega župnišča, ozir. sodnije.
Samostanski mlin na dve kolesi je bil sicer zidan, vendar
je vsa notranjščina zgorela; dali so ga v najem. Na gradu, kakih 25 m višje od samostanskih poslopij, je bilo oskrbništvo (Vogtei). Ostalo je le golo zidovje, in ni se dalo nič drugega porabiti kakor železna vrata s kamenitimi podboji.
Cerkev z zakristijo in dvema stranskima kapelama, ki je malo poprej bila postala lokalna kapelanija in ji je bilo odkazano 909 duš, je izgubila streho, /.notranjost je ostala nepoškodovana. Od zvonika je samo ostalo ožgano zidovje, železje ure, glavice zvonov, kemblji, zbita strešna pločevina (Kuppelblech), pa '5 centov in 29 a/4 funtov raztopljene zvonovine. Wallner predlaga, naj se zvonovina posrebra (das zerronene Glockenmetall zu versilbern) in s tem poplačajo razni rokodelci, zvonik pa se naj pokrije z opeko in tudi cerkev naj se čim prej spravi pod streho, pri čemur bodo župljani brezplačno oskrbeli vožnjo in delavce. Zvonovi pa se naj semkaj prepeljejo iz poličanske podružnice Marije Ljubečne, ki se naj opusti.
Slednje se ni izvršilo; na Ljubečni še dandanes visijo stari zvonovi, a tudi studeniška cerkev ima dva stara zvona, enega iz 1. 1748., drugega iz. 1. 1678. Od kod jih je dobila? Pred požarom gotovo niso bili tukaj. Zvon iz 1. 1748. ima na krilu Podobo sv. Treh Kraljev, nedaleč od Studenic je pa (v črešnjevski župniji) podružnica sv. Treh Kraljev, ki so jo bile pozidale studeniške dominikanke. Tu so torej vzeli dva zvonova za studeniško cerkev. Res ima podružnica sv. Treh Kraljev svoje sedanje zvonove še le od 1. 1830.
Ljudska pravljica pravi, da je pri požaru ostal veliki zvon, da so ga natihoma odpeljali k podružnici sv. Treh Kraljev; ko so pa ljudje to zvedeli, so ga spravili nazaj.
Jedro te pravljice je toliko resnično, da je sedanji stude-niški »srednji« (pred 1. 1835. »veliki«) zvon res prišel od Treli Kraljev v Studenice. Mogoče je pa tudi, da_ so starejši zvon iz 1. 1678. vzeli iz studeniškega stolpa in ga prepeljali k novi podružnici, doma pa naročili novega; ko je pa bil ta vničen, je zopet stari zvon priromal na svoje prejšnje mesto.
Vkljub hudemu udarcu 1. 1788. in raznim nezgodam po-četkom 19. veka so si vendar Studeničani dokaj pomogli in sredi 19. veka je bilo ondi precejšnje blagostanje.	F Kovačič.
Dve slovenski prisegi is leta 1715. v nadžupnijskem arhivu v Vuzenici.1
Formula Juramenti purgationis.
Jest N: Sapershefhem umoio lastno Dusho moimo Stuar-niku Christushu Jesusu, inu sa sarotim per sgubi moiga Sve-litzhaja da jest v: g: Sa taiste dinaria' Sa keterih vola Sim jest per la tei G'rihti obtoshan v: g: nifim nidar videu ali kfebe Vseu, ali skriu, ali per drugim skriti billi etc: inu ali le ta moja Sapersega ni resnitzhna taku meni Gospud Bug ne pusti V nebesku kraleustvo priti amen. Alia Formula.
Jest N: Sapershefhem u mojo lastno Dusho moimo Stuar-niko Christ: Jesusu, inu Sarotim per sgubi moiga Suelitsheja, da jest v'tei Rietshi v' keteri jest Bodam Pobaran, eno Zhisto Boshjo Resnizo Govoriti, inu vunkei povedati. Kakor meni Bugk Pomagi inu S. Troiza.	V. Preglej.
V hiši mecena barona Zoisa." » P a t r i o t i sc h e s Tagebl att«, ki je izhajal v Brnu na Moravskem, je dne 23. febr. 1802 (št. 19) pod zaglavjem »Patrioten und patriotische Handlungen« prinesel to-le poročilo o baronu Žigi Cojzu: »Baron Sigmund von Zoys in Krain.«
Diesem edlen Manne statten einige Officiere, die den Feldzug in Italien mitgemacht haben, in Nr. 122 der 1'rager Oberpostamtszeitung (1081 [gotovo pomota za 1801, Pis.]) i hren herzlichen Dank ab, ftir die zuvorkommende Gtlte, mit
1 Ti prisegi je napisal Štefan Jamnik, nadžupnik od 1714. — 42. 1.
' Gl. Vidičev članek v »Spomen-cvieču« (Mat. Hrv. 1900, 606 si.).
welcher er das k. k. Militar im Vorriicken und Riickzuge ohne alien Unterschied aufnahm und bevvirthete, mit unermudetem Liter fiir die Bequemlichkeit desselben besorgt war, und jedem Soldaten sein Haus als einen wohlthatigen Tempel wabrer Preundschaft offnete; wie er den gemeinen Mann der k. k. Armee ohne Unterschied mit wohlthuender GUte UberhSufte; wie er alle Krafte aufbot, ihnen frohe Tage zu machen; wie er aus eigenem menschenfreundlichen Gefiible, ohne dazu erst a"fgefordert zu werden, fiir alle diejenigen Soldaten, die nach dem Spital gebracht wurden, mit zuvorkommender Milde besorgt War; wie er kein Mittel unversucht lieft, von dem er glaubte, daft es ihnen auch die geringste Linderung verschaffte; wie er selbst den k. k. Oflicieren, die verwundet dahin gebracht wurden und wegen Enge des Raumes nicht fiiglich untergebracht werden konnten, aus freiem Antriebe in seinem Haus Aufnahme ge-stattete, und Wonne fiihlte, daft sein Haus zum heilenden J'reundschaf'tstempel dienen konnte, und wie er, obgleich die Gesundheitsumstiinde dieses Biedermannes ihm selbst auszugehen 111 cht erlaubten, alle seine AngehOrigen mit unermildetem Eifer anspornte, alien ohne Unterschied so genaue Dienste zu leisten, a's wenn es ihn selbst betrKfe; wie er ihnen befahl jedem ^erlangen, jedem Winke zuvorzukommen. O wer ware im ^tande alles zu erzahlen, was dieser Biedermann alles that, Vyas er leistete?
»Wir sind tlberzeugt, heiftt es zum Schlufte, daft alle ll'isere Kriegsgefiihrten, die Augenzeugen und Theilnehmer der edlen Handlungen des Herrn Barons Sigmunds von Zoys waren, nnserer hier ausgedriickten Gesinnung von (?) lautesten Beifall 8eben werden; denn sie stimmen mit uns tiberein, des echten Kriegers Simbol sei: »Treue dem LandesfUrsten und Vaterlande, "nd dankbar gegen jeden wohlthuenden Biedermann zu sein«.
Dr. Fran Ilešič.
»Malo besediše« (1789). — 1. Doslej so bili znani le *'jje primerki te knjižice, o koji se je govorilo v lanjskem "Časopisu« (str. 28. in 113 si.). Med tem sem našel še četrti Primerek in sicer v arhivu mariborskega stolnega kapiteljna, a 'nanjka mu začetek, in kolikor se spominjam, tudi konec.
6*
2. Na str. 129. lanjskega »Časopisa« sem vprašal: »Kje je (na koncu 18. in v začetku 19. veka) bil na Lovrenčevo na Pohorju živinski sejem ?«
Dan današnji je na Lovrenčevo sejem v Slovenjem Gradcu in v Lučanah; pri Sv. Lovrencu v Puščavi pa je v ponedeljek po Lovrenčevem.
V dobi, za kojo nam gre, vsaj v začetku 19. veka pa je bil 10. avgusta sejem ne le v Slov. Gradcu in Lučanah, marveč tudi pri Sv. Lovrencu v Puščavi (tudi pri Sv. Lovrencu Bez. Ebensfeld«).
In baš na Sv. Lovrenca v Puščavi najlaže mislimo v okviru položaja, kakor se nam slika v »Besedišu< .1
I)r. Fran llešič.
O Kremplju. Malo znana je ta-le Krempljeva knjiga:-
Deutsch-windischer Christenlehr = Katechismus in Fragen und Antworten. — Nemfko-flovenfki Katekismufh sa kerfchanfki navuk v — pitanjih ino odgovorih. Pettau in Untersteyer 1826 (Na zadnji strani: Marburg, gedruckt bey Jos. Janschitz).
Glaser ne omenja te knjige, pač pa Marn, Jezičnik XIX, češ, v Ptuju da Krempelj na svetlo slov.-nemški katekizem.
Weift (Geschichte der Osterr. Volksschule, 11. Graz 1904, str. 701) pravi: Im Jahre 1824 haben Anton Krempl zu Pettau und Vinzenz Janša, Pfarrvicar zu Donnersbach, BUcher zum Druck befordert, welche sich auf den Religionsunterricht bo-zogen« (Enako na str. 823). Letnica 1824 je pomotna; morebiti
je tega leta Krempl predložil svoj prvotni rokopis.
*
Na naslovnem listu ne najdeš Krempljevega imena, a zato se nahaja pod zanimivo opombo, ki je natisnjena na prvi strani drugega lista; ta opomba se glasi:
1 Podatke o sejmih podajam po »Grottem steyerm. National-Kalender« 1822—1828.
1 En primerek ima knjižnica mariborske gimnazije.
Toti posebno za dolenske1 kraje prikladni slovenski Kate k iz m us je le iz naročenja s v 6 11 e š k o f i e Sekovske nemško-slovenski g r a t a 1.
Vu Ptuj i na Pametvo 1825.	Anton Krempl,
Kurmaister.
To je v stvarno-mirni obliki jak protest zoper nemčujoče delovanje sekovskega ordinarijata. Napisal ga je poznejši »ilir« in pisec »Dogodivšin«.	j)r Fran llešič.
Štajerski jošejinski katekizem, o kojem sem pisal v lanjskem «Časopisu« (str. 137. si.), je založnik Jos. Franc Kaiser Ponujal v »Steyermarkischem Intelligenzblattu zur Gratzer Zeitung« še leta 1828. (list z dne 24. jan.); naznanja ga poleg drugih knjig in sicer tako: »Katechismus, tave rliki (!), spra-•^hanjam, inu s odgovoram sa zessar^ke kralove deshele inu Sholle. Is nemschkiga na slovinski jezik prepisan, v' Crazi«. Misliti je tu na samo slovensko izdanje, ki ga je že izprva bilo dobiti baS pri Kaiserju.
Da je knjiga bila še 1. 1828. v knjigotrštvu, je pomembno Za kronologije, zlasti za nejasnost, ki .sem jo naglasil (kot točko a v opombi) na strani 149 lanjskega »Časopisa«.
Za ustanovitev časa bi lahko služilo tudi ime založnika in 12dajatelja »J o h a n n e s a Kaiserja«. Žal da baš tudi o tem ne ^orem nič gotovega povedati.
Josip Fran Kaiser, ki je katekizem prodajal 1. 1828., je rojen 1. 1786. in je 1. 1811. prevzel knjigoveznico, ki jo je kmalu izpremenil v pravo knjigarno in z uspehom dalje razvijal Wurzbach). V tridesetih letih je štajerski »National-Kalender« 'zhajal »im Verlage des Herausgebers Josef Franz Kaiser, zum Kronprinzen von Osterreich n a c h s t dem M u r t h o r e«.
Ta Josip F r a n je pač bil naslednik Mihaela Kaiserja, k' je n, pr. 1. 1800 imel svojo bukvoveznico » a u 1 b e r der ^nrbrticke« (Vaterlandischer Kalender der Steiermark aufs
Jahr 1800).
In Ivan Kaiser? Prednik Mihaelu, torej vjožefinski dobi?
' = ljutomerske. (V začetku besedila samega na str. 5. je pri be-®edi »kerlchanfko« opomba: »Ich beri kak fhzh [= šč] ali kak fh
Pis.), kak je v' kerem kraji eno ali drugo navadno.
Vsekakor je stvar pač taka, da je katekizem ponatiskovala Kaiserjeva tvrdka od Frana do Frana Josipa. Dr. Fran Ilešič.
Narodopisna črtica k zgodovini praznoverja. Č. g. V. Koprivšek, ptujski kapelan, je izročil muzeju nemški, samo na eni strani tiskani list, 41 cm širok s tiskom v dveh stolpcih. Naslov mu je: Gewisse vvahrhafte rechte Liing und Dicke unser lieben Frauen, und der tlbergebenedeyten Himmels-Konigin MARIA, welche heilige Lang zwaraus seidenen Banden denen Pilgramen, welche das heilige Haus zu Loretto besuchen, mitgetheilt worden. Sledi priporočilo, to dolžino seboj nositi in gotove pobožnosti opravljati; nato se čitajo razne molitve na čast sv. dolžini, sklepčno pa opombe o dolgosti Marijine noge. Tiskan je list: Erst wieder ganz neu gedruckt zu Cdlln am Rhein. Videti je, da se je naš list dajal kot tolmač poleg traka, ki je predstavljal Marijino dolžino. Tak trak s podobnim, a ne čisto enakim napisom je objavil Grofil v Zeitschrift f. osterr. Volkskunde, Wien 1897; Marijina dolžina znaša tam 1-88 m in dolžina njene noge 13'5 cm (ni v razmerju!); svilnat trak, 2-2 m dolg in 3'5 cm širok z napisom »Altezza dela Madonna di Loreto«, ki se rabi zoper božjast pri otrokih, omenja Moses v istem listu (1903, str. 214). G. darovavcu je izročila list neka stara Nemka, ker se je bala, da bi se v drugih rokah oskrunila. Nahajajo se tudi trakovi z dolžino Kristusovo (isti časnik 1898 str. 152) in še dandanes delijo take (?) trake romarjem v cerkvi sv. Praksede v Rimu.
Isti gospod je daroval slovensko tiskovino: Tri sil lep^ Molitue per enmu umiriozhim zhloveka (!) silno nuzne, k Sveli' zhania suoje dushe sa uzata. Obsega 8 strani, 16 cm vis. i'1 95 cm šir., in ima na srednji strani lesorez, 10x7 cm, ki predstavlja ravno umrlega bolnika na postelji, ki z levico drži še za svečo, duša pa mu že hiti k Mariji v oblakih ; poleg postelje stoji dominikanec in kleči prelat; hudi duh pa v podobi krila* tega psa odhaja. Na zadnji strani spodaj se čita: Tele tri M0' litue so Mes nimfhkega naflouino dru ka ne. Oblika postelje v lesorezu spada v prvo polovico 18. stoletja; a tisek se je vrši' morda še pozneje. Zgodba pripoveduje o papežu, ki je bil 1
velikim grehom obložen na smrtni postelji, kaplan pa mu je tri — tukaj natisnjene molitve zmolil in tri ure po smrti se mu je zveličani papež prikazal in se mu je zahvalil.
Moč teh molitev — ki so katoliške in povdarjajo Kristusovo trpljenje — pa je neki taka, da »kader bi en zhlouk uffe grehe tega sueta na febi imu, kader se bodo te tri Molitue na pofledno uro molile mo bodo uffi grehi odpusheni, al pa bi negova dufha noter dofodniga dne terpet imela, taku bo rezhena . . . Tudi v kater hishi bodo te tri Molitne (!) dershane naho en otrok mertu na suet prishu . . . Jen tudi uffak kateri te Molitue bere al brati Shlishi ima 400 let Odpustik . . . Tudi kater te Molitue bere al brati shlishi, temo bo taura negove fmerti resodeta.
A. S.
f Ivan Krstitclj Tkalčič. V zadnjem zvezku lanskega leta je »Časopis« poročal o dveh Tkalčičevih delih, sedaj pa, žal, moramo že položiti žalobno mirto na sveži grob velezaslužnega hrvaškega zgodovinarja.
Kavno sedaj, ko se v Rimu rešuje vprašanje o staro-slovenskem bogoslužnem jeziku, je zatisnil eden izmed najboljših poznavavcev tega vprašanja svoje oči k večnemu počitku. Umrl je dne 11. maja v starosti 65 let kot prebendar stolne cerkve zagrebške, v kateri službi je bil od 1. 1867. Narodil se se je 4. maja 1840. 1. v Zagrebu, kjer se je tudi izšolal ter 1. 1862. postal duhovnik.
Že kot mlad bogoslovec je 1. 1861. priobčil v »Katoličkom Listu« razpravo »Slovjensko bogoslužje«, ki je prevedena tudi na poljski in rusinski jezik. Tudi pri drugih listih je kot bogoslovec in mlad kapelan marljivo sodeloval; celo na pesniškem polju se je poskusil ter 1. 1868. objavil v »Dragoljubu« zbirko lirških pesmic »Lipino cvieče«.
Največje in najznamenitejše njegovo delo je pa: »Monu-menta historica liberae regiae civitatis Zagrabiae, metropolis regni Dalmatiae, Croatiae et Slavoniae«, katerega XI. zv. je izšel nekoliko mesecev pred njegovo smrtjo; z njim je dovršil srednjeveške spomenike stolnega mesta Zagreba. — Ko se je slavila tisočletnica sv. Cirila in Metoda, je spisal za to priliko
poseben spis, ki je v svojem drugem delu, kjer pisatelj govori o slovanskem bogoslužju rimskega obreda pri Slovanih, predvsem pri Hrvatih, vzbudil širjo pozornost. Temeljito je preiskal tudi zgodovino zagrebške stolne cerkve in zagrebške biskupije, o čemur svedočijo spisi: »Monumenta historica episcopatus Zagrabiensis«, »Stope glagoljaške u biskupiji zagrebačkoj«, »Preporod biskupije zagrebačke u XIII. vieku«, in številni večji in manjši spisi v »Katoličkom Listu« in v »Radu jugoslavenske akademije«, »Starinah« i. t. d. V različnih časnikih je priobčeval Tkalčič tudi izpiske in manjše članke iz občne hrvatske zgodovine, in slovstveni zgodovinarji hrvatski trdijo, da je Avg. Šenoa marsikaj iz Tkalčičevih spisov uporabil v svojih pripovednih spisih. Neumorno delaven na zgodovinskem polju, si je Tkaičič postavil s tem med hrvatskim narodom neminljiv spomenik.
L. 1875. je postal dopisujoči in 1. 1883. pravi član jugoslavenske akademije, 1. 1880.—1896. je bil tudi njen arhivar. Zadnji čas je pripravljal zgodovino zagrebške škofije, pri čemur ga je smrt prestrigla. Ravno isti dan, ko je nameraval mestni zastop zagrebški imenovati Tkalčiča za častnega občana stolnega mesta Zagreba, je izdahnil svojo plemenito dušo. -A. P. K.
Književna poročila.
Murko Matthias Dr.: Die slawische Liturgie an der Adria.
Osterreichische Rundschau, B. II., H. 17, str. 163—177. — Naš odlični rojak razlaga v tem članku nemškemu občinstvu, ki bere »Ost. R.«, bogoslužno posebnost na obalah Jadranskega morja, ki je edina te vrste v celem katoliškem svetu, namreč: rimski obred s staroslovenskim jezikom. Razne vrline pa povzdigujejo ta članek visoko nad nivč navadnih časnikarskih člankov; zato je vreden, da sporočimo vsebino bravcem našega glasila. — V kratkih, pa prav markantnih potezah je g. pisatelj očrtal zgodovino staroslovenskega bogoslužja od Cirila in Metodija do naših dni.
V Panoniji in na Moravskem je stala zibelka slovanske liturgije, kjer sta blagovestnika Ciril in Metodij uvedla grški obred s slovanskim jezikom in sicer sta sv. knjige prevedla v jugoslovansko, najbrž mace-donsko narečje. Ciril je vrhutega spretno prilagodil slovanščini grške minuskule in tako vstvaril posebno pisavo t. zv. glagolico, ne pa cirilice, ki se je pozneje izcimila iz grških majuskul. L. 880. je Metodij
dosegel, da mu je papež Ivan VIII. slovesno potrdil slovensko bogoslužje. Tedanje cerkvenopolitične razmere na Balkanskem polotoku so bile povod, da je rimska stoliea vkljub zvezi s frankovsko-nemško državo popustila v tej stvari. Toda zmešnjave na papeškem dvoru po smrti Ivana VIII., spletke Vihingove pa kratkovidnost kneza Svatopluka, ki ni pojmil važnosti narodne moravske cerkve, so razrušile Metodijevo delo na Moravskem. Njegovi učenci so razbežali največ v Bolgarijo, od koder se je slovansko bogoslužje širilo po Srbiji in vzhodni Bolgariji. Na dvoru mogočnega bolgarskega carja Simeona je cerkvenoslovenska književnost doživela svoj zlati vek. Iz Bolgarije se je staroslovenščina razširila tudi na Rusko. V pokrajine ob Jadranskem morju je pa slovenska liturgija prodrla najbrž že za časa Metodijevega, gotovo se je pa že v začetku 10. veka močno razširila po Dalmaciji. Izprva so tudi tu cerkvenopolitične razmere bile ugodne slovenski liturgiji, ker so latinski škofje po mestih stali na strani Focijevi; celo Hrvate je za nekaj časa potegnil nase Bizancij, vendar hrvaški knez Branimir se je 1. 879. nagnil odločno k Rimu. Rim in slovensko bogoslužje sta bila zaveznika proti bizantincem, ninski škof pa glava hrvaške cerkve proti razkolnim dalmatinskim škofom. Toda stvar se je drugače zasuknila, ko sta se pomirila Rim in Bizancij ter so se dalmatinski škofje zopet pridružili Rimu.
Sedaj se začne silen boj zoper slovensko bogoslužje, ki je dobil svoj odraz zlasti v spljetskem saboru 1. 925. in 928. Ninski nadškof, glavni zagovornik slov. bogoslužja, je pa vendar dosegel vsaj to, da Rim ni potrdil člena X. sabora I. 925., po katerem je bilo prepovedano škofom posvečevati duhovnike slovenskega jezika, toda pod Leonom VI. je bila vsled sklepa spljetskega sabora 1. 928. zatrta ninska škofija in z njo glavno zavetišče glagolice. Kralju Tomislavu se pogostoma očita slabost, da se ni bolj zavzel za slovensko bogoslužje; g. pisatelj pa prav opozarja, da v tedanjih razmerah ni bilo ravnanje kraljevo tako napačno, kajti s tem se je preprečilo, da ni med hrvaškim in romanskim življem v Dalmaciji nastal prehud prepad; zato je tukaj zmagonosno "apredoval slovanski živelj, dočim je sicer povsod na zahodu nazadoval.
Večja nevarnost je z^pretila slovanskemu bogoslužju zopet ob času Gregorija VII., ko je spljetski sabor 1. 1059/60. sklenil, da je popolnoma izruti slovansko liturgijo, a hrvaški narod se je odločno potegnil za svojo svetinjo in Aleksander II. je potem omilil sklep spljetskega sabora in škofom samo to ukazal, naj ne posvečujejo takih, ki bi ne umeli latinski pisati ali brati. In ta naredba je imela svojo dobro stran, kajti glagolaši se niso popolnoma izolirali, ampak so ostali v stiku z zahodno kulturo, ki se je takrat naslanjala na latinski jezik. — Vkljub vsem oviram in težavam se je slovansko bogoslužje vzdržalo in Rim ga fi izrečno zabranil, a tudi ne izrečno potrdil. Se-le 1. 1248. ga jepotrdil Inocencij IV. na prošnjo senjskega škofa Filipa, a samo za one pokrajine, kjer je že bilo v navadi.
Ko so med tem hrvaški glagolaši bili sprejeli mesto grškega obreda rimski obred, je odpadla zopet ena ovira slov. bogoslužja, a vsled tega je bilo treba v bogoslužnih knjigah spremeniti tudi tekst. Natančneje filološke razprave so dognale, da je že v 13. stoletju bila posebna redakcija hrvaško-glagolskih cerkvenih knjig, v katere pa so se dotle vrinili nekateri dialektični elementi srbskohrvaškega jezika.
Reskript Inocencija IV. je napravil vprašanju konec, je li slovensko bogoslužje sploh dopuščeno. Sedaj se je glagolica mirno širila in v 16. veku jo nahajamo po notranji Hrvaški, celo v Medjimurju, v Strigovi ob štajerski meji, okoli Trsta in Gorice; tudi na Kranjsko so zanesli glagolico hrvaški duhovniki, ki so bežali pred Turki. Celo na pozivnicah deželnih stanov kranjskih se nahajajo glagoliški podpisi in še v sredini 18. stoletja so si turški in avstrijski obmejni poveljniki do-pošiljali glagoliška pisma.
V 14. veku je došla glagolica pod Karlom IV. celo na Češko, kjer pa ni imela posebnega pomena za češko književnost. Iz Prage jo je prenesel na Poljsko kralj Ladislav Jagelonec, a tudi tam se ni vzdržala dolgo čez 1. 1470. Češka glagolica je pa prišla na svetovni glas po reimskem evangeliju, ki je bil spisan v Pragi 1. 1395. in je preko Carigrada došel v Reims, kjer so francoski kralji pri kronanju nanj prisegali.
Tem bolj se je pa doma razvijala glagoliška književnost in sicer poleg cerkvene tudi svetna, ki je še malo znana in jo še celo strokovnjaki premalo vpoštevajo.
Novejši čas s svojimi iznajdbami pa ni bil ravno ugoden gla-golici; sicer se je že 1. 1483. tiskal glagoliški misal v Benedkah, a potem je v 80 letih izšlo samo 12 glagoliških knjig. — Nov pokret je zanesla v glagoliško književnost reformacija. Kranjski reformatorji so poskušali posluževati se glagolice, da bi razširili svoj nauk po slovanskem jugu; v TUbingenu je izšlo v ta namen več glagoliških knjig. A protestantizem pri Jugoslovanih ni našel tal, in prav staroslovensko bogoslužje je bilo katoliški cerkvi nekak jez proti luteranstvu.
Poleg razmeroma pičle glagoliške književnosti se je v Dalmaciji od 15. stoletja naprej pod vplivom italijanske renesanse razvila prav bogata duhovna in svetna književnost, s katero glagolica ni mogla tekmovati ; bila je preozko narodna in zato se je morala umakniti iz javnega življenja. To je pa bil ravno velik napredek za hrvaško književnost, ker so se duševno in politično razkosani deli strnili v kulturno celoto, ko je po vseh hrvaških pokrajinah obveljala latinica kot slovstveni alfabet. Kot »mrtev« jezik je pa.bila glagoliška staroslovenščina rimski cerkvi še prikladnejša za bogoslužje. Od 17. veka skrbi Rim sam za glagoliške bogoslužne knjige. Za Urbana VIII., ki se je zelo zanimal za cerkveno unijo, je hrvaški minorit Rafael Levakovič pod nadzorstvom rusinskega škofa Terleckega priredil novo izdajo misala (1631) in bre-virja (1648) ter oboje znatno rusificiral. Se v večji meri je to storil
pri novi izdaji misala I. 1741. Dalmatinec Karaman, ki je dalj časa bival v Rusiji in si je vtepel v glavo, da je le ondi čista cerkvena slovenščina. Dočim so si pravoslavni Srbi morali v sili nabaviti cerkvenih knjig iz Rusije, so Hrvatje in ž njimi Rim iz nevednosti porušili svoje bogoslužne knjige. Ljudstvo in duhovščina pa nikakor nista bila zadovoljna z novimi knjigami. To je bil eden izmed vzrokov, daje Benedikt XIV. 1. 1754. ukazal uporabljati »slovanski književni jezik« in strogo prepovedal po sili vpletati ljudski jezik. Prav Benediktova kon-stitucija je pa mnogim dalmatinskim vladikam, zlasti rojenim Italijanom, bila povod, da so zatirali slovansko bogoslužje; ali temu so se upirali nadškofje zaderski in drugi škofje, ki so se potegovali za glagolico in skrbeli za glagolaški duhovski naraščaj. Vendar so bili glagolaši v obče na slabšem: latinski duhovniki so imeli povsod prednost in so tudi opravljali lažje posel, ker glagolica res ni lahka. K temu je še pripomoglo poitalijančevanje, ki je pod avstrijsko vlado bilo še hujše kakor pod Benečani, in v Istriji je res glagolica najprej propadla v onih krajih, ki so bili že izpočetka pod Avstrijo.
Mnoge občine si tudi radi uboštva niso mogle oskrbeti potrebnih knjig, ki so bile sploh težko dobiti; tako je prišlo v navado, da so duhovniki pete dele sv. maše peli z ljudstvom v ljudskem jeziku (ščavet), tihe pa molili po latinsko.
Po preporodu slovanskih narodov se je v 19. veku vzbudilo zopet živahno zanimanje za glagoliško liturgijo. Velepomenljiva je v tem .oziru okrožnica Leona XIII. »Grande munus« iz 1. 1880., toda onih velikih učinkov, ki so jih prijatelji in neprijatelji pričakovali, vendar ni imela. Stvar se je zavlekla na polje politične agitacije in hudomušne diplomacije; nova tla je slovansko-rimska liturgija pridobila izza te okrožnice le v Črni Gori, pa i tu se je vmešala ruska in avstrijska diplomacija. Knez Nikita je želel cerkvenih knjig s cirilskim pismom, a temu se je uprla ruska diplomacija, češ, da bi s tem prenehala razlika med katoličani in pravoslavnimi.
Okrožnica Leona XIII. je imela le ta uspeh, da se je temeljito priredila nova izdaja misala (1. 1893), v kateri je zopet prišla v veljavo prvotna staroslovenščina hrvaške redakcije. Kongregacija obredov je že 1. 1898. zaukazala, da se odšle naj pojejo in berejo vsi mašni deli samo v staroslovenščini brez primesi ljudskega in latinskega jezika; dasi to ljudstvu in duhovščini ni bilo po volji, je vendar strogo izvedeno v krčki, senjski in deloma v spljetski škofiji. Z odlokom 5. avg. 1. 1898. je staroslovenski obred proglašen za stvarni (ne osebni) privilegij onih cerkev, v katerih je že 30 let dejanski v rabi, a Leon XIII. je 22. avg. 1. 1900. ta odlok toliko omilil, da to ne velja za one cerkve, ki so zadnjih 30 let morale neprostovoljno opustiti staroslovensko liturgijo.
G. pisatelj sklepa, da je obstoj slovanske liturgije ob Adriji zagotovljen; da bi jo sedanji papež — rojen Benečan — odpravil, je
prazna želja nekaterih italijanskih politikov. — Posebno lepo prospeva novejši čas staroslov. bogoslužje na Krku pod vodstvom škofa Mahniča, ki skrbno pazi na čistost slov. liturgije in tudi sam staroslovensko ma-šuje; omislil in oskrbel je tiskarno z glagoliškimi črkami in ustanovil »staroslovensko akademijo«, ki se naj peča zlasti s proučevanjem in izdavanjem glagoliških spomenikov, in priredi novo izdajo glagoliškega brevirja. — G. pisatelj se prav pohvalno izraža o dosedanjem delovanju te akademije.
K sklepu prav primerno opozarja g. pisatelj, da državna uprava nima prav nikakšnega povoda vtikati se v to notranjo cerkveno zadevo, nazirati v tem kako nevarnost in jo skušati zatreti celo z žandarji. Sicer pa tudi kot reelni historik svari pred iluzijami z druge strani; obred ko tak ne dela čudežev. Armenci na Poljskem so se vkljub svojemu obredu izgubili, enak vzgled so pomadžarjeni Kusini, z druge strani se pa Poljaki vkljub latinskemu obredu krepko drže proti Nemcem in Rusom.
G. pisatelju smo prav hvaležni za ta jedrnati in trezni članek: upajmo, da spodbije marsikak neosnovan predsodek, — zlasti v onih krogih, ki so se dosle bolj bali skromnega glagoliškega misala, kakor pa sovražnih torpedov. Z druge strani bodi pa ta sestavek lep vzgled, kako je slične stvari mirno, stvarno in dalekovidno presojati, kajti vihravost in pretiranost lahko škoduje najboljši stvari.	Fr. Kovačič.
Stegenšek Avguštin: Cerkveni spomeniki lavantinske škofije. I. Dekanija Gornjegrajska. S 162 slikami in 3 tablicami. V Mariboru 1905. Založil pisatelj. Vel. 8°, str. 289.
Razen matičinih knjig so v slovenskem slovstvu znanstvene knjige dokaj redka prikazen. Radostno nas je torej iznenadila o Veliki noči zunanje lično opremljena knjiga iz peresa odbornika našega društva, g. prof. Stegenšeka. S tem delom se je začel vresničevati velikanski znanstveni kulturno-zgodovinski načrt, ki ga je zasnoval prevzv. knezo-škof lavantinski, namreč da se v zgodovinskem in umetnostnem oziru opišejo vse cerkvene stavbe in umetnine cele lavantinske škofije.
V avstrijsko-ogrski monarhiji imajo slično delo že Madžari, (v madžarskem in francoskem jeziku), v naši polovici se je lotila takega dela c. kr. centr. komisija in sicer je začela s Koroško, a delo se je ustavilo; od 1. 1897. izdaja češka akademija Franca Jožefa popis vseh umetnin kraljestva Češkega v obeh deželnih jezikih. Gotovo je za nas velikega pomena, da je stopilo na dan v naših tesnih razmerah tako delo. Omejeno je sicer le na cerkvene spomenike in umetnine, a za južnoštajersko kulturno zgodovino so tudi te največje važnosti in odtehtajo vse druge starinske in umetniške spomenike. Veličastnih in vzornih spomenikov sicer ne nahajamo — preteklost naša je bila za velike umotvore in njih ohranitev malo ugodna, vendar še imamo dokaj zanimivih spomenikov od starokrščanskih bazilik (v Celju) do današnjega dne.
Zasebne razmere so nanesle, da je g. pisatelj začel svoje delo z gornjegrajsko dekanijo, ki je zanimiva za Štajerce kakor za Kranjce, ker je ta dekanija spadala nad 300 let podljubljansko škofijo.
Zgodovino Gornjega grada in njegovega okrožja nam je sicer že spisal rajni Ign. Orožen in se je nanj tudi gospod pisatelj opiral, vendar je Orožnovo delo s tem bistveno spopolnjeno.
Opisano je v I. zv. vseh 16 župnijskih cerkev gornjegrajske de-kanije z vsemi podružnicami. Pisatelj opiše vsake cerkve lego, tloris, stavbo, zgodovino cerkve, potem posamezne dele v zno t ran j osti: altarje kipe, slikarije itd. ter arheološko ali umetnostno zanimivo opravo (po-sodje in obleko). Samo opis zvonov je izpuščen, ker je za zvonove določeno drugo delo.
Glavno pozornost obračata v tej dekaniji nase Gornji grad s svojo slavno preteklostjo in velikansko cerkvijo; pa Sv. Frančišek s svojo zakladnico, ki hrani znamenite darove francoskega, avstrijskega, saškega, poljskega in napoljskega dvora.
Slovensko občinstvo pri tej priliki opozarjamo na razlago imena Gornji grad, ki ga g. pisatelj navaja po Zahnu na str. 122 v op. 2. Nemcem kakor Slovencem se je zbrisal spomin, da je navidezno nemška oblika Oberburg prvotno vendarle slovenske korenine: Obrov grad (Avarski grad). V svojem najnovejšem delu (Styriaca, Neue Folge II. B.) pa razlaga Zalin to ime iz besede obramba in sluti, da je na hribu vrh poznejšega samostana v staroslovenski dobi bilo branišče. Ta razlaga se nam zdi povse verjetna.
Zanima nas zlasti še Rečica kot ena najstarejših cerkev in naselbin v tem okraju, Mozirje, kjer je solnograjski svetnik sv. Rupert v oglejski očakovini imel svojo cerkvico, Solčava s svojimi spomini na celjske grofe, pa Luče s svojim opravilnikom, ki nam še nekako predstavlja srednjeveške cerkvene običaje, ki so se v tem kraju ohranili notri do Jožefovih časov.
Ne manj imeniten je drugi del knjige (str. 171—237), ki nam podaje statističen pregled župnijskih cerkev po njih prostornosti in starosti, zgodovinsko-topografični pregled cerkvenih selišč, pregled umetnin in umetnikov, ki so delovali v gornjegrajski dekaniji.
Pri cerkvenih stavbah je v tem okraju zastopan romanski, gotski in baročni slog. Romanski slog poneha po 1. 1220, gotski slog se je držal pri nas prav dolgo, še-le začetkom 17. stoletja je bil v zadnjih vzdihljajih.
Prav posebne važnosti je zanimiva razprava o češčenju raznih svetnikov v gornjegrajski dekaniji z ozirom na patrocinije v. oglejski in solnograjski cerkveni pokrajini. Ta predmet, zelo zanimiv za zgodovinarja kakor za narodopisca, je še pri nas jako slabo obdelan, g. Stegenšek je s svojo razpravo namignil, da se stvar v podrobnostih še natančneje
raziskuje. Pač bode še on sam spopolnil svojo razpravo, ko bode proučeval še druge okraje Južne Štajerske, kjer bode brezdvomno našel še novega gradiva. Glede svetniškega kulta bi posebno opozorili na narodno pesništvo; ko bo končana Štrekljeva zbirka, se bo lahko primerjalo, kako naziranje o raznih svetnikih ima slovenska narodna pesem in kakšno drugih južnih Slovanov.
Z razpravo o dveh zanimivih lučkih opravilnikih je zaključeno delo.
Posebno dve vrlini dičita to knjigo. V umetnosti je g. pisatelj iz-učen strokovnjak, ki ima fin okus, pazno oko in samostalen sod. Druga vrlina je pa njegovo širno obzorje, v čemur se hvalevredno razlikuje od Orožna in Slekovca, ter spretno spaja splošno s posameznim in posamezno s splošnim. Slekovec je n. pr. mojster v zbiranju podatkov, a ni jih navadno spojil z veliko celoto. V naši knjigi pa imamo veliko vzgledov (n. pr. str. 111, 148—149, 217 itd.), kako zna pisatelj v podrobnostih zasledovati splošne kulturne ideje dotičnega časa. To je prava zgodovinska metoda; v posameznostih odsevajo splošne zgodovinske ideje, in se zato posamezno da le v okviru splošnega prav razumeti. Na ta način postane pripovedovanje sicer suhoparnih dejstev mično ter dobi splošno znanstveno vrednost.
Glede jezika in sloga bi si želeli tu in tam nekoliko več gibčnosti, jasnosti in lahkote, sicer je pa priznati, da je imel g. pisatelj dokaj težko stališče, ker je nazivoslovje v naši umetniški stroki še premalo uglajeno in utrjeno. V naslednjih zvezkih bo ta težava sama ob sebi prenehala. Naivno »onikanje« (n. pr. Slomšek so posvetili str. 90 itd.) bi naj že • enkrat izginilo iz naših znanstvenih knjig. Med tiskovnimi pomotami le nekatere motijo zmisel, čitatelj si jih naj popravi iz popravkov. V imeniku raznih umetnikov je izpuščen Vurnik (str. 185).
Na str. 217 op. pravi g. pisatelj, daje do 1. 973. spadala Praga pod nemško škofijo v Pasavu. To je menda »lapsus memoriae«, hotel je menda reči »v Reznu«, kakor se navadno misli. A o tej trditvi pravi češki zgodovinar Kryštufek: »Prislušnost Čech k diecčsi rezenske jest nemeckym dčjepisnym bludem«,' sploh ni Praga nikdar spadala k solno-.grajski metropoliji. L. 973. je bila v Pragi ustanovljena le latinska škofija, dotle so se še pa ohranili na Češkem cirilometodijski škofje.'
Pri I. zvezku se je g. pisatelj omejil le bolj na opis stavb in umetnin. To stališče je pač primerno za one okraje, katerim je že Orožen spisal in izdal zgodovino. Pri drugih dekanijah, ki še nimajo izdane zgodovine, bo to stališče vsekako treba razširiti. Če se že enkrat opišejo zgodovinsko in umetnostno najvažnejši spomeniki kakega kraja, se pač ne bo izplačalo, krajevne zgodovine še posebej izdajati. Če se vse sku-
1 »Časopis katol. duchovenstva« 1898 str. 1. O tem je izšla posebna razprava istega pisatelja že 1. 1897.
! L. c. str. 2 i. d.
paj spiše in izda, bo pa delo tem zanimivejše in dostopno tudi širjirn slojem. — Necerkveni spomeniki starinske in umetniške vrednosti so pač pri nas zelo redki, če se tu in tam kaj zasledi, naj bi jih g. pisatelj ne prezrl, ampak tudi te kosce pobral, včasi utegnejo biti celo v zvezi s slogom in pomenom cerkvenih spomenikov.
Slike so res lepo okrasje naši knjigi, večinoma so se posrečile vse, dasi g. pisatelj pri fotografovanju ni imel na razpolago dragih in velikih aparatov. Nekatere fotografije je oskrbel g. Jurkovič, nadučitelj v Šmarju. Sploh bo potrebno, da si g. pisatelj pridobi več pomožnih moči, ako hoče v celem obsegu'izvršiti svoj načrt, zakaj to stane ogromno ne samo znanstvenega napora, ampak tudi fizičnega. K temu mu želimo trdnega zdravja, njegovemu delu pa veliko uspeha v slovenskem občinstvu. Cena je z ozirom na obseg, vsebino in slike zelo nizka: brož. izvod 5 K, v platno vezan 6 K 20 v.	F. Kovačič.
Kaučič Fridolin, k. u. k. Hauptmann: Georg Freiherr von Vega. Zweite verbesserte und illustrierte Auflage. Wien 1904, im Selbstverlage des Verfassers.
Pisatelj je iz slovenskih leposlovnih listov dobro znan kot plo-dovit »životopisec znamenitih Slovencev«. Eden najznamenitejših je pač slovenski junak in učenjak Juri baron Vega. Spomin na tega slavnega rojaka je stotnik Kaučič v nemških, osobito vojaških krogih, na novo obudil 1. 1886., ko je objavil Vegov životopis v strokovnjaškem listu dunajskega društva »Militiirwissenschaftlicher Verein«.
Z vznesenimi besedami je Vego naslikal kot moža jeklene volje a izredne dobrosrčnosti, kot učenjaka samouka, ki je stal, vsestransko izobražen, na vrhuncu tedajne matematiške vede, kot junaka na bojnem polju, ki je s svojimi izboljšanimi možnarji za metanje bomb užugal po vrsti francoske trdnjave ob Renu, in kot izvrstnega učitelja, ki je znal svoje učence, med temi tudi proste topničarje, navdušiti za matematiko.
Toda stotnik Kaučič še ni bil zadovoljen s tem uspehom. Čutil je bolj, kakor marsikdo, da slovenska domovina, da — cela Avstrija še ni dostojno proslavila sina, ki nju je bil proslavil s svojimi slavnimi čini. Njegovemu prizadevanju je zahvaliti, da se je kmalu po stoletnici Vegove smrti osnoval v Ljubljani odbor iz vojaških in meščanskih krogov, da 'oi nabiral prispevke za Vegov spomenik v Ljubljani. Da pospeši to nakano, je objavil g. Kaučič preteklo leto životopis Jurja barona Vege, z gmotno podporo Kranjske hranilnice v Ljubljani, v drugi popravljeni in ilustrovani izdaji.
Ta je najpopolnejši in najnatančnejši izmed vseh ži-votopisov, kar jih je doslej o Vegi zagledalo beli dan. Osobito je hvalevredno, da je pisatelj objavil izpričevala (attestum), ki jih je Vega vzprejel od višjih poveljnikov za svoje junaške čine; posneta so v Prvotnem besedilu iz jako redke knjige »Jahresbericht des Landes-»nuseums in Krain« iz 1. 1838.
Ako ne čita.š nič druzega, kakor ta izpričevala, zadostuje ti, dasi pridobiš jasno sliko o genijalnosti in neustrašnem junaštvu Vegovem.
Zivotopis nam predstavlja v prvem delu Vege mladostna leta in vojaško delovanje, v drugem pa Vego kot slavnega učenjaka in strokov-njaškega pisatelja, čigar logaritmovniki so znani vsemu izobraženemu svetu.
Besedilo je ozaljšano z osmimi slikami, ki se tičejo Vege, med temi dve doprsni in pa genijalno zasnovan I. Zajčev načrt za spomenik, ki se namerava Vegi postaviti v Ljubljani.
Med tem ko je sedaj Vegovo slovensko pokolenje dognana stvar, pa še o njega nagli smrti nimamo popolrtem zanesljivih podatkov. Po poročilu H. O. Terquema v Parizu iz 1.1885. ga je iz lakomnosti zavratno umoril neki mlinar, od katerega je Vega bil ravno kupil konja. G. Dr. Fran Vidic na Dunaju pa nas je lani v Ljubljanskem Zvonu (str. 375.) presenetil z novico, da se je Vega sam usmrtil vsled nesporazumljenja z maršalom grofom Colloredom, »zaradi katerega je Vega zaprosil premestitev na Ogrsko«. Ta trditev se naslanja na uradne spise dunajske policije in na neki dunajski časnik, oboje iz 1. 1811., to je izza 9 let po Vegovi smrti.
G. Kaučiču se zdi prvo poročilo verjetnejše od drugega, češ, da je pač težko verjeti, da bi mož tolike energije kakor Vega naenkrat postal malodušen, pa obupal sam nad seboj. A tudi poročilu Terquema ne priznava popolne zanesljivosti. Ta zadeva torej še čaka konečne rešitve in tako še ni povsem izključena tretja inačica o Vegovi smrti, po kateri bi bil Vega postal žrtva zavisti. Nahaja pa se v najstarejšem životopisu na domačih tleh, namreč v zgoraj imenovanem letopisu kranjskega muzeja iz 1. 1838., katero sem jaz posnel v Spomeniku Matice Slovenske za 1. 1838. kot »govorico« iz Moravč.
Bodi temu kakor hoče, vsekako gre g. stotniku Kaučiču občno priznanje za ves trud, ki si ga je naložil, da bi se dostojno proslavilo ime slavnega rojaka iz borne kmečke koče, Jurija barona Vege.
Fr. Hauptmann.
Šurmin Gjuro , kr. sveuč. profesor: Hrvatski preporod. 1790—1836. Zagreb, Dionička tiskara. C. 4 K., vez. 560 K.
Zanimiva in hkrati važna je preporodna doba slovanskih narodov, zlasti Hrvatov, od katerih je priletela marsikatera iskra narodne zavesti tudi k nam. Šurminova knjiga opisuje natančno in objektivno celi pokret v njegovem počeku, v razvoju in posledicah; jasno so oslikane tudi posamezne osebe, ki so zastopale in pospeševale preporod. Delo še ni končano, ampak ga bo pisatelj še nadaljeval.	F. K.
Opomba. Vsled odborovega sklepa izidejo društvena poročila v zadnjem snopiču tega letnika.
Zgodovinska knjižnica.
oleg „ Časopisa" je „Zgodovinsko društvo" ravnokar začelo izdajati še drugo publikacijo: Zgodovinsko knjižnico." V majhnih brošuricah in v poljudni obliki, pa vendar znanstveno, želi podajati širjim slojem pouk o zgodovini sploh in posebej o južnoštajerski. Prvi oddelek bo obsegal pomožna znanstva: navod za spisovanje kronik, za ureditev arhivov, za predzgodovinske izkopine, za narodopisno zbirko i. t. d. Drugi oddelek bo obravnaval gospodarstveno, tretji pa politično zgodovino Južne Štajerske. Prvi zvezek, ki je ravnokar izšel, podaje navod, kako je spisavati krajevne kronike. Obsega 42 str. in stane 20 v. Dobiva se pri ..Zgodovinskem društvu" in ,,Zvezni tiskarni" v Celju, naročila pa oskrbuje tudi Cirilova tiskarna v Mariboru. Ako se oglasi dovolj naročnikov in kupcev, bodo naslednji zvezki izhajali v kratkih presledkih.

V zalogi »Zgodovinskega društva"
se še dobe po zelo znižani ceni pri »Zgodovinskem društvu« trli pa v Cirilovi tiskarni v Mariboru naslednje knjige rajnega zgodovinarja M. Slekovca:
Škofija in nadduhbvnija v Ptuju	30 v
Polidor pl. Montagnana......10
Duhovni sinovi slavne nadžupnije
konjiške...........10 „
Sekelji, rodoslovna in životopisna
razprava ...........10 ,,
Die Szekely oder Zekel von Kevent,
Freiherren von Friedku......15
Vurberg, krajepisno-zgodovinska
črtica.........., . 20 „
VVurmberg, Topographisch-historische
Skizze............20 „
Župnija Sv. Lovrenca na Dravskem
polju . . . ............30 „
j)
Za poštnino se naj priloži 5, oziroma 10 vin.
Lstotam se še dobi I. letnik „Časopisa za zgodovino in narodopisje". Cena za ude 5 K,
za neude 6 K.
In pa: Janežičeva Slovnica. Spisal Gabriel Majcen k pedesetletnici »Slovenske slovnice« Antona Janežiča. 20 v, s poštnino 25 v.