Štev. 27. _y Ljubljani, 3. julija 1908._XLVIII. leto.
IKITEU5KITOVRRIS
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 ta.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Slovenskemu in istrsko-hrvatskemu učiteljstvu!
Od 9. do 14. avgusta 1.1. bodo v Pragi dnevi slovanskega učiteljstva. Ta dan združi sto-stolpna zlata slovanska Praga zastopnike vsega slovanskega učiteljstva. Tja pohite od juga ponosni sinovi Dušana Silnega, bratje Bolgari od šumne Marice, bratje Hrvatje; svoje zastopnike pošlje silna Eusija, plemenita Poljska, tjagor pohitimo tudi mi Slovenci in istrski Hrvatje.
J -	*
V	skupnem delu si začrtamo pot, po > teri nam bode hoditi do boljše bodočnosti, procvit narodne prosvete in v dorbrobit uči-1 teljskega stanu. Zavzeti nam hode treba stališče napram reakciji, ki preti svobodnemu razvoju ljudskega šolstva hujše in silnejše, kakor kedaj poprej.
„Zemsky Ustredni Spolek Jednot Učiteljskih v Kral, Češkem" je izvolil posebno shodno komisijo, ki se je lotila marljivo dela in prireja vse potrebno za shod. Sestavila je obširen progam, ki je bil priobčen v 21. št. „Učit. Tov. Na nas slovenskih in istrsko-hrvatskih učiteljih je, da povrnemo bratom Čehom z mnogobrojno udeležbo trud, ki ga imajo s prireditvijo kongresa.
V	onih dneh se nam izpolni tudi želja, ki smo jo že dolgo gojili v svojih srcih. Vršil se bo ob tej priliki ustanovni občni zbor „Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji". Več let smo delali na uresničenje te lepe ideje in naša učiteljska „Zaveza" sme biti ponosna, da je prva sprožila to misel, ki se nam uresniči letos v zlati Pragi.
Dragi tovariši in mile tovarišice, v mno-gobrojnem številu v Prago. Kdor količkaj more, naj se udeleži tega znamenitega shoda 1
Vsak udeleženec naj se nemudoma zglasi pri podpisanem vodstvu in pošlje obenem 2 K prispevka za shod. Vodstvo mu preskrbi
legitimacijo ter okrene vse potrebno glede vožnje in skupnega potovanja. Za informacijo naj so obrne vsakdo na podpisano vodstvo.
Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev",
Predsednik:
L. Jelene.
Tajnik: Drag. Česnik.
Boj za slovensko ljudsko , i šolo.
Izredno važna odločba upravnega sodišča.
S pravo besnostjo uvajajo okrajni šolski sveti na Štajerskem s pomočjo deželnega šolskega sveta in raznih zavedenih krajnih šolskih svetov nemščino kot učni jezik na ljudskih šolah na slovenskem Štajerskem. Tako je tudi okrajni šolski svet mariborski dne 28. prosinca 1901 sklenil v petem razredu ljudske Šole v J a r e n i n i uvesti nemščino kot učni jezik. Nasproti temu sklepu se je uprla občina Jare-nina. Pritožila se je najprvo na deželni šolski svet in dalje tudi na naučno ministrstvo, a brez uspeha. Deželni šolski svet štajerski kakor tudi naučno ministrstvo sta potrdila sklep okrajnega šolskega sveta. Na to se je občina Jarenina po svojem zastopniku dr. Badoslavu Pipušu, odvetniku v Mariboru, pritožila na upravno sodišče. V svoji pritožbi je poudarjal predvsem, da šolska oblastva nimajo pravice poljubno uvajati ta ali drugi učni jezik, ampak da so v tem oziru vezana na zakonita določila. Zakoni pa določujejo, da ni dopustno koga siliti k učenju drugega kakor maternega jezika, da pa je otrok, ki je po zakonu prisiljen obiskovati šolo, s tem prisiljen učiti se drugega jezika, ako se v dotični šoli v poučuje v drugem jeziku kakor v njegovi materinščini. Tudi činitelji, ki vzdržujejo šolo, kakor občine in deželni odbori, imajo v tem oziru le izja-
LISTEK.
Spevoigra: Slava cesarju Francu Jožefu I.
Zdi se mi, da je dobro, če imenovani spevoigri dodam nekoliko pojasnil glede uprizoritve. Ker v sami knjigi ni bilo mogoče, storim to tem potem.
Pri nas v Kamniku uprizorimo spevoigro 5. in 12. julija, in sicer docela tako, kakor je tiskana. Izpustil sem samo predigro ker igra nekaj podobnega tukajšna mestna godba, ki svira tudi med pavzami.
Vojaki-dečki so uniformirani kolikor mogoče enako. Iz papirja se jim lahko narede enake „čake", iz lesa ali lepenke se izrežejo puške in sable. Obleka pa je lahko različna o kroju, da imajo le vsi, recimo, kratke ali dolge hlače, črne ali svetle nogavice, črne črevlje, itd. To ne provzroči skoro nikakih stroškov.
Pri drugem delu lahko nastopajo učenci nekostumirani. Lahko pa so oblečeni pri skupini „Znanost in umetnost" v profesorje, umetnike itd., pri skupini „Šola" poidejo na oder s tablicami, knjigami, pri skupini „Promet"
kot kmetje, poštarji, železničarji, obrtniki itd. in „Sirote" pa si obvežejo lahko glavo, noge itd. Pri zadnjem delu tudi ni neobhodno potrebno nastopati v narodnih nošah. Sicer pa tudi to ni težko. Seveda je nemogoče nabaviti si pristnih narodnih noš, vendar pa se z malimi stroški ureže doma iz morda že nerabnih oblek vsaj kaj takega, kar je podobno narodni noši. Slike narodnih noš se pa lahko dobe. Zadostuje pa tudi že, ako eden izmed vsake skupine nosi v roki zastavico z narodnimi barvami iste skupine. Zastavice se narede lahko iz barvastega papirja. Lepše je, ako se nosijo pred skupinami deželni grbi, ki so tudi jako ceno. 22 lepo izdelanih grbov stane komaj do 15 K. Dobe se pa tudi pri nas na posodo, kakor tudi druge dekoracijske potrebščine, ako bi jih kdo, ki namerja uprizoriti igro, res ne mogel sam nabaviti. Živo sliko ob koncu pa si vsakdo sestavi lahko po svojem okusu.
Spevoigro je lahko uprizoriti s harmonijem, klavirjem ali brez spremljevanja. Poje se lahko enoglasno ali večglasno. Pri zadnji skupini more odpasti tudi brez skrbi vsako sprem-Ijevanje skupin z godbo. Kdor ne bi mogel uprizoriti cele spevoigre, naj si jo okrajša po svoje, ker celota ne trpi mnogo na tem. Mogoče
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h D o ti dvakrat. . 12 „ M »> » trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
viti svoje mnenje, a tudi njihovo mnenje ni odločilno in ne more biti odločilno za sklepe šolskih oblastev glede učnega jezika na ljudskih šolah. Zakon tudi ne pozna več učnih jezikov.
O tej pritožbi je upravno sodišče razpravljalo dne 21. rožnika 1807. Pismena razsodba se je izdala šele dne 16. velikega travna 1908 pod št. 5993 ex 1907. O pritožbi se je sklepalo v smislu § 8. ukaza vsega ministrstva z dne 22. velikega srpana 1907, št. 209 drž. zak., v posebnem za to sklicanem strokovnem senatu, da se zagotovi enotnost pravosodja. Eazsodba ima torej tudi z a n a p r e j veljavo kot vodilo pri razsodbah upravnega sodišča v enakih zadevah.
Eazsodba se glasi v bistvenem delu in v bistvenih razlogih tako-le:
Izbijano razsodilo (naučnega ministrstva, s katerim so se potrdili sklepi deželnega in okrajnega šolskega sveta) se kot zakonito neutemeljeno razveljavi.
Razlogi:
Državni šolski zakon z dne 14. velikega, travna 1869, št. 62. drž. zak., določuje v § 3. svojega prvotnega besedila: „Na vsaki šoli obsegaj pouk naslednje učne predmete: veronauk, jezik, računanje itd. Obseg, v katerem naj se obravnavajo učni predmeti, se ravna po stopnji, na kateri stoji vsaka šola z ozirom na število njenih učnih sil. Ravno od tega je odvisno tudi, ali se pouk razširi tudi na druge tukaj neimenovane učne predmete."
Začetek tega zakonitega določila in zveza njegovih ukrepov uvršča „jezik" samo med učne predmete občnih ljudskih šol in izraža na ta način dobesedno, da je tukaj o jeziku govor izključno le kot o učnem predmetu poleg drugih učnih predmetov, predpisanih za ljudske šole, da torej tukaj „jezik" ne pomeni nič drugega kakor jezikoslovje v smislu jezikovnega poročila. Šele § 6. navedenega zakona, katerega besedilo še ni predrugačeno, omenja „učni jezik" in ukazuje: „O učnem
je uprizoriti celo posamezne dele, kakor n. pr. prvi del itd. Spevoigra je sicer napisana v prvi vrsti za letošnje leto, a uprizoriti se da z nekoliko izpremembami ob priliki vsake patrijotiške slavnosti tudi drugikrat. Stroškov skoro ni drugih kakor nabava partiture in besedil.
Za slučaj, da bi ne bilo dobiti igralca na harmonij ali klavir in bi si ga želeli, priskočim tudi jaz. Tudi postrežem rad z natančnejšim pojasnilom glede uprizoritve.
Kakor že omenjeno, uprizorimo pri nas spevoigro 5. in 12. julija ob 5. uri popoldne v dvorani „Gasilnega doma"
Tem potom vabi tudi naše učiteljstvo vse tovariše, ki se za prireditev zanimajo, v Kamnik, posebno pa pričakujemo udeležbe iz domačega-kamniškega-okraja.
Učiteljstvu kamniškega okraja pa še posebej naznanjam, da 15. julija, na dan okr. učit. zborovanja, spevoigre še tretjikrat ni nikakor mogoče uprizoriti zaradi velikih zaprek.
Emil Adamič, učitelj.
f Anton Kovačič.
Dne 21. junija je v Sevnici umrl upokojeni nadučitelj tovariš Anton Kovačič.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne
stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
jeziku in o pouku v drugem deželnem jeziku odločuje v mejah, določenih po zakonih, deželno šolsko oblastvo, zaslišavši tiste, ki vzdržujejo šolo." Vsebina tega zakonitega določila ne določuje samo pristojnosti, ampak obsega tudi materialnopravne ukaze. To je čisto jasno glede pomnožitve učnih predmetov nasproti učnim predmetom, navedenim v § 3. tega zakona, ker se v tem zadnjem paragrafu ne dopušča drugi deželni jezik kot učni predmet. Isti pomen materialnopravnega ukaza ima pa tudi določilo o učnem jeziku, ker je o njem govor v določilu, ki je drugemu brezdvomno materialnopravnem določilu prirejeno in zvezano z veznikom „in" in izraženo v eni sapi s tem določilom, torej brez dvoma v tistem smislu in ker v zakonu drugod nikjer ni ukaza o učnem jeziku. Materialna vsebina pristojnosti, ki jo odkazuje § 6. omenjenega zakona deželnemu šolskemu oblastvu, obsega določevanje „učnega jezika in poučevanje v drugem deželnem jeziku".
Ker stavi zakon učnemu jeziku nasproti „poučevanje v drugem deželnem jeziku", in ker se tiče določilo § 6. istega predmeta kakor § 3., to je ljudske šole (kot enote), ne" pa posameznih razredov ljudske šole, tedaj hoče zakon brez dvoma določiti, da je deželnemu šolskemu oblastvu pridržana pravica določiti „učni jezik" za vsako ljudsko šolo, torej isti nčni jezik za isto ljudsko šolo. Ostala vsebina § 6. izključuje tudi mnenje, da znači beseda „učni jezik" (Unterrichtssprache) sama zase in tudi brez zveze z ostalim besedilom samo vrsto (genus), da torej število učnih jezikov, dopustnih na isti ljudski šoli, ni določeno. V nasprotnem slučaju bi tudi ne bilo smelo biti govora o poučevanju „v drugih deželnih jezikih". 0 drugem deželnem jeziku je jezikovno in logiško pravilno mogoče le tedaj govoriti, ako je bil že govor o gotovem deželnem jeziku, namreč o deželnem jeziku, ki je že učni jezik, torej le, če se misli na e n deželni jezik kot učni jezik in če se
Bajni se je porodil 1. 1841. pri Sv. Emi na Štajerskem, kjer je tudi pričel svoje delovanje kot pomožni učitelj. L. 1866. je dobil službo na Koroškem in je tukaj ostal do svojega upokojenja. Bil je 11 let učitelj-voditelj v Melbičah, potem 5 let nadučitelj v Žabnicah in od 1. 1882.—1902. nadučitelj pri Sv. Jakobu v Božni dolini. Koroškim rojakom je dal vse svoje moči. Samo učitelj se žrtvuje tako. Ali ga je ohranil v spominu narod?
Zaradi bolehnosti je pred šestimi leti stopil v pokoj in se naselil v Sevnici, kjer si je kupil hišo z lepim vrtom. S cvetjem je obsipal svoje stare dni, da je gledal tako vedno okrog sebe sliko svojega življenja.
Iz mnogih pohvalnih pisem je razvidno, da je bil tovariš Kovačič izboren učitelj; bil je pa tudi vrl narodnjak, ki si je med slovenskimi Korošci pridobil veliko zaupanje in mnogo zaslug. Po njegovem odhodu iz Št. Jakoba je ondotna šola, edina slovenska na Koroškem, razpadla v nemško in utrakvistično.
Ko je padel vojak, pa je padla tudi trdnjava.
Dobremu tovarišu blag spomin 1
temu doda določilo glede drugega deželnega jezika.
Zaraditega sledi iz besed § 6. po njih lastnem pomenu in po njihovi zvezi, da ima deželno šolsko oblastvo odločevati o tem, kateri izmed deželnih jezikov ima na gotovi šoli biti učni jezik ter ali in kateri drugi deželni jezik se naj doda kot učni predmet tistim učnim predmetov, ki so kot minimum navedeni v § 3. šolskega zakona. Ker dopušča § 6. leg. cit. „drugi deželni jezik" samo kot učni predmet na isti ljudski šoli, izključuje obenem, da bi se drugi jezik rabil v kakemkoli drugem oziru kakor kot učni predmet, torej zlasti tudi njega rabo kot drugega učnega jezika.
Novela z dne 2. velikega travna 1883, št. 53 obč. drž. zak., materialno ni predruga-čila tega zakonitega določila, zlasti tudi ne na ta način, ker je v § 3, besedo „jezik" nadomestila z besedo „učni jezik" in dodala besedo „posebno v drugem deželnem jeziku", zakaj razmerje med § 3. in § 6.< je ostalo prejkakor-slej isto, ker ima § 3. tudi v svoji novi obliki izključno le določila o učnih predmetih. V njem pomeni torej beseda „učni jezik" učni predmet, ne pa sredstvo sporaz-umljenja pri poučevanju. Nova oblika § 3. pa tudi nikdar ni nameravala materialnega predrugačenja prvotnega § 3. Poročilo šolskega odseka o vladni predlogi in o poročilu gosposke zbornice, s katero so se predrugačila nekatera določila zakona z dne 14. vel. travna 1869, št, 62 drž. zak. (703 prilog k steno-grafičnim zapisnikom poslanske zbornice, IX. zasedanje 1883) pravi: „Pod besedo jezik se je že dozdaj (§ 6) razumeval učni jezik, vendar je bolj pravilno, da se to izrečno reče", dalje: „končna vrsta zadnjega odstavka hoče le nuditi priložnost k učenju drugega deželnega jezika."
Ta uspeh interpelacije je, kar je jako značilno, vzporeden z drugimi določili državnega šol. zakona, zakaj § 17. drž. šol. zak., katerega se novela iz leta 1883 ne tiče, dopušča pospeševanje nemškega jezikovnega pouka na nenemških meščanskih šolah, torej tudi tam, kjer je nemščina kot učni predmet in torej nudi učencem priložnost naučiti se tega jezika, ne pa z uvedbo nemščine kot učnega jezika — In vendar so v smislu tega zakona tudi meščanske šole le ljudske šole, ljudske šole višjega reda, zakaj javna ljudska šola se deli 1. v občno ljudsko šolo, 2. v meščansko šolo. Tembolj se mora izključiti uvedba vsakega drugega učnega jezika na ljudskih šolah nižje vrste poleg že obstoječega učnega jezika.
Tudi s smislom državnega šolskega zakona je ta uspeh interpelacije v soglasju. Državni šolski zakon daje ljudski šoli nalogo, deco nravstveno-versko vzgojiti, nje duševne zmožnosti razvijati in ji dati znanosti in spretnosti v tisti meri, kakor je določena v zakonu (§ 3.) To nalogo treba v smislu § 7. legi cit. na ta način rešiti, da se učno gradivo ljudske šole po mogočnosti na tista leta ki jih mora otrok obiskovati šolo, tako razdeli, da odgovarja vsakemu teh let ena učna stopnja. Ljudska šola torej ni agregat razredov, ampak urejena kot enota z nalogo, da deci učno gradivo podaja v teku šoloobvezne starosti nepretrgoma napredovaje tako, da je otrok sprejel vse učno gradivo, ko je dovršil svojo šolsko
f Vinko Vauda.
Umrl je mož! — Ne, ni umrl! Oei le časne je zaprl, da se po trudu in po boji oddahne v blaženem pokoji. Še duh njegov živi ned nami, na delo nas budi in drami.
Brez pardona poseza neizprosna smrt v naše vrste: ali dočim se mnogim napove že dlje časa naprej ter jih zaloti doma na postelji, je dohitela našega ljubega tovariša Vaudo nepričakovano v Muri — pri kopanju.
Bilo je dne 23. junija t. I. Popoldne ob 1. je zbral sedaj pokojni Vinko Vauda, nad-učitelj v Veržeju, šolsko mladino ter jo v neznosni vročini povedel k bistri Muri v kopališče. Videvši, s kakim veseljem so brodili po vodi učenci, se je zahotelo hladilne kopeli tudi njemu. Ko so pa neki ogrski dečaki lu-čali na veržejske učence kamenje, je hotel on kot njih varuh preplavati reko ter zlobneže zapoditi. A sredi struge so mu opešale moči in bistro valovje ga je zgrabilo ter šiloma gnalo k neki z vejami proti vodi v strugi le-
dolžnost. če bi se določil poseben učni jezik za nižje razrede ljudske šole in drugi učni jezik za višje razrede, tedaj bi segrešilo na eni strani proti enotnosti organizma, na drugi strani pa bi deci, katere ma-ternijezikniučnijezik višjih razredov, bilo onemogočeno doseči smoter ljudske šole. Na tanačin bi se izjalovil namen ljudske šole. Ta uredba bi se protivila tudi ukazu člena 9. drž. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 drž. zak. zaradi katerega morajo biti javni učni zavodi urejeni tako, da dobi vsak narod potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, adaniprisiljen učiti se drugega deželnegajezika.
Da ima zlasti materialnopravno določilo § 3. drž. šol. zak. ta pomen, se poudarja zlasti v poprej omenjenem poročilu šolskega odseka na strani 5, vrsta 5 z besedami: „Končna vrsta zadnjega odstavka (§ 3. drž. šol. zak. v obliki, določeni po zakonu z dne 2. velikega travna 1883, št. 53 drž. zak.) hoče učencem le nuditi priložnost, naučiti se drugega deželnega jezika. V odseku se je stavil predlog, da se nemškemu jeziku že v zakonu pripisuje posebna važnost. Ali ta predlog z ozirom na določilo § 6. in na ravnopravnost vseh jezikov, zajamčene po državnem temeljnem zakonu, v odseku ni dobil večine.
nMlisiMMiaoMffDOoMiaMffff
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ijubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca junija: K 103.640'04.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Za vse!
Vzgojuj otroka za vse na svetu, samo ne za hudo!
Trentowski.
Vzgojitelj, ti niti ne veš, kam porine življenje to dete, ki ga odgojuješ! Ne moreš zarisati načrta teh stezic, ki pojde po njih v življenje; ne premoreš postaviti nobene zagraje ne barikade, da bi mogel reči: „Samo do semkaj prideš in ne dalje!"
Ako imaš pred seboj bose vaške otroke, belolase, prepasane s pasom, ki bi šli na konec sveta za mično bajko", pravi Lenartovvicz, „ali imaš otroke iz trga, pogostoma oguljene, umazane, razbrzdane, ki so dostikrat bolj razposajeni nego vaški, ali ako stoji pred teboj tolpa otrok iz velikega mesta, ona čudna mešanica otrok, dobrih in zlobnih, imovitih in siroma-ških, nadarjenih in bedastih, vendar o nobenem izmed njih ne moreš reči: „Vzgojil sem te za to ali ono življenje!" ker nihče ne ve
žeči vrbi, kjer se je z nogami tako nesrečno zapletel in zadel, da se vzlic velikemu naporu ni mogel rešiti. Od časa do časa je pomolil glavo iznad vode ter obupno klical pomoči. Šele čez tri četrt ure mu je ta došla, ker ni bilo v bližini ljudi, a bilo je, žal, že prepozno. Z veliko težavo so ga izvlekli še malce živega iz pogubnih rogovil, a čim so ga položili v čoln, je izdihnil mož svojo dušo vpričo plaka-jočih učencev, poslovivši se še poprej glasno od njih in svoje lastne dece. Bili so to pretresljivi trenutki! Vsi poizkusi, da bi ga obudili morda samo zamrtega (ker je trpel tudi na srčnem krču) zopet v življenje, so bili zaman. Izredni napor, strah, hladna voda, zlasti pa razni dušni pretresi zadnjih tednov so mu uničili fiziške moči, da se ni mogel rešiti iz klešč opasne Scile in Karibde.
Vest o njegovi nenadni tragični smrti se je razširila bliskoma ne le po ljutomerskem, ampak tudi po sosednih okrajih ter zbudila v vsakomur najglobokejše sočutje tembolj, ker je pokojnik ostavil vdovo z 9 nepreskrbljenimi otroki. Nepopisna žalost je zavladala, ko so pripeljali dobrega ateja, ki je odšel od doma
za pota človeka-otroka, nihče ne ugane, kaj vse ga še doleti v življenju."
Velika, večna zagonetka bodočnosti stoji kakor sfinga pred življenjem slehrnega človeka, in ne stališče staršev, ne pogoji obstanka niti sedanji okoliš ne dajejo nikake napovedi o tem, kaj še poda vse otroku življenje.
A ti, odgojitelj, stojiš na sredi križpotja tisočerih stez ter imaš vzgojiti dete tako, da bi ono, naj mu bo treba iti kamorkoli, korakalo zmerom le po dobri poti ter si s hudim nikdar ne omadeževalo lista svojega življenja i...
Lepa naloga! Za one, ki se hočejo ukvarjati s predmeti, odlikujočimi se s svojo barvo, slično platnu za podlogo vezenja, je razprostrto obširno polje, da lahko tekmujejo kot govorniki med seboj. O, koliko govore, koliko se oglaša govornikov, rešetajočih ta predmet poslanstva učiteljev-vzgojavalcev, vendar kako pojde vse to v praksi trdo pri delu, pri izvrševanju, kako šepavo!
Nihče ne ve, kam privede življenje tega belolasega Janka iz ubožoe vasi, nihče ne ve, kje bo primoran delovati ta propadli, nesposobni trdoglavež, ki je vsemu razredu le v oviro ter prava muka za učitelja — vendar to je znano slehrnemu, da bo eno in isto zmerom in povsod čakalo ljudi, ki pridejo izpod tvojega okrilja, učitelj, in da bo od tega vse odvisno, kar si oni izberejo, ali kaj jamejo teptati: slabo in dobro, zaslugo ali krivdo 1
Trentowski pravi v svojem izvrstnem delu „Odgoja", da se ima otrok vzgojiti za vse, samo ne za slabo!
Za vse! Vendar to je neizmeren ocean, na tisoče del, dolžnosti, pozivov, klicev in raznih potov. Ali mar eno učiteljsko srce premore zmagati ta trud, ali se mar ena misel odgojiteljeva zamore tako razplamteti v nauk in zgled, v ljubezen in svarilo, da bi od nje razplamtelo slehrno mlado življenje ter vodila slehrno dete, ki mu je izročeno v varstvo?...
Za vse! . . . Tudi za razvoj duševnih moči, za gojitev plemenitih čutil, za ljubezen do domovine, naroda, bratov, do timovitih in ubožnih, do dela in Bog sam vedi kakšnega truda ; za trpljenje, ki se kdove kje začne in dotlej ga bo razdiralo? Za vse to vzgojiti otroka, ga napraviti za vse to sposobnega ter mu reči: „Pojdi! Jaz niti ne vem kam pojdeš, ne vem, kaj postaneš, toda bodi človek, vreden tega imena!"
To je utrjevanje, toda delo!. ..
Besnica, sedanji učni načrti in berila imajo v sebi vsebino, ki odgovarja temu namenu, da pripravlja mladino za neka gotova stališča. V vzgojevalnem delu učiteljevem pa dela vsebina veliko oviro in po dobro premišljenem pretresu bi bilo potrebno podati zoper to svoj ugovor. Ali je mar mogoče načrtati okvir vzgoje, primerne za pouk kmetiških sinov, za njih bodoči poklic ter ga združiti z vzgojo, ki je primerna za otroke, ki se po-primejo rokodelstva ter bivajo večinoma v mestu? Sedaj so se časi izpremenili, in narod se ne more primerjati kamenu, ki ga obraste mah na mestu, niti mestni otroci ne gredo v življenje po načinu nekdanjih egiptovskih kast, ko je bilo običajno, da je sin črevljarjev moral ostati črevljar. Človeški duh (genij) je nedosežen ; on se pospenja ven iz načrtanih mej; večkrat se pripeti, da deček iz najubožnejše vasi nadkriljuje kakor bi trenil tovariša iz ve-
popolnoma zdrav in vesel, čez dobro uro nazaj mrtvega! Skoraj vedno mu je bila usoda v življenju nemila, le redko mu je zasijalo solnce sreče, in kako hude skrbi so ga morile za eksistenco svoje mnogoglave družine, o tem vemo povedati tovariši, ki se nam je često potožil o svojem bednem gmotnem položaju.
Pokojni naš tovariš je bil učitelj z dušo in s telesom, vseskozi kolegialen, nadarjen in duhovit, poleg tega pa tudi delaven in vztrajen na vseh poljih, ki jih odpira dandanes praktično življenje marljivemu ljudskemu učitelju. Od svojih duševnih zakladov je rad podajal tudi tovarišem v svojih dobro utemeljenih društvenih predavanjih, za katera je bil vsak čas na razpolago. Ker je bil glava originalnih misli, bilo je z njim kaj zanimivo de-batovati, zlasti o priliki uradnih skupščin. V naše učiteljsko društvo je umel prinašati oživ-Ijajočega duha; zaraditega smo izgubili z njim mnogo. Ne samo doma, ampak daleč okolo je slovel kot izboren govornik. V družbi in na raznih shodih je govoril marsikatero pametno in upoštevanja vredno besedo. Ker je bil trden značaj se o nobeni priliki ni bal povedati res-
likih mest in palač, ki ponosno štrle kvišku; večkrat je že zapuščen, brez doma se nahajajoč deček iz mesta moral stopiti na široki tir državljanskega dela ter on izvršiti to, česar še dolga karavana ljudi, ki so šli spredaj, ni uničila . ..
Nikdar se pri vzgoji otrok ne sme posluževati vodila, da se ima vzgoja vršiti po načrtu razrednem ali realnem. Naj je otrok že sin črevljarja, kmeta ali uradnika — vendar se sme reči o njem, da je to človek bodočnosti in da mu mora oni, ki ga vzgojuj e, vcepiti eno, največjo postavo, da bo črtil hudo, da ga ne bo skrival ter si ne bo prizadeval, podriniti ga med pojme dobrega; da bo vedel, da dobro ostane kot takšno zmerom in na vsakem tiru, pri vsakem delu, na slehrnem slabem potu.
črne duše se čuvaj povsod kot oglja: sežge te, če je zubelj; če mrzel pa te omaže.
K vsemu je treba nagibati v življenju mlada srca, žrtvam in potrpežljivosti, do daljnih smotrov in za pošteno delo, za plemenit ponos, ki zna spoštovati veljavo človeško in narodno, za pokorščino, ki se poniža pred višjemi duhovi, do odpuščanja v imenu krščanske in bratovske sloge, toda nikdar do hlimbe, prilizovanja, strahu, izdajstva in kar je še več tem podobnih črnih madežev, ki se pogostoma plazijo po človeških dušah slično madežem v zalih tkaninah.
Nahajajo se vzgojevalci, ki pravijo: „Za takšne, ki bodo vaški pastirji, je dovolj tega, kar so se naučili. Da ne smejo krasti ne pi-jančevati ne požigati, marveč da opravlja svoj posel... je to dovolj."
To je pač napačno in zastarelo načelo.
To je temelj, ki se položi pod stavbo vzgoje; torej kdor bi na tem omejil delo vzgoje, on bi položil samo temelj ter ne pristopil k daljši stavbi poslopja.
Vzgoja šolskih otrok ima postaviti temelj, k temu, da povsod, kamorkoli jih povede življenje, karkoli jim ukaže, vsekdar dobe dovolj moči duha, ki so naklonjene k dobremu in ki teptajo zlo. Pripravljaj otroke za vse, samo ne za slabo !
Kako mnogo smem torej zahtevati od tebe, učitelj!... A vendar, kako ti lepo in plemenito opravljaš svoj posel, kadar ljubiš otroke in vidiš v njih ljudi, ki se razidejo Bog vedi po katerih stezah iz tvoje šole in Bog vedi ob čem jamejo živeti! Niti ne veš, kaj se nahaja pred njimi, kaj za njimi! Samo pazi, da bi ondi vsaj nečesa manjkalo hudega !. .. Da bi tega ne bilo!	P.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Jubllejska samopomoč. Odborova seja tega društva se vrši dne 6. julija 1908 v šolski pisarnici na Igu, in sicer popoldne ob 3. uri. Naj se seje zanesljivo udeleže vsi odborniki.
Franc Ks. T r o š t, predsednik.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo kamniškega okraja je zborovalo dne 25. junija t. 1. v Domžalah.
Prva točka dnevnega reda je bila hospi-tacija v II. razredu (viš. sk.)
Dalje v prilogi.
niče vsakomur v brk, dasi je časih dotičuika tudi zbodla, govorniku pa prinesla zamero.
Vse svoje sile — dušne in telesne — je posvetil delu v šoli in na šolskem vrtu, a tudi v delovanju pri raznih društvih v Veržeju si je pridobil venec nevenljivih zaslug. Da se je ta trg zadnja leta nekako povzdignil ter se je razvilo v njem narodno življenje, da so se prirejale razne imenitne veselice s krasnim petjem in gledališkimi igrami, to so bili plodovi Vin-kovega dela. Deloval je bolj na tihem, a intenzivno in — izdatno. Mnogokrat ga je vzhajajoče solnce dobilo pri pisanju sekiric — za pevce; prečul je pri tem vso noč. Bil je tudi sam skladatelj — samouk; njegove skladbe so često pohvalili veščaki; med zapuščino se jih nahaja prav lepo število.
Za dobre uspehe pri pouku, na šolskem vrtu ter za vrlo izdelana konferenčna vprašanja je prejel od šolskih oblasti marsikatero pohvalo. Žal, da s tem ni mogel odpomoči duha morečemu svojemu slabemu gmotnemu stanju.
O priliki lanske izredne revizije krajnih razredov se je potegoval in upal, da pomaknejo njegovo šolo iz III. v II. krajni razred ;

Priloga k 27. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 3. julija 1908.
Tcy. Boletova je podala po kratki izvrstno začrtani poti učno sliko: petrolej. Pouk je bil zanimiv, dokaz pazljivost in zanimanje, ki so z njim učenci poslušali besede in gledali poizkuse svoje učiteljice.
Po hospitaciji se otvori živahna debata z zaključkom, da se izreče tov. Boletovi priznanje in zahvala za ljubki in vzorni nastop.
Tov. Zupan predlaga, naj se odslej zborovanja vrše popoldne, z glavno motivacijo, da bo lahko tudi svojo „mamo" privedel s seboj. Drugi, in sicer taki, ki pa svojih „mam" nimajo tako radi, so predlog odbili. Zborovanja se bodo tudi v prihodnje vršila po stari navadi.
Vendar se bo prihodnje šol. leto enkrat poizkusilo zborovati popoldne.
Tov. Slapšak naprosi tov. Adamiča, naj o priliki uradne konference ponovi s kamniško šolsko mladino svoj jubilejski koncert.
Dalje predlaga tov. Slapšak. naj se vodi v društvu zapisnik — po vzoru naših razred-da se bo lahko konštatiralo, koliko
me
zborovanj je kak član zamudil. Tak zapisnik naj se uvede tudi pri odboru za izvenšolsko delovanje.
Tov. Stepišnikova prinaša željo društvenega predsednika Letnarja — zaradi bolezni se ni mogel udeležiti zborovanja — naj se za skupno kosilo vsekdar pravočasno sporoči, da ne bo nereda, kakor v zadnjem slučaju.
Tov. Toman pravi, da je tajnikovo delo, objavljati vzpored zborovanj in kar potrebno, torej naj odslej sporoča le tajnik in ne kak drug član. Potem bo vse v redu.
Tov. Šmajdek poudarja potrebo izletov za šol. mladež in predlaga, da bi prihodnje leto napravili šolarji vsega okraja izlet v Postojno, kjer bi obenem šol. mladina priredila koncert za konvikt. — Predlog se sprejme z navdušenjem.
Po zborovanju je bila pod spretnim vodstvom tov. Adamiča pevska vaja za slovnostno uradno konferenco, ki se vrši dne 15. julija t. 1. v Kamniku.
Skupnega obeda se je udeležilo 26 članov društva.
V prijetnem hladu, v senčnem vrtu smo obedovali. Slovenska pesem se je glasila in učitelj-trpin je za nekaj ur pozabil svoje gorje.
Za izborno kuhinjo in točno postrežbo pa izrekamo gospe Bežkovi vse priznanje in zahvalo.	_
Štajersko.
Učiteljsko društvo za laški okraj
zboruje v nedeljo, dne 12. julija t. 1., ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju na Hrastniku po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Gorici.
4.	Kako si pridobi učitelj srce občinstva? (Pred. tov. Blaž Jurko.)
5. Slučajnosti in predlogi.
Zaradi obeda se je javiti tov. Milošu Bošu na Hrastniku. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje ob 10. uri popoldne v navadnih prostorih v Celju v n e d e 1 j o , 5. j u 1 i j a 1.1.
Vzpored:
1.	Zadnji zapisnik.
2.	Društvene zadeve in nasveti (Voli-t e v de1eg a t o v z a 1 et ošnj i glavni zbor „Zaveze" v Gorici).
3.	Eventualno predavanje.
4.	Iz šolske prakse.
K prav številni udeležbi vljudno vabi
odbor.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
ne zboruje meseca avgusta, ampak dne 12. julija ob eni popoldan na Slatini, oziroma pri sv. Križu. Odbor je dan zborovanja raditega
preložil, ker se začnejo v rogaškem okraju počitnice že s 15. julijem. Poleg predavanja tovariša Sotoška imamo še važne točke ter se vabijo društveniki, da se polnoštevilno udeležite zadnjega zbora v tem šolskem letu.
Odbor.
Srednješolski vestnik.
** Na ljubljanskih c. kr. učiteljiščih se je končalo šolsko leto 20. junija V prvih treh letnikih moškega učiteljišča je bilo 106 gojencev. Učni uspeh je bil pri 73 ugoden (3 z odliko), pri 5 neugoden, 28 gojencem je v začetku prihodnjega šolskega leta dovoljen ponavljalni izpit. Za zrelostni izpit se je prijavilo 34 četrtoletnikov in 3 privatisti. Ustni zrelostni izpit se prične 9. julija. — Na ženskem učiteljišču je bilo v nižjih treh letnikih 131 gojenk. Od teh je sposobnih za višji letnik 127 (22 z odliko), nesposobna 1 iu 3 je dovoljen ponavljalni izpit. Ustni zrelostni izpit se prične 22. junija. Udeleži se ga 42 javnih gojenk četrtega letnika in 28 priva-tistinj.
** Na mestni višji realki v Idriji,
ki ima pravico javnosti in pravico do zrelostnih izpitov, se vrši vpisovanje v I. razred dne 6. julija. Na zavod opozarjamo slovenske starše, posebno z ozirom na to, ker se na tej realki poučuje precej predmetov s slovenskim učnim jezikom. Z zavodom je zvezan tudi pripravljalni razred, iz katerega prestopajo učenci brez sprejemne izkušnje v I. realčni razred.
** Olajšave za srednje šole. V kratkem času izda naučni minister naredbo, s katero se izpraševanje in klasificiranje na srednjih šolah temeljito reformira. Naredba je sad enkete srednješolskih profesorjev. Učenčevo zanimanje se odvrne od redov na predmet sam. Samostojno učenčevo mišljenje, delovanje in odgovornost se povzdigne. Predvsem se da večja prilika za prosto delovanje učitelja z učencem, zato se omeji izpraševanje, ki je namenjeno le klasifikaciji, na najmanjšo mero. Izmed pismenih nalog bo učitelj kvalificiral le šolske in domače naloge, ki so predpisane po učnem redu. Vsa ostala pismena dela bodo le izključno za vaje ter jih bodo učenci v šoli sami popravljali pod primernim vodstvom in navodilom. — Konference za rede se omejijo ter bodo le proti koncu semestralne tretjine. Namesto dosedanjega izpričevala v prvem tečaju se izda učencem le izkaz, ki ne bo imel sodbe o skupnem napredku. Dosedanji red o napredku odpade in letno izpričevalo bo le konštatiralo, v koliko je učenec sposoben za vstop v višji razred. Istotako odpade red o pridnosti, a redi za vedenje in uspeh bodo le štirje. Vstop v višji razred se zabrani učencu le tedaj, ako ni odgovoril iz več kakor iz enega predmeta. Pri samo enem „nezadostnem" iz manj važnega prpdmeta more v nižjih razredih učiteljski zbor učencu vendar dovoliti vstop v višji razred, ako ima učenec vsaj v splošnem duševno sposobnost za to. Ako potem učenec v prihodnjem razredu ravno iz istega predmeta pade, mora razred brezpogojno ponavljati. Ponavljalni izpiti ostanejo ne-izpremenjeni. — Nova naredba stopi v veljavo že s šolskim letom 1908/09.
** Umrl je 3. t. m. v Gradcu vpoko-jeni prof. Valentin Kermavner. Služboval je med drugim 15 let kot profesor v Celju, 16 let pa v Ljubljani. Poučeval je klasiško jezikoslovje.
** Osebna vest. Glavni učitelj na učiteljišču v Kopru g. Vladimir N a z o r je imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Kastvu.
** Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se vrši vpisovanje za I. tečaj dne 6. in 7. julija 1908 od 9. do 12. ure dopoldne. Prosilke se imajo predstaviti osebno
v spremstvu staršev ali njih namestnikov in se izkazati s krstnim listom, uradnozdravniškim in zadnjim šolskim izpričevalom in v pomanjkanju tega z izpričevalom lepega vedenja.
** Nemci za češčino. Društvo „Deutsche Mittelschule" v Brnu je sprejelo resolucijo, da je nujna potreba za obstoj nemštva, da se uvede češčina kot obvezni učni predmet v vse srednje šole na Češkem, Moravskem in v Šleziji.
** Ustanovitev poljske realke v Šleziji. Poljski državni poslanec Londzin je v poslanski zbornici urgiral ustanovitev poljske realke v Šleziji. „Nowa Eeforma" pripominja k temu: „Mi Poljaki nimamo doslej v Šleziji niti ene meščanske šole — in ne glede na dve izjemi — tudi nikakih strokovnih šol. Mi nimamo tudi nobene realke. Nemci, ki jih je v tešinski kneževini komaj 4000, imajo deške in dekliške šole V Tešinu, Preistadtu, Skočavi, Bielicu, Frideku, Oderbergu, realke v Tešinu in Bielicu, poljedelsko šolo v Kocobedzu, dve učiteljišči za moške in učiteljišče za ženske. — Poljaki imajo le poljsko gimnazijo, poljedelske zimske kurze, poljske vzprednice pri nemškem učiteljišču in eno strokovno šolo. Poljakov je v Šleziji 250.000."
** Iz letošnjega poročila tržaške c. kr. višje gimnazije. Kakor ve ves svet, je tržaška c. kr. gimnazija nemški zavod, ki je prisiljena obiskovati ga tudi naša slovenska mladina. Zanima nas torej pred vsem statistika o materinskem jeziku dijakov v ravnokar mino-lom šolskem letu. Od javnih dijakov je bilo 141 Nemcev, 142 Italijanov, 138 Slovencev, 20Srbo-Hrvatov,% (torej skupaj 158 Jugoslovanov), 2 Ceha, 1 Poljak in 12 razne narodnosti, Skupaj je bilo torej javnih dijakov koncpm šolskega leta 456, od katerih je Slovencev skoro tretjina in Jugoslovanov skupaj nad tretjino. Slovenske tečaje je obiskovalo vsega skupaj 120 dijakov. Bilo je torej 18 Slovencev ali pa celo 38 Jugoslovanov — ki niso smatrali potrebno učiti se materinščine, kar je za dotične gospodiče — najblažje rečeno — škandal. — Glede klasifikacije je koncem šolskega leta dobilo 42 dijakov odliko, 314 prvi, 53 drugi, 14 tretji red, 31 mora položiti naknadni izpit, 2 nista bila klasificirana. Nepovoljno je bilo torej klasifi-cirarih približno 19%. — Kar se tiče rojstnega kraja je bilo dijakv 314 iz Trsta in okolice, 54 iz Istre in Goriškega, 14 iz drugih avstrijskih kronovin, 54 iz Ogrskega in ostali iz raznih drugih krajev. Bednih učnih oseb je bilo letos 26, od teh razen dveh katehetov le eden slovenski profesor, in sicer oni za slovenščino. Drugi so z malimi izjemami sami Nemci, Tudi poučno!
** Matura na c. kr. hrvaški gimnaziji v Pazinu. Ustni izpiti na tem zavodu so bili dne 20., 22. in 23. t. m. pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika g. Frana Matejčiča. Od 23 javnih dijakov osmega razreda je delalo izpit 21 dijakov in eden eks-ternist, dva dijaka se nista mogla podvreči izpitu zaradi bolezni. Od kandidatov jih je bilo šest proglašenih zrelimi z odliko. Drugi so bili proglašeni zrelim, nezrelim je bil proglašen le eden.
** Razstava risarij v Pazinu. Dne
26. do 28. pret. mes. je bila na hrv. gimaziji v Pazinu razstava risarij, ki so jih izdelali dijaki tekom pravkar minolega šolskega leta.
** Ustna matura na mariborski gimnaziji s° začne dne 6. julija. Maturantov je letos samo 27, od teh jih je 21 Slovence v in 6 Nemcev. — Pismena matura se je vršila od 11.—23. junija.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
a varal se je! Dasi so bile vse šole v okraj, glavarstvu ljutomerskem — razen še ene — kjer istotako službuje z otroki oblagodarjen oče-nadučitelj — deležne te sreče, je bila njegova iz bogvedikaterega vzroka prezrta. In to mu je vsekalo v srce globoko, nezacelno rano, peklo in skelelo ga je v dno duše ter mu grenilo naslednje dni. Bazne take in enake duševne bolesti so vplivale škodljivo na njegovo telo ter ga slabile fiziško.
Pogreb se je vršil v četrtek, dne 25. junija ob 4. popoldne. Bil je naravnost velikanski in veličasten. 58 učiteljev je prihitelo iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in ormoškega okraja v Veržej, dalje c. kr. orožniki križevski, domači ognjegasci, množica kmetiškega ljudstva in vsa šolska mladina veržejske šole — vsi, da izkažejo dragemu pokojniku zadnjo čast, da se za vedno poslovijo od njega. Tudi g. c. kr. šol. nadzornik Dreflak je prispel iz daljnega Ptuja k svojemu sošolcu ter izrazil vdovi sožalje.
Ta dan je bil menda najžalostnejši, kar smo jih kdaj doživeli. Ob spominu na odkritosrčnega, značajnega in kolegialnega Vinka, na njegovo skrbipolno življenje in končno grozno
smrt, zlasti pa ob pogledu na vdovo in 9 zapuščenih sirot je zaplakalo slehrno čuteče srce, in solze sočutja so vrele v obilici iz oči tovarišem in drugim. Zlasti je plakala šolska mladina. V družbi 6 duhovnikov je vodil izprevod g. dekan Jurkovič iz Ljutomera, ob grobu pa je govoril pokojniku sočutno in jedrnato tov. Janko Tomažič. Naglašal je, kaj je izgubilo s pokojnikom učiteljsko društvo, kaj trg Veržej, šola, družba in zlasti njegova rodovina, ki ji je kot ljubeč oče želel in hotel vselej najboljše, a je, žal, v svojo grenko žalost mogel le malo izpolniti, ker mu je, kakor učiteljem-trpinom vobče, nedostajalo za to potrebnih sredstev.
Tovariši-pevci so mu zapeli pri šoli ža-lostinko „Oj, spavaj sladko, srce drago!", ob grobu pa „Blagor mu!"
In kaj naj še zapišem h koncu? Posne-majmo ga v tem, da gremo kakor on na polju šolstva z duhom časa naprej, ne boječ se nikakih ovir! S tem mu postavimo najboljši pomnik 1
Vinko Vauda se je porodil 25. decembra 1863 v Žabjeku pri Ptuju, kjer je obiskoval po izstopu iz ljudske šole nižje razrede realnega gimnazija. Potem je vstopil na mari-
borsko učiteljišče ter dostal tam zrelostni izpit 1. 1883., izpit učne usposobljenosti pa 1. 1885. v Gradcu. Služboval je potem kot začasni učitelj in podučitelj pri Sv. Benediktu, na okol. šoli v Ptuju in pri Kapeli; tu je postal stalen podučitelj. V tej lastnosti je prišel potem v Ormož, kjer si je iz znane učiteljske Freuens-feldove rodovine izbral družico za življenje, od tam pa 1. 1889. za nadučitelja v Svetinje. Tukaj je služboval do 1. 1895., tedaj pa je bil imenovan za nadučitelja v Veržej. Še mlad — s 447s leti — je moral v grob.
Dragi Vinko! Dasi smo Tvojo „ilnato ječo" položili v naročje zemlje, vendar Tvoj oživljajoči duh plava nad nami in bo živel vedno med nami. Po poti, ki si jo hodil pred nami in z nami Ti, stremiti hočemo vsi tovariši „enega duha in enega sred" do naših skupnih vzvišenih smotrov! Spomin na Te pa hočemo imeti vedno v časti ter po močeh skrbeti za Tvoje drage. Bila jim usoda milejša nego Tebi!
Spavaj sladko in lahka Ti žemljica 1
Cvetko.
Književnost in umetnost.
Popotnik objavlja v 6. let. številki to-le bogato vsebino: 1. Avguštin P o ž e g a r: Telesni siločut in njegova higijena. — 2. Janko P o 1 a k : O pripravi za pouk. — 3. Alojzij
V	a 1 e n t a in D. P.: Šolska klop. — 4. Ig, Š i j a n e c : Šolsko-higijenski utrinki. — 5. Janko P o 1 a k : O šolarski knjižnici. — 6. Književno poročilo. — 7. Eazgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. — Toplo priporočamo !
Slava cesarju Francu Jožefu I. Spevoigra. Za šolske slavnosti priredil in „Društvu za zgradbo učiteljskega konvika" podaril Emil Adamič. Cena 5 K, s pošto 5 K 20 h.'—
V	Ljubljani 1908. — Natisnila „Učiteljska tiskarna".
Slava domovini! Spevoigra. Dvoglasni in triglasni zbori s samospevi ter z deklamaci-jami, uravnani za spremljevanje na klavirju ali harmoniju. Sestavil in izdal Anton Kosi. Založil izdajatelj. Cena 3 K 20 v. — Tiskali Jos. Eberle & Comp. na Dunaju.
Vida Jerajeva: Pesmi. Založil L. Schvventner v Ljubljani. Cena: broš. 1 K 60 h, eleg. vez. 2 K 60 h, po pošti 10 h več. — To so ljubki, presrčni verzi, zlasti tiste prelepe in prenežne otroške pesemce, ki segajo do srca z mehkimi rokami najčistejše poezije. Med našimi pesemskimi zbirkami gre Vidini drobni knjižici, častno mesto.
Za skladatelje! Zagrebško pevsko društvo „Kolo" je od zneska 200 K, ki mu ga je dala na razpolago slovenska „Glasbena Matica" ob priliki svojega v Zagrebu prirejenega koncerta, razpisalo dve nagradi po 100 K za dve novi skladbi s hrvaškim ali slovenskim besedilom. Kompetirati morejo samo hrvaški in slovenski skladatelji. Skladbe morajo biti pisane od tuje roke in biti zapečatene v zavitku s kakim geslom. V drugem, isto geslo nosečem in zaprtem zavitku, se mora nahajati ime skladateljevo. Dela je vposlati do 1. oktobra t. 1. pevskemu društvu „Kolo" v Zagrebu. Eazsodišče sestoječe iz članov „Kola" in „Glasbene Matice", bo odločevalo o podelitvi nagrad. Nagrajene skladbe ostanejo last „Kola" in „Glasbene Matice" in izideje v tisku.
Odobrilo je naučno ministrstvo novo slovensko učno knjigo za višje gimnazije, namreč „Mineralogijo za velike gimnazije", ki jo je napisal znani strokovnjak na tem polju, g. prof. dr. Poljanec v Mariboru.
Janeza Trdine zbrani spisi. V. Bajke in povesti o Gorjancih. V Ljubljani. Založil L. Schvventner. Cena: broširana K l-60, po pošti K 1*70, elegantno vezana K 2-80, po pošti 3 K. — Vsebina: Božiča. Stražani. Zemun. Bratovska gomila. Kozlerjev vodotoč. Šamaj. Bazodetje. Kocaneža. Vinska modrost. — Zopet krasna knjiga klasiških Trdinovih bajk in pripovedk !
Kulturno delo.
+ 160. odborova seja „Slovenske Matice" v Ljnbljani dne 17. junija 1908. Predsednik pozdravi navzoče, posebno še nove odbornike gg. Fr. Maslja-Podlimbarskega, dr. Fr. Mohoriča, dr. L. Poljanca, L. Schvventnerja in Silv. Škrbinca, ter zahvali izstopivše odbornike, gg. prof. A. Bartelna, ravnatelja Iv. Macherja, in svetnika Iv. Majcigerja na njih trudoljubivem delovanju. Nadalje izreče zahvalo g. mestnemu županu Ivanu Hribarju na podaritvi 12. delnic „Narodne tiskarne", ter poroča o snujoči se „Zvezi slovenskih znanstvenih društev", ki ji „Matica" pristopi kot enakopraven član. Z vsklikom se voli dosedanje predsedništvo: dr. Fr. Ilešič, predsednikom, ravnatelj P. Grasselli za prvega in kanonik Iv. Sušnik za drugega podpredsednika, vladni svetnik dr. Fr. Detela za blagajnika, ravnatelj dr. Lovro Požar in deželni svetnik dr. Fr. Zbašnik za ključarja. V knjižni odsek se nanovo izvolijo odborniki: Maselj, dr. Mohorič in Schvventner, v gospodarski pa Schvventner in Škrbinc. Vse knjige za 1. 1908. pojdejo še pred šolskimi počitnicami v tisk. Za „Narodne pesmi" se v smislu natečaja določi tiskarna. — Zaradi kliš^jev se stopi v zvezo z „Dioničko tiskarno" v Zagrebu. — Ob nasilni smrti dolgoletnega poverjenika dekana Erjavca v Vipavi se izrazi sožalje. Od zadnje odborove seje je nanovo, pristopilo 92 članov.
Politiški pregled.
*	Poslanska zbornica je sprejela v dolgi seji proračun z veliko večino. Govorili so razni govorniki, tudi kravalov ni manjkalo. Provzročil jih je — Sternberg.
*	Melijoracije. Vlada je predložila državnemu zboru proračun za razdelitev prispevkov iz melioracijskega fonda. Izmed planinskih dežel odpade največji znesek na Štajersko, ki dobi nad 356.000 K za regulacije rek in potokov, med temi 47.700 K za regulacijo Pesnice v gornjem in spodnjem toku. Koroška dobi za obzidavo hudournikov v Zilski in Lasaški dolini 80.000 K, Kranjska dobi za dobavo vode za Kranj in okolico 62.866 K,
za osuševanje ljubljanskega barja kot drugi obrok 31.978 K, a nadalje še brezobrestnega posojila v ta namen 4263 K. Istra dobi za regulacijo rek in potokov 141.000 K in za osuševanje jezera 29.000 K.
*	Reorganizacija trgovinskega ministrstva. V svojem velikem govoru v zbornici poslancev je minister za trgovino dr. Fiedler obrazložil reorganizacijo ministrstva za trgovino povodom ustanovitve novega ministrstva za javna dela, ki je prevzelo razne naloge ministrstva za trgovino. Največjega pomena preosnove tega poslednjega je ustanovitev posebne socilano politiške sekcij e , ki se bo delila na štiri oddelke. Prvi oddelek bo imel agende glede varstva delavcev, drugi izdelovanje naredb in instrukcij, tretji vse delo statistike, četrti agende obrtnih inšpektorjev. Minister Fiedler je s svojim obraz-loženjem reorganizacije ministrstva za trgovine dosegel popoln uspeh. Vsa zbornica brez razlike strank, mu pripozna veliko pridnost in nenavadne zmožnosti. Vtisk njegovega govora je bil tolik, da se mu niti nemški radikalci niso tedaj upali prigovarjati, ko je zavračal nemške napade na češke poštne uradnike.
*	Predsankcionirani zakonski načrti. Cesar je dal predsankcijo za zakonska načrta o reformi hišnoposlopnega davka in za izboljšanje plač poštnim uslužbencem; za to se potrebuje 18 mil. kron.
*	Kongres slovanskih dijakov v Pragi. 25. pret. m. je bil otvorjen kongres slovanskih naprednih dijakov, na katerem so zastopani vsi slovanski narodi. Na kongresu je 8 Rusov, in sicer 5 iz Petrograda in 3 iz Moskve, 12 Ukrajincev, 5 zastopnikov čeških dijaških društev z Dunaja, 11 Poljakov, 3 Beli Rusi. mnogo Slovencev, Hrvatov, Srbov, Slovakov, Bolgarov in delegatje praškega češkega dijaštva.
*	Klerikalna vsemogočnost. Kako globoko smo v Avstriji pod klerikalnim jarmom, o tem priča interpelacija Seligerja na justič-nega ministra. Interpelacija pripoveduje, da je delavec Fr. Mirijovsky blizu Toplic na češkem dal leta 190&, svojo 8 letno hčer v ženski samostan v Tirnicah, ker mu je umrla žena. Letos je šel oče v samostan po svojo hčerko, toda nune so mu povedale, da hčerke ni več v tem samostanu, temveč je v nekem samostanu na Gorenjem Avstrijskem. Nadalje pa so mu tudi povedale, da ne dobi več hčerke iz samostana, ker mu je odvzeta očetovska oblast nad njo. Delavec si je najel odvetnika, ki je dognal, da so lani hčerki imenovali varuha, češ, da se oče ni dovolj brigal za svojo hčerko. Nadalje se je dognalo, da je okrajno sodišče v Ustju brez vsake poizvedbe po očetu imenovalo popolnoma protizakonito varuha ter tako dalo nunam popolno oblast nad otrokom. Dognalo se je tudi, da je samostanu bil vedno znan naslov očeta, ki je skoraj vedno delal v okraju ter tudi pošiljal samostanu prispevek za otroka, kadar je sploh imel zaslužek, dokler mu ni samostan prostovoljno odpustil plačevanje. Iz vsega je očividno, da je okrajni sodnik postopal po željah nun popolnoma proti-postavno ter pripomogel nunam, da morejo sedaj držati otroka v samostanu proti očetovi volji. — Radovedni smo, kako bo justični minister odgovoril na to interpelacijo.
*	Proti nemadjarsklm šolam na Ogrskem. Pri razpravi o brezplačnem Ijudsko-šolskem pouku je izjavil poslanec Polit (Srb), da je predloga za Srbe jako škodljiva, zaradi-tega je v imenu nemadjarskih narodnosti predlogo odklonil ter zahteval, naj se odstavi z dnevnega reda. V imenu ljudske stranke je poslanec Mollnar predlogo tudi odklonil, ker katoliški cerkvi prepoveduje ustanavljati šole in pobirati šolnino. Posl. S e h u 11 e r (Nemec) je izjavil, da so Saksi svobodni sinovi domovine, vendar pa morajo predlogo odkloniti kot poseganje v pravice samouprave.
*	Madjari bi radi dobili Dalmacijo.
Posl. H o d y je interpeliral ministrskega predsednika, ker je baron Beck izjavil v avstrijskem parlamentu, da se vprašanje glede pripadnosti Dalmacije k deželam avstrijske monarhije kmalu uredi. Pozival je ministrskega predsednika, naj to izjavo dementira, ker je v nasprotju z ogrskimi državnimi zakoni, ter izjavi, da pripada Dalmacija le Ogrski. Ministrski predsednik Wekerle, je izjavil, da bo na interpelacijo odgovoril šele potem, ko si predloži avtentične zapisnike o tozadevni razpravi v avstrijskem parlamentu.
*	Novo mesto. Trg Oberhollabrunn je cesar povzdignil v mesto. Oberhollabrunn je eno najstarejih krajih Nižje Avstrijske. Kraj je bil naseljen že za preseljevanja narodov. Pozneje je bil pod oblastjo pasavskih škofov ter je končno prešel pod Habsburžane. Oberhollabrunn je sedaj sedež politiškega in sodnijskega okraja, šteje 496 hiš in 4134 prebivalcev. Ima državno gimnazijo, moško učiteljišče, deški seminar, obrtno nadaljevalno šolo, poljedelsko zimsko šolo, dve petrazredni ljudski in trirazredno meščansko šolo za dečke in deklice.
*	Angleško-ruski reformni predlogi za Makedonijo. Petrograjski dopisnik „Daily Telegrapha" je izjavil na temelju podatkov iz avtoritativnega vira, da nikakor ne odgovarja dejstvom verzija, da sta minister Izvolskli in sir Charles Hardinge v Revalu podpisala an-gleško-ruske reformne predloge za Makedonijo in jih predložila drugim velevlastim. Izvolski in sir Charles Hardinge sta se pač približala
rešitvi, ali ni se jima posrečilo, da bi bila izdelala reformni načrt, ki bi ga bila oba podpisala, in se sedaj še vršijo pogajanja o eni točki.
*	Pašič o slovanskem kongresa.
Kakor poročajo iz Belgrada, se je ministrski predsednik Pašic vrlo simpatično izrazil o nameri, da se skliče vseslovanski kougres in da se oti ne bo protivil, ako se ga udeleže tudi Srbi iz kraljestva. Za dan 12. julija je sklican v Prago slovanski predkongres, ki bo trajal šest dni. Od vsake slovanske narodnosti z juga so pozvani po štirje delegati.
*	Volilna reforma na Hrvaškem. Kakor javljajo iz Budimpešte, so se merodajni ogrski politiki (med njimi ministrski predsednik dr. Wekerle in predsednik zbornice Justh) izjavili, da ne bodo nasprotovali volilni reformi na Hrvaškem. To da je avtonomna stvar Hrvaške, in zato ni nikakega vzroka, da se to prepreči. — Ali kaj bo koristila volilna reforma in poslanci, ki bodo izvoljeni na podlagi nove volilne reforme, ako jim pa Madjari ne bodo dopuščali zborovati! ?
*	Predsednik Falieres v Rusiji. „Rus" je zvedel iz prav zanesljivega vira, da pojde v začetku julija francoski poslanik v Pe-trogradu, admiral Tuchard v Pariz, da tamkaj določi prihod Fallieresov v Rusijo, a potem se vrne zopet v Petrograd. V Revalu pozdravi Ealliresa tudi francoska petrograjska kolonija. Fallieresa bodo spremljali tudi vojaški in pomorski dostojanstveniki. Podrobni program sprejema še ni znan.
*	$iincio Nasi, bivši italijanski naučni minister, ki ga je bil senat za nekoliko mesecev obsodil na zapor, je izpuščen na svobodo. Nasi odide v Trapani ter namerava potovati po Siciliji, da se zahvali svojim prijateljem za simpatije, ki so mu jih izkazali.
*	Italijanska zbornica poslancev je sprejela skoro soglasno predlogo o velikih izrednih stroških za vojaštvo.
*	Bazeljski škof (v Švici) je poklican v Rim. Obdolžen je, da je naklonjen moder-nistiškim naukom.
*	Taft — bodoči predsednik Združenih držav. Republičanski konvent je sklenil proglasiti republičanskim kandidatom za predsednika republike Taft a, dosedanjega državnega vojnega tajnika. Predsednik R o o s e -v e 11 je izjavil, da se mora državi le čestitati, ako dobi tako izvrstnega moža in državnika za predsednika kakor je T a f t.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tov. Engelbert G a n g 1 iz Idrije za maj in juni 20 K; tovariš Andrej Kmet iz Cerkelj 2 K ; tov. Jos. L a p a j n e iz Cerkelj 2 K; Jako-binca D i m n i k o v a iz Ljubljane 2 K; tov. Ivan Bele iz Ljubljane 2 K; tov. Luka Jelene iz Ljubljane 5 K; tov. Jakob Pretnar iz Ljubljane 2 K; tov. Juraj R e ž e k , iz Ljubljane 5 K; skupaj 40 K ; zadnjič izkazanih 2577 80 K; dosloj darovanih 2617-80 K. Bog plati!
Vesfnik.
Ljubosumni Jaklič. Bog sam ve, da
nam ni nič do oseb, toda kot moderni ljudje si moramo vendarle malo ogledati Jakličevo ljubosumnost. Nemci sicer pravijo, da je ljubosumnost največja domišljavost, toda v politiki ne jemljejo nekateri ljudje vsega tako pedantsko natančno. Kaj se je vendar zgodilo, da se morajo sedaj naše uboge koleginje trgati za zgodovinsko znano preporno jabelko? Med nami rečeno: nič ni bilo hudega. Vse je bilo mirno in dostojno, kakor je med nami lepa navada. O Veliki noči je zborovalo „Društvo slovenskih učiteljic". Bilo je to v Ljubljani na šentjakobski šoli. Gangl je čital vabilo in je prišel k zborovanju. Prav isto pravico je imel Jaklič. Isto ? Še večjo ! Prvič je slaven pisatelj, drugič je deželni in državni poslanec, tretjič je namestnik deželnega odbornika, četrtič je predsednik „Slomškove zveze", petič je član ustavnega odseka, šestič je ustanovnik „Slovenskega učitelja" in njega bivši urednik, sedmič ima aktivno učiteljico za ženo itd. ... In zato Jakliča ni bilo. In zato prihaja sedaj „Slovenec" ter pravi, da učiteljice uganjajo — politiko. Ker je Jaklič ignoriral javno povabilo, so temu — seveda — krive učiteljice! Logika! In pa kakšna! Toda kaj to ženira „Slovenčeve" celibatorje! Ženska — ljubezen! To je pravilo vseh pravil. — Potem smo priobčili članek iz kroga slovenskih učiteljic, naj vsaka daruje knjige „Pro-sveti". To je zopet vrglo Jakliča iz užitkar-skega kota. da je znova dokumentiral svojo organizatoriško genialnost. Sedel je in poslal v strmeči svet to-le kulturno znamenitost: „Cenjena koleginja! Odbor „Društva slovenskih učiteljic" zahteva od Vas knjig za ustanavljanje ljudskih knjižnic. „Učiteljski Tovariš" piše, da so knjige namenjene društvu „Prosveta", katero so ustanovili liberalni vi-sokošolci. Imajo pa samo namen razširjati in utrjevati liberalizem. Gotovo ste Ve previdnejše, kakor je odbor Vašega društva in nečete podpirati liberalnih tendenc „Prosvete" in Vašega društva. Darujte pa tudi Ve! Imamo mnogo izobraževalnih društev, ki potrebujejo knjig, imamo „Krščansko-socialno zvezo", ki nabira
knjige za obmejne Slovence. Tem društvom darujte! Sprejema jih pa tudi podpisani, ki jih bo odposlal na primerne kraje. Fr. J a k 1 i č, nadučitelj v Dobrepoljah." Mi seveda občudujemo tako vnemo in mirnodušno čakamo uspeha tega Jakličevega veta! — Seveda se ne bomo prerekali dalje z možem, ki — to treba odkritosrčno priznati! — umeva praktiški pojem gesla: Svoji k svojim! Če se jim zdi primerno, naj se domenijo z njim „Prosveta" in učiteljice. Mi kot dobri kristjani bi priporočali gospodu nadučitelju iz Dobrepolj, naj vzame o priliki v roke lepo knjigo dr. Alberta B a z a 1 e „Povjest narodne filozofije grčke" in naj v prvi mirni uri svojega težkega življenja prečita in premisli verze, ki so napisani na 113 strani. Mržnja kad dodje do najnižih dubina Vrtloga, i sred vihra ovoga ljubav kad prodje, Onda sve ovo zajedno ide, da bude jedno, Ne najednom, nego dragovoljno dolazeei od kuda koje.
S tem je za nas dognana ta ljubezenska afera. Dvoboj je na vsak način izključen: mi smo demokrati, drugi so bogaboječi, verni ljudje. Ne razburja nam krvi niti dejstvo, da so se nekateri idrijski tovariši silno razburjali, ko je bil Gangl izvoljen za dež. poslanca. To je subjektivnost, ki nas pušča hladne. Vsakemu svoje!
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: g. Ludovik Š p i 1 a r , posestnik in trgovec v Št. Petru na Krasu 2 K: g. Miroslav P r a -p r o t n i k , c. kr. orožniški štražmojster 5 K namesto venca oa grob svojemu bratrancu učitelju Fr. Praprotniku; Posojilnica v Zagorju ob Savi 20 K; gdč. Minka Gantar nabrala na učiteljskem zborovanju v Domžalah 5*50 K; g. Josip M a z i iz Dol. Brezovice pri Preserji 25 K, ker mu je g. nadučitelj Avgust Korbar odpustil žaljenje; gdč. Avgusta K o^t n i k iz Radeč 3-58 K kot preostanek iz Krškega. Bog plati I
Letnino za učiteljski konvikt sta plačala tov. Janko K a v s in tov. Otilija Strel iz Šmarij pri Ajdovščini. Bog plati!
Slava cesarju Franca Jožefa I.! O tej spevoigri piše „Laibacher Zeitung" tako-le „Unter diesem Titel ist im Verlage des Vereines zum Aufbau eines Lehrerkonviktes ein Singspiel für Schulfeierlichkeiten erschienen, das, von Emil Adamič zusammengestellt, im Jubiläumsjahre vorzügliche Dienste leisten dürfte. Es enthält nebst einem Vorspiele und einer Einleitung im ersten Teile vorwiegend slovenische Volkslieder militärischen Charakters sowie zweckentsprechende Deklamationen, während sich der zweite Teil in die Gruppen Wissenschaft und Kunst, Schule, Verkehr, Waisen gliedert und patriotische Gesänge und Vorträge in sich vereinigt. Der dritte Teil enthält cha-rakteristsche Weisen jedes einzelnen öster-reichschen Volksstammes, zumeist Märsche, und schließt mit einer Strophe des Kaiserliedes. Das Werk läßt auch die Benützung von nur einzelnen Teilen zu und kann daher mit Erfolg bei jeder patriotischen Feier verwendet werden. Der Klavierpart ist einfach gesetzt und verursacht auch minder geübten Spielern keine Schwierigkeiten. — Wir wünschen dem Singspiele eine möglichst große Verbreitung auch aus dem Grunde, weil sein Reinertrag dem Lehrerkonvikte zugute kommen soll. Preis 5 K, per Post 5 K 20 h.
Emil Adamovičevo spevoigro „S 1 a-va cesarju Francu Jožefu I.!" bo predstavljala šolska mladina v Kamniku dne 5. in dne 12. julija, ob 5. uri pop. pod vodstvom skladatelja E. Adamiča.
Domačega ognjišča 6. številka je izšla s prav zanimivo vsebino.
List za šoli odraslo mladno bo začel izhajati prihodnji mesec v Učiteljski tiskarni in sicer letos kot priloga „Domačemu ognjišču", prihodnje leto pa kot samostojen list. Urednik listu za šoli odraslo mladino bo tov. Andrej Rape, ki je že začel s spisovanjem in zbiranjem primerne tvarine. Tovariši in tovarišice, na delo!
Odlikovanje. Ljubljanski občinski svet je razpisal dve pisateljski nagradi (300 K in 200 K) za dva najboljša mladinska spisa. Kakor čujemo, je dobil prvo nagrado tov. Andrej Rape, drugo pa tov. Julij S 1 a p š a k. Izdala bo oba spisa naša „Zaveza" v Jana Lega mladinski knjižnici.
Občinski svet ljubljanski je daroval štirim ljubljanskim učiteljem 600 K (vsakemu 150 K) podpore, da se udeleže shoda slovanskega učiteljstva v Pragi.
Za slovensko šolstvo. Državni poslanec Š t r e k e 1 j je dne 16. pret. mes. govoril v državnem zboru. Dotaknil se je tudi šolskega vprašanja. Dotični del njegovega govora se glasi: „Velespoštovani gospodje naj mi dovole, da z nekoliko pripombami preidem od predmeta poljedelstva k šolstvu. Nam Slovencem ne primanjkuje dobre volje in talenta za vse stroke; da pa smo zaostali za drugimi narodi v trgovini, industriji in drugih panogah gospodarstva, na tem nismo krivi mi; to in mnoga druga trpljenja naša ima na vesti avstrijska vlada, ki je vedno po mačehovsko postopala z nami in nam nikoli ni hotela pripomoči do strokovnih šol. — Provincija Goriško-Gradiščanska, katere prebivalstvo je po dveh tretjinah slovensko, nima nobene obrtne ali trgovske šole s slovenskim učnim jezikom. (Čujte!) Edina strokovna šola s slovenskim učnim jezikom je kmetijski učni zavod v Gorici, ki pa je institucija dežele in ne države.
—	Že desetletja se borimo za en gimnazij in eno realko v Gorici s slovenskim učnim jezikom, vlada pa noče odjenjati in hoče še nadalje vladati po starem zistemu zatiranja našega naroda. — V provinciji Goriško-Gradiščanski ni niti enega odstotka Nemcev in tudi ti so priseljeni penzionisti, tja potisnjeni nemško-nacio-nalni profesorji in državni uradniki, in vendar sta ti srednji šoli nemški. Kaj bi rekli Nemci, ako bi jim vlada v Gradcu, na Dunaju in drugih takozvanih nemških mestih — kjer pa je veliko več Slovencev nego pri nas Nemcev
—	ustanovila samo slovenskih šol ?!"
Trnovska šola pri Ilirski Bistrici se razširi v petrazrednico. Tozadevni komisijski ogled se je vršil 12. pret. m.
Pevsko in gledališko predstavo pri-rede učenke c. kr. rudniške dekliške ljudske šole v proslavo 601etnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. v Idriji v petek, dne 3. julija 1908 1., v telovad-dnici c. kr. rudniške šole. Vzpored: 1. A. Kirchl: „Slavnostna himna". Poje dekliški zbor. 2. Prolog pred živo podobo. 3. A. Kirchl: „Slavnostna pesem". Poje dekliški zbor. 4. „Rdeča kapica". Otroška igra po pravljici v štirih dejanjih. Začetek ob pol 6. uri popoldne, čisti dohodek je namenjen v nabavo obutve in obleke revnim učenkam.
Koncert priredi šolska mladina v Kostanjevici na Dolenjskem v dvorani g. Lav. Bučarja 5. julija t. 1. ob 5. uri popoldne. — Vzpored: 1. Josip Petz: „Letni časi". Spevoigra z deklamacijami. 2. Taras Vaziljev: „Iz raznih stanov". Deklamacije. 3. Josip Stritar: „Oba junaka". Dvogovor. 4. Petje: a) „.*„. „Nazaj v planinski raj!" b) Anton Kosi: „Rad bi tamkaj bil. . ." c) Dr. G. Ipavec: „Pomladanska" (iz Kosi: Letni časi). Vstopnina za osebo: sedeži 1 K, stojišča 40 vin. čisti dohodek je namenjen zajubilejsko slav-nost šolske mladine. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi vljudno kostanjeviško učiteljstvo.
Osebne vesti na Štajerskem. Karel Frey berger, učitelj tehniško-matematiške skupine na deželni meščanski šoli v Celju, je imenovan za ravnatelja deželne meščanske šole v Radgoni. Slovenski učitelji, pozor! — Za učitelja na moški kaznilnici v Mariboru je imenovan dosedanji nadučitelj v Kozjem Anton H o h n j e c.
Iz kočevskega okraja nam pišejo: „Z združenimi močmi!" Pod tem vladarjevim geslom se je slovensko učiteljstvo našega okraja s pomočjo nekaterih ribniških glasovnih in telesnih krasotic ter priznanih pevcev dne 21. junija vredno pridružilo milijonom drugih podanikov, tekmujočih letos med seboj v načinu proslave 601etnega vladanja cesarjevega. Priredilo je jubilejski večer v korist „Učiteljskemu konviktu" v salonu g. A. Arkota po že pri-občenem vzporedu. Priredilo ga je v zavesti, da se je pod zaščito od Njega potrjenega šolskega zakona učiteljstvo v dolgi dobi 60 let dvignilo iz močvirskih tal nevednosti, nezavednosti in vsestranske odvisnosti visoko gori proti jasnim višavam zdravega napredka in zlate svobode. Specialno slovenski učitelj pa je danes tudi neustrašen vojak na braniku za svoje in svojega naroda pravice. — Tovariš Tomšič je v svojem prologu v izbranih in navdušenih besedah očrtal životopis cesarjev ter koncem govora — obrnjen proti krasno ovenčani jubilarjevi sliki — izrekel zahvalo na podarjenem biseru, šol. zakonu z dne 14. maja 1869. 1.; učiteljstvo pa je vzpodbujal, „da si ob vzoru svojega vladarja ogrevamo srca in ga s tem proslavljajmo, da ga posnemamo v njegovih vrlinah. Vsak na svojem mestu živi svojim dolžnostim, kakor živi on svojim!" Govor je napravil najboljši vtisk ter bil završen s cesarsko himno. O proizvajanju pevskih točk ne bodi obširneje poročal. Omenim naj le, da so bile srčno odbrane in vse z glasnim odobravanjem sprejete. Nekatere (Lahko noč. Nocturno) so se morale celo ponoviti. Med solisti sta se odlikovali s svojima nežnozvonkima glasovoma gospa E. B u r g e r j e v a in to-varišica gdč. L. Tomšičeva. Tudi enode-janka „Povabim si majorja" je — sodeč po večkratnih salvah smehu — popolnoma dosegla svoj namen, četudi je bila šele zadnji teden odbrana. — Bil je sploh lep večer. Le o udeležbi ne morem ugodne sodbe izreči. Izmed inteligence ni sicer nihče manjkal, pač pa smo pogrešali duhovnikov ter preprostejših tržanov in okoličanov. Ali jih je zadržala vročina ali zavist na uspehu in ugledu, ali nasprotstvo našega stanu in naših teženj — ne bom raz-motrival.*) Kosmatih dohodkov je bilo 130 K. čast in hvala vsem sodelujočim in navzočim. Največ truda na tako častno uspelem večeru sta imela tovariša Zupančič in T. Betri-ani. Prvi je vodil in vežbal pevske zbore, drugi je imel glavno vlogo v igri ter skrbel za tehniško stran večera. Slednjemu je seve tudi ■ostalo ribniško učiteljstvo pridno pomagalo. T o-v a r i š a sta to v pravem pomenu besede. — Drugi dan se je vršila okrajna učit. konferenca. Obsegala je slavnostni in uradni del. Poleg polnoštevilno zbranega učiteljstva so bili navzoči : Okraj, glavar baron Schönberger, dekan F. D o l i n a r , okrajni sodnik F. T o -p o r i š, (nadsvetnik V i š n i k a r je bil uradno zadržan) in nekaj občinskih odbornikov ter zastopnikov kraj. šolskega sveta. Otvorjenja smo pričakovali s posebno radovednostjo in to
*) Vse razen vročine.	Uredn.
zaradi novega nadzornika A. M a i e r j a , ki smo ga ta dan prvič imeli priliko videti in slišati. Po pozdravu vseh navzočih gostov je proslavljal g. nadzornik 601etni cesarjev jubilej s posebnim ozirom na šolski zakon in učit. stan. Po govoru se od tov. Štefančiča prečitana vdanostna izjava izroči okr. glavarju v predložitev na višje in Najvišje mesto. — Gosp. okrajni glavar se v daljšem govoru za-hvalja na pozdravu ter izjavi, da bo vso skrb posvečal razvoju šolstva v okraju. Želeti je le, da bi lepe besede kmalu tudi prešle v dejanja. Dela je dovolj! Ko je učiteljstvo odpelo cesarsko pesem, se je pričela uradna konferenca. Za svojega namestnika določi nadzornik starosto tukajšnjega učiteljstva, nadučitelja Št. Tomšiča. Kot zapisnikarja se z vzklikom izvolita tov. Hinek in Žitko iz Sodražice. Potem poda g. nadzornik svoje konferenčno poročilo. Ker je bil šele pred kratkim imenovan za našega nadzornika in še ni nikjer nadzoroval, se omeji le na svoje pedagoške nazore, ki jih razvija o vsakem predmetu posebej in po katerih naj učiteljstvo po možnosti uravna svoje prihodnje delovanje. Glavno njegovo načelo je: Poučuj za praktično življenje 1 Ostale točke dnevnega reda so se završile precej hitro, ker so se člani knjižničnega in stalnega odbora izvolili z vzklikom. Vse ostane pri starem, le v stalni odbor pride namesto umrlega F. Grego-rača tovariš Zupančič. — Pred pričetkom skupnega banketa se je prigodil razburljiv žalosten prizor. Nenadoma se je namreč zgrudil s stola na vrtu tovariš Povše iz Osilnice. Silno je jel hropeti, oči so postale steklene in vse je mislilo: zdaj, zdaj bo po njem. A k sreči mu je po odredbi navzočega g. dr. Schiffrerja kmalu odleglo. Par dni je vendar moral ostati v postelji. Naval krvi v glavo je provzročil tre-notno omotico. Posledica silne vročine 1 V šolski sobi ima ob popoldnevih 35° toplote po •Celziju! Učitelj trpin!*) — Pri skupnem obedu so govorili: okr. glavar (cesarju) tov. Tom-š i č (okr. glavarju), tov. Štefančič (nadzorniku), tov. Vrbič (gostom) in dr. Schiff-Ter imenom gostov učiteljstvu, želeč mu čim-preje izboljšanje gmotnega stanja. — V na-pitnici na g. nadzornika je govornik med drugim izrekel željo, naj se vpošteva, da je poleg drugih vzrokov na deželi manjših uspehov v šoli krivo tudi silno slabo materialno stanje. Marsikaterega sicer vestnega učitelja se že napol polašča letargija, videč v vednem pomanjkanju svojo obitelj. Kakor letošnja suša v naravi kaže na slabe pri; delke, naj se tudi od nas, dokler nas tare trajna suša, ne zahteva bogve kaj. Napije mu v nadi, da se ne bo pri nadzorovanju ravnal po onih Koseskega vitezih, ki se bahajo: „Strah je pred nami, sa nami gorje", nego mu bo za geslo pregovor „Lepa beseda lepo mesto najde" ali — kar je vseeno — rek pedagoga: „Pod solncem prijaznosti vse uspeva razen strupa." Dal Bog, da bi njegov prihod med nas vsakokrat vzbujal v naših srcih ona čuvstva, ki prešinjajo letos srca vse Avstrije do posvečene osebe Nj. Veličanstva: čuvstva spoštovanja in, če mogoče, tudi ljubezni! — Med prepevanjem raznib pesmi je kaj kmalu prišel ločitve čas in razšli smo se v zavesti, da smo častno izpolnili svoje dolžnosti napram preslavni Habsburški dinastiji in napram svojemu stanu.
Ob okrajnih učiteljskih konferencah na Spodnjem Štajerskem, ki so že pričele, «pet opazujemo, da tu naši okrajni šolski nadzorniki poročajo zgolj v nemščini, ne meneč se za tozadevne zahteve naše javnosti. To zapostavljanje našega jezika v skupščinah, namenjenih slovenskemu učiteljstvu, je skrajno žaljivo ter kaže, kako malo nas Slovence na Štajerskem splob uva-žujejo. Zaradi par nemških, odnosno nemčur-skih učiteljskih oseb, ki so ob teh konferencah tudi navzoče, pa nadzorniki vse nemško poročajo. Kaj briga to „nemško" učiteljstvo naše slovenske učitelje in učiteljice ?! Ako hočejo med nami Slovenci delovati, potem morajo itak razumeti slovensko IZato naj se pa pri okrajnih učiteljskih konferencah na Spodnjem Štajerskem le slovensko razpravlja. Učiteljstvo naj to samo glasno terja ter izvaja konsekvence, ako se mu tozadevno ne ugodi! Naroden ponos sam že zahteva, da se tu enkrat radikalno nastopi. Kaj bi storili drugorodni narodni učitelji, če bi se tako brezozirno žalilo njihovo narodno čuvstvo? — Okrajni šolski nadzorniki imajo tudi navado, da v svojih iz-vestjih ob okrajni učiteljski konferenci neljubo omenjajo, da se o šolskih, učnih in učiteljskih zadevah sploh piše po naših časopisih itd. Verjamemo! Kje pa naj se sploh nerednosti in zapostavljanja ožigosajo, če ne v naših javnih listih? Še sreča, da imamo take na razpolago ! Tudi vbodoče hočemo vedno povzdigniti svoj glas proti nepotrebnemu nemšku-tarenju in napram zlim izrodkom birokratizma in šikanam brezstidnega pedantizma. Časopisje ima vendar nalogo, da odpravi nezdrave razmere ter se potegne za pravičnost in enakopravnost povsod v naših javnih napravah. Zato pa bo tisto tudi v prihodnje kakor dosihdob vestno tozadevno vršilo svojo dolžnost, če je potem ta praksa našim vladnim šolnikom že ljuba ali ne.
*) Kje je šolska oblast ? Kje je deželni zdravstveni svet? Ali naj učitelji cepajo kot nema žival?!
Uredn.
Iz seje c. kr. okr. šolskega sveta v
Eranjn dne 25. junija 1.1. 1. Naznanila predsedstva: S prihodnjim šolskim letom bi imel prenehati peti razred na dekliški šoli v Kranju Ker sta pa občina in krajni šolski svet vložila novo prošnjo in ker plačuje občina iz svojega dotično učno osebo, je upati, da se ugodno reši prošnja. — Razpis dež. šol. sveta glede cesarjevega jubileja se vzame na znanje. — Anton Kos, učitelj v Zalem logu, je imel zaradi bolezni in smrti soproge dopust do 20. t. m. — Deželni šolski svet je zavrnil prošnjo nekega učitelja za podporo. — 2. Za definitivno razpisano učno mesto na enorazrednici na Št. Urški Gori se stavi ternopredlog. Drugo učno mesto v Poljanah nad Škofjo Loko se pusti še nadalje provizorično zasedeno po dosedanji učni osebi. — Prošnja neke učiteljice, da se sme poročiti, se ugodno reši. — Franu Petriču, nadučitelju v Naklu, se pripozna prva starostna doklada s 1.1, m. — Rešijo se nekatere prošnje za podporo, kakortudi nagrade za izredni pouk v kmetijstvu.
Nemško ljudsko šolo v Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem mislijo otvo-riti prihodnjo jesen. Poslopje je dozidano, a notranje oprave še ni. Zato pa tozadevno spet po nemških listih moledujejo prispevkov. To je tisto nemštvo na slovenskem Štajerju, ki se le vzdržuje po beračenju in to vse iz same „ljubezni" do nas — Slovencev!
Zahvala. Društvu „Selbsthilfe" izrekam za izplačilo 1440 K po smrti svojega soproga najlepšo hvalo. Obenem priporočam pristop k temu dobrodelnemu društvu. Traboh, 23. junija 1908. — Marija M o s e r, vdova šol. voditelja.
Zahvala. Po blagajniku slavnega učiteljskega društva za koprski okraj, gospodu nadučitelju Štefanu Šiškoviču, sem prejela za spomenik pokojnemu soprogu razven že izkazanih 74 K še 31 K — torej skupen znesek 105 K. Iskrena hvala vsem preblagim darovalcem in posebno gospodu blagajniku za trud.
Kat. Debenjakova, vdova.
Zahvala. Odbor podpisanega učiteljskega društva zahvaljuje vse tovariše in tovarišice kakor tudi slavni salonski orkester v Postojni na prijaznem in požrtvovalnem sodelovanju povodom slavnostnega koncerta v Postojni dne 27. junija 1.1. Posebej še zahva-Ijamo prav toplo tovariša F. Juvanca, šol. vodjo v Postojni, za njegovo izredno požrtvovalnost in trud, ki ga je imel s prireditvijo in uprizoritvijo našega koncerta. Enako zahvaljamo tovariša Dragotina Česnika za slavnostni govor, tovarišico Lampetovo za prelepi pevski solo-točki in tovariša A. Stritarja za prekrasno igranje na violončelu. Končno še lepa hvala onim, ki so s preplačili ali dopošiljatvijo vstopnine pripomogli k precejšnjemu denarnemu uspehu. — Odbor učiteljskega društva za postojnski šolski okraj.
Zahvala. „Posojilnica" v Ribnici je novi deški šoli v Ribnici za neznatno ceno 580 K prepustila obširen in dragocen stavbni prostor, ki bi po običajnih cenah stal 4.324 K, napravila je okrog šole krasno vrtno ograjo, ki je stala 3.273 K in za nove šolske klopi naklonila podpore 335 K. Poleg tega je v letošnjem šolskem letu za deško in dekliško šolo darovala podporo 80 K in izplačala za šolski skioptikon 100 K. — Za vse te visokodušne podpore se izreka slavni „Posojilnici" najtoplejša zahvala od krajnega šolskega sveta in vodstva ljudskih šol v Ribnici.
Z Javorjev nad 'Škofjo Loko nam pišejo: V nedeljo, dne 21. t. m., se je vršila tukaj šolska veselica v proslavo šestdesetletnic * vladanja Njegovega Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. V ta namen se je zagradil prostor na planem, kjer se je postavil gledališki oder, prostor za govornike, strelišče, prostor za dobitke srečolova, gugalnice, vrtiljak, mlaj za plezanje in nekatera telovadna orodja in ki je bil okrašen z mlaji, zastavami, venci, kokar-dami, balončki in veliko sliko cesarjevo. Po slavnostnem govoru aranžerja in šolskega voditelja Leona Pibrovca so zaurili slava in živio-klici, pela se je s spremljevanjem godbe cesarska pesem in pokali so topiči. Ko so še šolski otroci govorili in deklamirali in se nato vsi dobro pogostili, so se pričele razne igre in raznovrstni prizori. . Proti večeru so se razdelili dobitki srečolova. Ko so se otroci še pogostili, tedaj so zažareli v svitu bengalične razsvetljave raznobarvni balončki in prižgalo ter izpustilo se je v zrak veliko raket. Ob 9. zvečer so se otroci razdelili v več skupin. Po kratkem govoru se je zapela še enkrat cesarska pesem in s klici navdušenja se je vračala mla-dež v spremstvu starejših, z balončki na čelu v razne strani domov. — Veselica je privabila vse bližnje ljudstvo k slavnostnemu prostoru, na katerem je postavil v ozadju krčmar svoje šatore. — Vse se je izvršilo slavnostno in ostalo bo v spominu in srcih mladine. Stroške za veselico trpi največ krajni šol. svet.
„Za otroka". Dunajske banke so nakazale „Za otroka" vladi 500.000 kron, baron Albert Rotschild je nakazal 100.000 K.
Učiteljice in gospodinjstvo. Tovari-šica Jerica Zemljanova, učiteljica na Igu, dobi dopust za šolsko leto 1908/09 za obisk gospodinjskega ¡tečaja na Dunaju.
Praznovanje cesarjevega jubileja. Naučno ministrstvo je odredilo, da naj praznujejo vse šole 60 letnico cesarjevega vladanja dne 2. decembra z mašo in interno šolsko slavnostjo.
Učiteljsko mesto je razpisano na pet-razrednici pri Sv. Križu na Murskem polju (def. in 2. pl. razr.), nadalje prov. mesto učitelja ali učiteljice na slov. petrazrednici v Ljutomeru (2. pl. razred). Prošnje do 20. julija na krajne šolske svete.
Zahvala. Povodom izleta tukajšnje šolske mladine v spremstvu vsega učiteljstva k prekrasnima Klanškima jezeroma je podaril tukajšnji občinski odbor 50 K podpore, za kar se mu v imenu šolske mladine najiskreneje zahvaljuje
Šolsko vodstvo na Breznici.
Razgled po šolskem svetu.
—	Jagičeva sedemdesetletnica. Profesor slavistike na dunajskem vseučilišču dr. Vatroslav Jagic slavi dne 6. julija 1908 sedemdesetletnico svojega rojstva. — Njegovi čestilci, prijatelji in učenci mu v izraz zahvale izroče zbornik znanstvenih spisov. Slavnost se omeji na ožji krog čestilcev.
—	Solnčariea v šoli. V neki dekliški meščanski šoli na Dunaju je zbolelo za soln-čarico 16 deklic.
—	Profeser Schnitzer bo zopet predaval. Iz Monakovega javljajo, da je profesor bogoslovja Schnitzer oficialno objavil, da bo nadaljeval svoja predavanja s 1. oktobrom.
—	Slovaški jezik — obligatnl predmet. Ogrski primas in nadškof ostrogonski Vaszarj je odredil, da se bo v ostrogonski bogoslovnici vbodoče poučevalo tudi slovaški jezik, in sicer tudi za kandidate madjarske narodnosti, da bodo mogli vsi duhovniki škofije umevati jezik ljudstva in tako bolje vršiti svojo „patriotiško misijo", kar pa ni nič drugega nego politiško korum-piranje Slovakov!
—	Število slušateljie na vseučiliščih raste. V Nemčiji je bilo 1. 1905.-1906. slušateljie na vseučiliščih 1983, v 1. 1906.-1907. je naraslo število na 2391. V istem času je naraslo število slušateljie na vseučiliščih v Avstriji od 1323 na 1547, v Švici pa od 2594 na 3072.
—	Prva slovanska šola v Dalmaciji. Šibeniški učiteljski list „Novo Vrijeme" piše, da mine to leto ravno sto let, odkar je bila v Šibeniku otvorjena srbska moška šola. ki je kakor taka prva slovanska šola v Dalmaciji.
—	Tretja češka ljudska šola na Dunaju. „Videnski Dennik" poroča, da se na jesen otvori na Dunaju v VII. okraju tretja češka ljudska šola (seveda na češke stroške).
—	Kazansko vseučilišče je izvolilo grofa Leva Tolstega za svojega častnega člana.
—	Število slušateljev na avstrijskih nemških vseučiliščih v zimskem semestru 1907/08. Na dunajskem vseučilišču je bilo vpisanih 7549 slušateljev, na praškem nemškem vseučilišču 1428, na inomoškem 1027, na graškem 1784, na černoviškem 700 slušateljev. Na sedmih tehniških visokih šolah je bilo glasom zadnje uradne statistike v zimskem polletju 1907/08 nastopno število slušateljev: na dunajski tehniški visoki šoli 2650, na gra-ški 573, na praški (nemški) 915, na praški (češki) 1947, na brnski (nemški) 623 na brnski (češki 367, na levovski tehniki 1182 slušateljev. Na dunajski visoki šoli za poljedelstvo je bilo vpisanih 574 slušateljev.
Na slovanskih vseučiliščih avstrijskih je bilo v zimskem semestru 1907/08, in sicer: v Pragi 4316, v Krakovu 2207 in v Levovu 2736 slušateljev.
—	Šolstvo na Elsaško-Lotarinskem je bilo s 1. aprilom t. 1. sledeče: 2831 verskih šol, in sicer 2329 kat., 404 protest., 49 žid., 49 drugih ver, s 5459 razredi, in sicer 4231 kat., 851 protest., 53 žid., 324 drugih ver. Šolarjev je bilo skupno 243.308 ali posamič 187.623 kat., 29.520 protest., 1176 žid., 14.989 drugih ver. Deške šole so imele 1508 razredov s 70.856 dečki, dekliške šole so imele 1434 razredov z 62.498 deklicami, mešane šole so imele 2517 razredov s 109.954 otroki. Na teh šolah je poučevalo 5475 učit. oseb, in sicer 2983 posvetnih učiteljev in 1144 posvetnih učiteljic, 17 šol. bratov in 1331 šol. sester raznih bratovščin. — Zasilnih šol je bilo 85, kjer je poučevalo 21 posvetnih učiteljev, 28 posvetnih učiteljic, 7 šol. bratov in 82 šol. sester.	—a.
—	Kako dolgo žive učitelji v Galiciji. Po uradni statistiki doživi 15 službeno dobo skoro 79%, 20 letno 44%, 30 letno 12% in 35letno 7%.	—a.
—	Berlinsko učiteljstvo namerava sezidati v Berlinu svoj dom, kjer se bo nahajal tudi šolski muzej. Stroški so proraču-njeni na okroglo 3,000 mark.	—a.
—	Pokončno pisavo nameravajo uvesti v ljudske šole na Francoskem. Vrše se razna posvetovanja, za in proti.	—a.
—	Šest letnikov pripravnice. Vir-tenberška vlada je sklenila s prihodnjim šol. letom uvesti na vseh svojih učiteljiščih namesto štirih letnikov — šest letnikov. —e—
—	Učiteljišča na Pruskem. Pruska ima 144 moških in 17 ženskih učiteljišč in 72 pripravnic. V te šole pohaja 12.154 uči-teljiščnikov in 1458 iičiteljišnic. —g—
—	inalfabeti v Španiji. Po uradni statistiki znaša število analfabetov v Španski 68 %. —e—
—	Šolstvo v Rusiji. Na podlagi zadnje uradne štetve je v Rusiji 204.736 učnih oseb, ki poučujejo 5,515.185 šolarjev. — Nad 8,000.000 otrok je brez šolskega pouka, zaradi tega zna pa tudi 29 izmed 100 moških in 13 izmed 100 ženskih brati in pisati. — Državni proračun za leto 1907. je znašal 16,000.000 rubljev. Rusija ima 00.000 ljudskih šol.
—	Število učiteljev In učencev v Angliji. Uradna angleška statistika izkazuje v 1908. 1. 140.216 učnih oseb in 4,249.485 učencev.
—	Proti ženskemu študiju na Ruskem. Minister za ljudsko prosveto je izdal okrožnico, s katero se izključujejo vse (nad 2000) slušateljice iz visokih šol. Nekatere slušateljice so imele že nad 6 semestrov.
—	Šolstvo na Španskem, v najbolj katoliški deželi sveta, je nad vse bedno. Leta 1857. je bila uvedena šolska obveznost, toda samo triletna, šele 1901 je razširjena na šest let. Toda tudi ta nezadostni zakon je le na papirju. Pri zadnjem ljudskem štetju se je dognalo, da je v deželi 65 odstotkov analfabetov. Izmed 18,619.086 prebivalcev jih je 11,875.590, ki ne znajo čitati in pisati. To je dokaz, kako klerikalizem „pospešuje" kulturo.
—	Predavanja na zagrebškem vseučilišču so zaradi pomanjkanja slušateljev ustavljena in semester zaključen. Kakor znano, so se vpisali v drugem tečaju na zagrebškem vseučilišču le — 3 slušatelji.
—	Spodnjo realko v Fiirstenfeldu dobe štajerski Nemci že v začetku šolskega leta 1908/9, ako ne bo finančno ministrstvo ugovarjalo. Tako skrbe Nemci zase in vlada zanje — naši klerikalci pa tirajo vladno politiko.
—	Pariško vseučilišče. Leta 1870. so štele pariške vseučiliške fakultete 6743 dijakov in 147 profesorjev. Leta 1908 je naraslo število dijakov na 13.584, število profesorjev pa na 260.
—	Glede na splošni šolski pouk na Ruskem je sklenil posebni odbor ruske državne dume ta-le načela: Pouk v ljudskih šolah bo brezplačen. V ljudske šole se sprejmejo otroci vseh stanov, veroizpovedanj in narodnosti (ljudska šola bo torej interkonfesionalna). Učni jezik bo ruščina, materni jezik neruskih narodnosti bo samo učni predmet. Poleg temeljnega znanja bo ruska ljudska šola podajala tudi začetek sociologije, prirodoslovja in zemljemerstva, ročna dela za dečke v delavnicah in za dekleta v gospodinjstvu.
Z gospodarskega polja.
= Izvoz sadja na Štajerskem. V desetletju 1896. do 1905. se je prodalo s Štajerskega v druge dežele samo svežega (sadja 2,617.901 q za skupni znesek 31,414.820 K. Na posamezne spodnještajerske kraje se ta vsota približno takole razdeli; Pomurje (radgonski, emureški, šentlenartski in ljutomerski okraj) je izvozilo približno 248.000 q za 3,276.006 K (met. stot računan povprečno po 12 K), Podravje (mariborsko, ptujsko in konjiško okr. glavarstvo) približno 594.000 q za 7,128.000 K, Savinjska dolina 103.000 q za 1,236.000 K in Posavje 76.000 q za 912.000 K. Skupno je tedaj slovenski Spodnji Štajer izvozil 1,021.000 q za 12,252.000 K. Tu pa niso vštete ogromne množine sadja, ki se je porabilo in včasih naravnost neracionalno potratilo za napravo mošta, ki se ga je pustilo segniti ali se ga je pokladalo svinjam, nadalje prodaja posušenega sadja, jabolčoika in hruševca, žganja itd., nadalje ono sadje, kar se ga je z ladjami in vozovi zvozilo na Ogrsko in drugam; kratkomalo: na slov. Spodnjem Štajerju pridelajo skoraj polovico vsega štajerskega sadnega pridelkp.
= Kmetska založba. Kmetska stranka na Notranjskem si je zasnovala novo organizacijo: Kmetsko založbo. To bo registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Postojni. Širila bo tisk med ljudstvo.
= Madjarska banka v Sarajevu. Madjari delajo na vse kriplje, da si v Bosni pridobe' vpliva toliko na politiškem, kolikor na gospodarskem polju. V kratkem se v Sarajevu ustanovi banka, ki bo po izrecni želji ministrskega predsednika dr. Wekerla imela izključno madjarski značaj.
= Stanje setev na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je izdalo poročilo o setvah, ki se glasi povoljno. Po sedanjem stanju setev bo znašala žetev po priliki: pšenica 36'98 mil. kvint., ječmen 12-51 mil. kvint., oves 11'02 mil. kvint. Zaradi vročine in pre-ranega dozorevanja bo na mnogih krajih žetev raneja nego navadno.
= Dunavsko-Jadranska železnica. V Srbiji smatrajo, da je gradnja Dunavsko-Ja-dranske železnice povsem osigurana, ker je pogodba za njeno financiranje podpisana.
= Hmelj se v Savinjski dolini prav lepo in zdravo razvija.
= Kako si ohranimo sveže meso i Zavijemo ga dobro v robec, da ne pride zrak do njega, in ga spravimo v klet. Še bolje je, ako ga zavijemo v koprive in pokrijemo potem z lončeno posodo ali pa ako zavitega v cunjo zakopljemo v kleti v pesek. Ako meso že malo diši, ga dobro vmijemo s slano vodo, ki smo ji prilili malo kisa, polijmo ga s kislim mle-
kom in ga pokrijemo. Meso tudi izgubi duh, če ga denemo v vodo in mečemo vanjo žareče oglje.
= Ameriški trgovci v Rusiji. Iz
Novega Jorka je odpotovalo v Rusijo 200 ameriških veletržcev, da prouče stanje trgovine in pribavijo ameriškemu trgu ugodne konjunkture za Ameriko. Trgovci se povrnejo preko sibirske železnice, Kitajske in Japonske.
Raznoterosti.
X Izsušenje Jezera. V kratkem prično z izsuševanjem Zviderskega jezera na Nizozemskem. To delo se smatra kakor eno največjih uajinteresantnejih tehniških problemov sedanjosti. Uspeh tega ogromnega dela, ki je zanje določenih 33 let, bo približno nastopeo: Z iz: suševanjem se pridobi skupno 211.830 hektarov zemlje. V resnici plodne zemlje bo okolo 195.000 hektarov. To je več nego imajo prostora pokrajne Drente, Utreht, Zeland. Izsušeno jezero bo tvorilo dvanajsto pokrajino nizozemskega kraljestva. Za kolonizacijo te novopri-dobljene zemlje se računa 200.000 prebivalcev, ki se porazdele v vasi. Preko velikega, dovolj širokega nasipa se zgradi ob cesti dvojna železniška proga, ki bo vezala ne le mesto Amsterdam s severno Holandsko in Frizijo, marveč bo tudi velike važnosti kakor brza in dobra zveza holandskih mest z nemškimi trgovinskimi in primorskimi mesti Bremnom in Hamburgom.
X Ženski honorarji. Angleška pisateljica Humphey Ware je dobila za neki roman 28.000 K honorarja. Townse pa za knjigo „Mali lord" 400.000 K. Tudi Marie Coelli, Sara Grand in svoječasno Braddon in druge so zaslužile s svojim perom tolike vsote, kolikor jih drugod dobivajo komaj prvi moški pisatelji. Gmotno najbolje uspeva gotovo ona novinarka, ki piše modna poročila. One, ki delajo na tem polju za velike dnevnike, zaslužijo na leto 60.000 do 80.000 K. Na Angleškem in v Ameriki so zaposlene ženske v vsakem uredništvu dnevnika na različnih poljih iu tudi kakor dopisnice z bojišča. Posebno je znana politiška dopisnica lista „Daily News" v Parizu Cramford, ki dobiva 12.000 K honorarja. Ta vsota še ne doseza plače Flore Schaw, politiške dopisnice „Timesa" v južni Afriki. V Ameriki zaslužu-jejo časnikarice največ kot reporterke zlasti pri senzacionalnih dogodkih.
X Izprememba gladine v Sredozemskem morju. Na temelju točnega raz-iskavanja na obalah Sredozemskega morja je profesor Gnirs konstatiral, da se je gladina Sredozemskega morja v zadnjih 2000 letih dvignila za dva metra. Dokaz temu so mnogoštevilne stare zgradbe, zlasti pristaniške gradnje. Nekdaj so bile te nad morjem, sedaj so pod morsko površino. Bazen teh dokazov navaja Gnirs še mnogo drugih, a vsa svoja znanstvena raziskavanja namerava izdati v posebni knjigi, ki utegne biti jako zanimiva.
X Polž — hrana. Na Francoskem goje mnogo polžev. Pri nas večina ljudi težko umeje, da sodi polž med živalce, ki se jih uživa, ali vendar je dokazano dejstvo, da se samo v Parizu proda na trgih nad en milijon kilogramov teh mehkužcev. Iz tega izhaja, da je v Parizu trgovina s polži povsem dober posel, in ker stane gojenje polžev jako malo truda in stroška, zato se mnogi poljedelci ba-vjjo s tem poslom. Zanimivo je kako to delajo. Polžev prt se obdela v marcu in zanj se določi apneno in vlažno zemljišče, ki se ga ogradi z deskami, da se ne morejo polži razlesti. Na vrtu se nasadi zlasti trava. Ko se prične bližati jesen, se postavi na vrt kupčke maha in suhega listja; v nje se polži radi zavlečejo in potem zapirajn vhode svojih hiš. Uživajo skoraj vse vrste polžev; zato v vsakem kraju goje ono vrsto, ki je tam bolj udomačena. Tudi v Italiji pojedo jako mnogo polžev; tam se more polža v več krajih smatrati za glavno hrano siromakov, in ko je njegova sezona, ga je dobiti v vsaki krčmi.
X Marija Pacabova. Umrla je na Dunaju soprogo bivšega češkega ministra-rojaka dr. Pacaka, gospa Marija Pacakova. V svoji oporoki je zapustila 30.000 kron za obubožane češke trgovce, Truplo so prepeljali v Prago.
X Kongres slovanskih zdravnikov in prirodcsloveev je bil otvorjen v Pragi 6. t. m. Udeležencev je bilo okolo 1200.
X 100 milijonov frankov je zapustila vdova Provigny v Parizu. Od teh je volila siromakom v Parizu 10 milijonov.
X Ponarejalce denarja so prijeli v Madridu, in sicer več oseb, ki so razširile več milijonov ponarejenih bankovcev.
X Kako se knjiga dobro proda. Nedavno je iz Stetina na Pruskem neki gospod potoval po železnici, a ko je prišel na Star-ganski kolodvor, se je ozrl okolo, da si kupi kak časopis ali kako knjigo. V resnici mu je raznaš lec ponudil knjigo pod naslovom „Kaj mora deklica vse pred poroko znati?" Ker je imel tudi on hčer in v nadi, da dobi v tej knjigi kaj novega, česar še ni čital, je hitro kupil knjigo in vstopil v kupe Ko je sedel in odprl knjigo ter prelistal par strani, je na svoje začudenje opazil, da je pod zvočnim naslovom kupil „Kuharico" z obrazloženjem vseh mogo-č.ij jedil in priprav.
X Praktična novost v gledališču.
V novem nemškem gledališču v Novem Jorku uvedejo praktično novost, ki bo za obiskovalce gledališča prav ugodna. V predvorju bo namreč urejena avtomatična garderoba. Vsak sedež bo imel posebno omarico, prevideno z isto številko in z istim ključem, ki se bo šele tedaj dal odpreti, ko se bo vrglo vanjo določeni denar. Vsak obiskovalec bo lahko vzel ključ svoje omarice s seboj in jo potem zopet odprl. Drugikrat se ne bo moglo več izvleči ključa, da ga kateri zlikovec ne odnese.
X Dohodki pariških gledališč v letu 1907. Mesto Pariz je teh dni izdalo statistiko dohodkov znatnejih pariških gledališč v letu 1907. Vsa ta gledališča so prejela pri svojih blagajnicah skupno vsoto 54,753.048 frankov. Od 1. 1900. niso imela pariška gledališča tako sijajnih uspehov. Tedaj so gledališča imela 57 mil. frankov prejemkov.
X Izstop iz katoliške cerkve. Iz Brna poročajo, da je 60 tehnikov prijavilo svoj izstop iz katoliške cerkve.
X Nov vroč studenec so odkrili v Ludbregu na Hrvaškem. Voda prihaja 7'50 metrov globoko iz zemlje in ima toplote 30 stopinj C. — Budninskih snovi ima veliko v sebi.
X Gora se podira. Iz Solnograda poročajo, da se je pri Hesenscheru podrla gora na vas ter porušila nekaj hiš.
X Najmlajši španski rekrut je princ Asturski in prestolonaslednik španski, enoletni sin kralja Alfonza. Nedavno, ob obletnici svojega rojstva, je dobil rekrutsko uuiformo in vpisan je v knjigo rekrutov kraljevskega polka. To je bil za dvor praznični dan. Najprej so v spremstvu dvora in vojaških dostojanstvenikov nesli malega princa v cerkev, da je bil v uniformi pri maši. Po maši je bil slovesno proglašen za rekruta. No, tudi nekaj — španskega 1
Listnica uredništva.
Prosimo odslej do preklica pošiljati vse uredništva se tičoče stvari na naš naslov v Učiteljsko tiskarno v Ljubljani. — V Št. Vid: Nam je všeč tako. Vež drugi teden ustno. Na zdar! — Dolenjsko: Prejeli nismo nobenega referata, zato tudi ne moremo nobenega priobčiti.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 715.	Kranjsko.	129 2-2
Na mestni slovenski dekliški osemrazrednici v Ljubljani je stalno popolniti mesto učiteljice s sistemizovanimi prejemki.
Prosilke za omenjeno službeno mesto naj službenim potom svoje pravilno opremljene prošnje vlagajo pri podpisanem e. kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem
do 17. julij a 1908.
Zakasnele ali pa pomanlkljive prošnje se ne bode pri oddaji službe vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 17. junija 1908.
Štajersko.	134 1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Veržeji se bode z začetkom šolskega leta 1908/09, t. j. 15. septembra 1908 stalno namestila nadučiteljska služba z dohodki po III. krajnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih, in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje, z izpričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu v Veržeji, pošta Križevei, do 1. avgusta 1908.
Okrajni šolski svet Ljutomer, dne 27. junija 1908.
Učiteljska tiskarna priporoča vizitke.
SI oven ci klWte «žigalice
oiuvcuu,v korist družM sv. Cirila in Metoda! l\\
Naprednemu učiteljstvu!
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.

mmmmmmmm
m Učiteljska tiskarna m
priporoča si. šolskim vodstvom in š. svetom za cesarjev 60 letni jubilej krasne
jubilejske karte
na karton z vzbočenim emblemom (naš cesar 1. 1848. in 1908.) in primernim besedilom.
Posamezni komadi: manjši po 10 h, večji po 20 h. Pri naročilu nad 100 komadov 10% popusta.	112 12—4
Za Šolsko mladino najprimernejše in najcenejše darilo in spomin na letošnji jubilej.
Ustanovljeno 1842. Električna sila Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti, liotela. „"CTniosa.'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—27
lak za šolske table.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur ^
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Schaff-hausen, Klassig in Glashütte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
p t»
P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26-14
kavarn ar.

Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-14
Platno,
volneno blag:o in »akno, v vseh mogočih širinah in dolžinah, jako močno, šifon, croise, francoski beli in barvast satin, robci, brisače, bele in barvaste garniture za domačo porabo, oprave za neveste, vseskoz solidno blago, priznano najboljša dobava lastne manipulacije.
A. F. Fialka,
specijalna veletrgovina v Treuštatu pod Radhostem (Morava).
Vzorci in ceniki franko. — Tovarniške cene.
Ustanovljeno leta 1875. 88 18—7
aiBii«»M«iS
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske» ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško. stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov. 83 26—7
še '> ¿«i««

\ mw
5 f®
r
Blaž Jesenko
Ljubljana
Stari trg štev. 11
priporoča (154) 12-9
, cepiceM.
najnovejše fa?one po najnižji ceni.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križem s krono. C. kr. privil. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(Češko)	25 26—14
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 51etna garancija. Ustanovljene 1. 1869.
Nizke cene.	Tndi na obroke.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
JAJtf BAŠTA
v SeMnbachu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, cele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa g' dala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in dela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Čeha, da naročit svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnogo uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. M o h a p 1, ravnatelj. L 29./Xtl. 1906. Ne knpnjte pod roko od preknpcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	89 18—7
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešniee, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem In zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.

ATATATAT-ATA
Marodna „ 36 knjigarna
v LJubljani, l™6iti
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
Pišite po vzorce!
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni 13 26—18
= ZEFIRI =
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Razpošiljalnica za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pisiie po vzorce I
Fr. Burgar
Spodnja Šiška
:;:::::::::::::::: (pri Ljubljani) i:::::::::::::::::
parotovarna lesnih izdelkov in vseli v mizarsko stroko spadajoeih del.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
11 26—19
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7- FTZ^GrT
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelka: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1058,737.339 88 Zavarovalnine . . . . „ 8,090.621-62 Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . „ 4,361.283-89 Rezervne in poroštvene
zaloge...... 34,791.584-99
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 „ 206.296'40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.509-80
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 22 26-14
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani,
<3-ospos3se ULlice št- 3.2.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, š tam bilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 23
Ceniki gratis in franko.
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
,, •	(8) 26-19
11
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".
»Esis^jigsjssis
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazoijev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratll, čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena.
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, veduo svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 19
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno skrlv-ljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4,
I. nadstropje.
Zavod je otvorjen tudi med počitnicami julij in avgust.
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. dopoldne in od 2.—3. popoldne v Wolfovih ulicah št. 12.	185 12—8
priporoča svoj
angleški plinov koks
kot kurivo prosto dima, saj in smradu, pripravno za kurjavo v šolah in stanovanjih.
Cenjeno učiteljstvo in slavne šolske oblasti vabimo, da si ogledajo v ljubljanski plinarni naše
plinove peči in aparate za kuhanje
katere imamo vedno v najbogatejši izberi na razpolago.	137 12—11
Učiteljska tiskarna
se priporoča šolskim vodstvom za tisk
letnih poročil
Vsem onim, ki ljubijo žlahtno kapljico in dobro kuhinjo z vedno svežimi raznovrstnimi jedili priporoča svojo nanovo urejeno
restavracijo
kakor tudi moderno opremljeni in ceneni
hotel
,Južni kolodvor'
nasproti kolodvoru
A. Seidel,
32 12—7	restavrater.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Bajnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetioiikalnica: = Kolodvorske ulice št. 8.
15 52 -42
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ijubljana, Hilšerjeve ulice št. 5
blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—22 Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
veronika kenda
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—44
Postrežba točna in solidna.
<3-la,T7-n.a, zaloga_
Jos. Petričevih zvezkov.

Naš denarni zavod.
(24) 12—7
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—V«7- ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih, in sieer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h B , " G , D E F , G , S
Zadružni lokal je v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 17.
18 „	n	n n	17	n n	6	»	—	n	18.	n	S	n	56	n
24 „	n	n w	23	« n	4	n	50	n	24.	n	4	n	—	n
38 „	n	n rt	37	n n	3	n	—	n	38.	n	—	»	66	r>
46 „	rt	n n	45	n rt	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
60 „	n	n n	59	n v	2	n	—	n	60.	»	—	n	70	n
70 „	n	n rt	69	n n	1	n	75	«	70.	n	1	rt	42	n
85 „	n	v n	84	n n	1	n	50	rt	85.	n	1	n	26	»

Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
v Ljubljani, Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine
iz svoje zaloge, .^sgss^
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna.
Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih
cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah.
Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah.
Tiskanje muzikalij in časopisov. w 12-8
— M Litograilja.
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307. i -
m
m m

Velecenjenemu slovenskemu učiteljstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. J. Petriča
izdelovanje šolskih zvezkov vseh vrst
Potrudil se bom, da ustrežem gg. učiteljem v vsakem oziru, bodisi glede kakovosti papirja, lične izvršitve in točne postrežbe. V nadi, da se bo slovensko učiteljstvo pri izbiri med slovenskim in nemškim blagom blagohotno oziralo na slovensko podjetje, se priporočam
z odličnim spoštovanjem
126 3
Anton Slatnar
izdelovanje in zaloga šolskih zvezkov v Kamniku.
Mojih otrok
7
in na tisoče drugih ne pije nič drugega nego Sladin, t. j. dra. pl. Trnk6czija sladni čaj (naj se ne zamenja s sladno kavo), ki se mu primeša nekoliko prekuha-hanega kravjega mleka in daje že en dan starim dojenčkom. Kot naravno preprosto, najbolj čisto, najceneje otroško redilo zaleže tudi tedaj, kadar druga redila ne izdajo več. Zadošča navadna dojilna steklenica. Prejel sem o njem pismena in ustna priznanja ter odkritosrčno zahvalo od mater, ki so obupavale, preden so rabile Sladin, dalje od zdravnikov in babic. 1 zavoj po '/4 kilogr., 50 vin., zadošča za 20 do 30 dni. Dobiva se povsod. Po pošti franko 5 zavojev 3 krone 50 vin.
S Lekarnar pl. Trnkôczy v Ljubljani, Kranjsko.

IVAN JAX & SIN
LJubljana, Dunajska cesta št. 17.
"\7"elil£ei zaloga 12-7
dvokoles, šivalnih in pisalnih strojev.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni
•""SL Gabrijel Piccoli
v Ljubljani, lekarna „pri angelu", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča roalokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 150. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se Izvršujejo točno po povzetju.	16 26—17
hranilnih ?log koncem oktobra 1907: K 22,158.277-33.
Pošt. hran. rac. št. 828.406.
Telefon 185.
Stanje upravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-0
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
LJubljana, Dunajskacesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 4]/2 %
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 '/."/o z 1 '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 '///o brez amortizacije. Na menice po 6 °/0 Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 10 načrt glede amortizacije dolga. 12 11
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvam papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—40
estna =====
hranilnica
= ljubljanska =
v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovza.	=
Stanje hranilnih vlog: nad 24 milijonov kron. = Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. =
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska
z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.
4 12-11
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.