•L
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
Ljubljana. 6. marca 1956
LETO lil., ŠTEV. 13
rajni ljudski
POROČILO SENATA IN SODNIKOV ZA PREKRŠKE OLO LJUBLJANA ZA LETO 195?
ki ga je podal predsednik senata Brezovar Rado na V. seji Sveta za notranje zadeve in splošno upravo
To poročilo Je poročilo o delu sodnikov za prekrške bivšega MIX) gl. m. Ljubljana in bivšega OLO Lj ubl j ana-okolica do združitve, t. j. do 1. sept. 1955, °d tedaj dalje pa poročilo o delu sonata za prekrške in sodnikov za prekrške novega OLO Ljubljana.
Organizacija upravnega kaznovanja pri OLO
Sodniki za prekrške bivšega gl. m. Ljubljana tn eodni-
Vprkšanje sodnikov porotnikov pri senatu za prekrške še ni bilo dokončno rešeno, je pa pripravil;leno vse, talko da bo po vsej verjetnosti že na prvi skupni seji OLO izvolil 17 porotnikov, kolikor jih je bilo predlaganih. Z izvolitvijo sodnikov- porotnikov bo zaključena faza reorganizacije upravnega poslovanja v našem okraju po novem splošnem zakonu o ureditvi občin in okrajev.
VABILO
na sestanek občinskih šefov Uprav za dohodke okraja Ljubljana
Vabim vse šefe občinskih Uprav za dohodke (kjer še niso imeno-Vani, pa njihovi namestniki) na sestanek, ki bo dne 9. marca L 1. v sejni dvorani magistrata v Ljub'|)ani (Mestni trg št. 1) s pričetkom ob 9. uri.
Dnevni red:
1- Novi predpisi o dohodnini,
2. Novi predpisi o taksah.
2. Davčno knjigovodstvo,
4.	Zaključni računi gosp. or ganizacij za leto 1955,
5.	Razno.
Konference naj sc udeležijo po možnosti tudi referenti za ohodke od prebivalstva (odmernl referenti), referenti za do-°dke ii gospodarstva in pred vsem referenti davčnega knji-
eovodstva.
Sefi uprav za dohodke in drugi udeleženci konference naj I>r‘Pravijo problematiko v zvezi z nakazanim dnevnim redom.
Sef TTprave za dohodke:
Ing. Maks Primožič, s. r.
, . za perkrške bivšega OLO JUbljana okolica so se dejan-združili žo 13. maja 1955 in z, talcrat dalje gre pravzaprav ‘l sltupao poslovanje pod enot-tv” v°dstvom. V času združi-6 Je opravljalo posle sodnikov sn,iPrt*r5ke pri bivšem MLO 7 anikov, pri bivšem OLO Ljub-<T.na »kolica pa 3 sodniki. Se-sen ,lmam° Poleg predsednika do vQ Se 6 okrajnih sodnikov, z-i aterib je eden izvoljen tudi namestnika predsednika.
* nujne primere, ko je ec Prekrška pridržan, čim ^'Pedltlvneje reševali, so bili lje na predlog TNZ Izvoza 1 5tlr^e namestniki sodnikov &)u^[0krške, ki so prt stalni feiii , ln delajo po vrstnem *tai„ ;>ko, da je eden od njih 010 v službi.
Upravno kazenske zadeve
Obsežnost področja, v katerega posega naš pravni red z upravnokazenskimi sankcijami, se iz leta v leto širi, zato je pa tudi delo sodnikov za prekrške vse bolj raznovrstno, v porastu pa je tudi število obravnavanih upravnokazenskih zadev.
V letu 1955 so sodniki za prekrške bivšega MLO gl. m. Ljubljana, bivšega OLO Ljubljana-okolica in sedanjega OLO Ljubljana obravnavali 15.821 upravnokazenskih zadev. Od tega števila pa je bilo v letu 1955 prejetih 15.258 zadev, 563 pa je ostalo nerešenih še iz leta 1954. Ce primerjamo to število e številom obravnavanih
predmetov po sodnikih za prekrške Ljubljana mesto in okolica v letu 1954, lahko ugotovimo porast v letu 1955 za 13G7 zadev.
Od skupnega gornjega števila obravnavanih predmetov so bile v 9907 primerih Izdane odločbe z izrekom kazni.
V naslednjem podajamo razpredelnico s prikazom števila pravnomočno Izrečenih upravnih kazni po posameznih vrstah prekrškov, ki so bili obravnavani v preteklem letu:
javni red in mir	2830
lažne novice	36
omalovaževanje	is2
izmikanje delu	254
pijančevanje na javnem kraju	7
prostitucija	22
igra na slepo srečo ln beračenje	201
pravni položaj verskih skupnosti	14
ostali predpisi s področja javnega reda in notranje ureditve	199
nepriijave bivališča	643
osebne izkaznice	596
nabiranje prispevkov	88
neprijava prireditev	93
obmejni pas	35.
javni promet	2726
nedovoljena posest orožja 125 pred vojaška vzgoja	81
gozdni predpisi	419
ribolov in lov	51
trgovinski predpis-	8
obrtni predpisi	170
gostinstvo	103
gradbeništvo	62
finance	17
ostali gospodarski predpisi 207 socialno zavarovanje	209
delovna razmerja .	129
zdravstveni predpisi	55
prosveta	74
učenci v gospodarstvu	4
hig. tehn. zaščita pri delu 7 zakon o voj. obv. drž. FLRJ 100 železniški predpisi	13
odloki MLO in OLO	1056
K prednji razpredelnici pripomnimo. da so v njo vnešene le pravnomočno izrečene upravne kazni in izrečene po okrajnih sodnikih za prekrške. Po 31. avg. 1955 je obravnavanje dela spredaj navedenih prekrškov prešlo v pristojnost občinskih sodnikov za prekrške in so omenjeni na drugem mestu.
Pristojnim okrajnim ali občinskim sodnikom za prekrške, v nekaj primerih pa tudi pristojnemu javnemu tožilcu ali drugim organom, smo odstopili 1603 zadeve.
Pravno pomoč smo nudili v 258 primerih in sicer največkrat sodnikom za prekrške drugih okrajev naše republike, nudili pg smo pravno pomoč tudi sodnikom za prekrške drugih republik.
Za leto 1956 je ostalo nerešenih 776 zadev, večina zadev je v obravnavanju, nekaj ovadb, ki so prispele zadnje dni v letu 1955, pa ni bito mogoče vzeti v postopek. Tu naj pripomnimo, da je prav zadnji teden preteklega leta prišlo nadpovprečno število prijav.
Od skupnega števila pravnomočno Izrečenih upravnih kazni, ki se nanašajo na 10758 prekrškov, je te storilo 9918 fizič-
nih ln 16 pravnih oseb. Med fizičnimi osebami je 193 mladoletnikov, ki so bili obravnavani v največ primerih zaradi kršenja prometnih predpisov (76) in nespodobnega vedenja (44).
Zoper obdolžence je v letu 1955 postalo pravnomočnih 1101 zapornih kazni v skupnem trajanju 14383 dni. Tako visok odstotek (nad 10 o/o) zapornih kazni je izraz poostrenega kurza zoper kršilce javnega reda in miru in notranje ureditve. Največ zapornih kazni odpade na tiste, ki so se vedli na javnem kraju na posebno drzen način se pretepali ali delali nered (326), na drugem mestu so brezdelneži (249), tem slede kršilci prijavno - odjavnih predpisov (212), berači in igralci na slep-yečo (113). kršilci predpisov • osebnih izkaznicah (403) itd.
Denarne kazni z opeč fizične osebe v letu 1955 so bile iz reč a-ne takole:
do 500 din je bilo kaznovanih 5520 oseb od 500 do	1000 din	1206	»
od 1000 do	2000 »	1390	»	.
od 2000 do	3000 »	640	»
od 3000 do	5000 »	402	»
od 5000 do	10000 »	177	»
nad 10000 din	28	»
z ukorom	278	»
Zoper pravne osebe pa so bile izrečene denarne kazni takole: do 1000 din sta bili kaznov ani	2 prav. oseb.
od	1000 do	5000	din	3	»	,
od	5000 do	10000	»	2	»	»
od	10000 do	50000	»	3	»	»
nad	50000 din	6	»	»
Denarno kazen nad 50.000 din srno izrekli zoper pravne osebe v petih primerih zaradi kršitve predpisov o gradbeništvu in v enem primeru zaradi kršitve predpisov o zdravstvenem nadzoru nad živili.
Varnostni ukrep Izgona smo izrekli v 25 primerih, varnostni ukrep odvzema predmetov v
51, ukrep odvzema vozniškega dovolijineja pa v 52 primerih. Največ izgonov (11) smo izrekli zoper tiste storilce, ki so se na javnem kraju vedli na posebno drzen način, njim pa slede berači In prostitutke (10). Vozniška dovoljenja smo odvzeli voz nikom, ki so vozili motorna vozila v vinjenem sta ju (50).
OBVESTILO
Prošnje za oprostitev carinskih dajatev
Vse občinske ljudske odbore na območju okraja Ljubljana obveščamo, da je Uprava carin FLRJ s svojim aktom štev. 2207 z dne 11. decembra 1955 izdala nova .navodila glede dokazila o darilnih pošiljkah, ki jih je potreba priložiti prošnji za oprostitev carinskih dajatev za pošiljke, ki jih naa državljani sprejemajo iz inozemstva.
Do sedaj so carnamice po prejšnjih navodilih zahtevale predloži to v darilnega pisma in potrdilo pristojne občine o sorodstvenem razmerju darovalca z obdarovan-ccm. Po novih navodilih carinarnice v dokaz, da gre za darilno pošiljko, ne bodo sprejemale nobenega dokumenta, kot potrdila pristojne občine, ki mora vsebovati sledeče podatke:
1.	kdo pošilja in kdo sprejema darilo;
2.	če darilo pošilja prijatelj ali sorodnik (treba označiti, kakšno je sorodstveno razmerje);
J. če gre za stvarno darilo brez kakršnekoli proti usJuge ali plačila od strani obdarovanca;
4.	da obdarovanec za tak predmet še m -.izkoristil carinske olajšave.
Ti podatki bodo carinarnicam v bodoče služili kot edino doka-z'o, ki ga mora prosilec priložiti svoji prošnji in, ki ga bodo carinarnice lahko smatrale kat edini venodostojn dokaz pri obravnavanju takih prošenj.
Vse občinske ljudske odbore opozarjamo, da sc ravnajo točno oo teh navodilih in da izdajajo strankam po preveritvi vseh podatkov le potrd.la v zgoraj označenem smislu.
Iz tajništva OLO
Kaznovalno politika
Naša kaznovalna politika je bila predvsem odvisna od dveh glavnih momentov, in sicer od vrste prekrška in od storilca. V primerih, ko je prekršek pomenil večjo družbeno nevarnost, ko je šlo za prekršek s političnim obeležjem in podobno, smo zavzemali vedno ostrejši kriterij. Tudi nekatere gospodarske prekrške smo ostreje kaznovali, kot n. pr.: gozdne prekrške, šuš-marstvo točenje alkoholnih pijač na drobno, gradbene prekrške in'podobno.
Ostrejše kazni smo Izrekali tudi v primerih, ko je bil napaden ali blaten organ LM, ali če se mu storilec ni pokoraval pri prestopku. Višino kazni smo odmerjali tudi g Ude na to, kdo je prekršek storil. Tu smo predvsem gledali, ali je storilec sicer neoporečen državljan ali je že bil kazensko ali upravno poprej kaznovan. * Upoštevali smo seveda tudi njegovo socialno stanje.
Ker smo imeli obravnavanje Storilcev mladoletnikov za stvar, kateri je treba posvetiti posebno pozornost, smo se odločili, da vse primere prekrškov, ne glede na vrsto prekrška, obravnava vedno eden in isti sodnik, katerega naloga je ugotavljati vso problematiko upravnega kaznovanja, ki se nanaša na mladoletnike,* in sodelovati z drugimi organi, ki delajo na področju vzgoje mladine. Glede kaznovalne politike proti mladoletnikom je treiba podčrtati, da smo take primere obravnavali z milejšim kriterijem in smo pri tem vodili račun o tem, da se lahko doseže namen kaznovanja v teh primerih tudi z najnižjimi kaznimi. Zapornih kazni zoper mladoletnike nismo izrekali.
Pri reševanju upravnokazenskih zadev so sodniki za prekrške pogosto koristili določbe 120. člena TZP o skrajšanem postopku in izrekali denarne kazni do 500 dinarjev brez zaslišanja obdolžencev. To smo delali v primerih, ko smo iz prijav organov LM jasno videli, da gre za lažje prekrške In da jo iz prijave razbrati, da je organ LM sam neposredno ugotovil prekršek. Le v redkih primerih so obdolženci na take odločbe stavljall ugovore in sprožili tako redni postopek. Odločbe smo v skrajšanem postopku izvajat! 1 predvsem zoper shoril/ce lažjih prometnih prekrškov, n. pr. vožnja v zaprto smer, vožnja brez luči, odbojnega stekla, zvonca itd. In lažjih prekrškov zoper javni red In mir (n. pr. lažji primeri kaljenja nočnega miru, opravljanja male potrebe na javnem kraju, obležanje zaradi vinjeno sti na pločniku, uporaba nedostojnih izrazov itd.).
Naj na tem mestu omenimo, da so od tedaj, ko je dobil veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah TZP t. j. konec decembra 1955. sodniki za prekrške pristojni v skrajšanem postopku, t. j. brez zaslišanja obdolženca, izrekati denarne ka-<-ani do 2.000 din. S tem je omogočeno hitrejše reševanje predvsem manjših upravnokazenskih zadev. In še eno važno novost ima omenjeni novi zakon. Ce gre za prekrške, za katere je z zakonom ali predpisom zveznega ali republiškega
izvršnega sveta predpisana samo denarna kazen v znesku do 2.0000 dinarjev ali za katere je s predpisom kakšnega drugega organa predpisana denarna kazen do 500 dinarjev, se lahko s takim predpisom pooblastijo člani Ljudske milice, da takoj na mestu izterjajo tako- kazen od tistih, ki jih zalotijo pri pre, kršku.
Pri obravnavanju ovadb smo se postavili na stališče, da ni potrebno obvezno kaznovati vsakogar, ki je ovaden. V neredkih primerih, ko je storil prekršek še n epred kaznovani državljan in je bila posledica prekrška neznatna, smo storilca pozvali in opozorili na nepravilnost in, če smo ugotovili, da bo opomin vzgojno vplival na storilca, srno ga kaznovali z ukorom, v najlažjih primerih pa .postopek ustavili, tako smo se izognili množičnemu" kaznovanju.
Prekrški zoper javni red in mir
Iz prej navedene razpredelnice takoj vidimo, da se v našem okraju močno ločijo od drugih prekrškov prekrški, storjeni zoper javni red ln mir v ožjem smilu (pretepi, neredi, nedostojno vedenje ter posebno drzno in surovo vedenje). V preteklem letu smo zaostrili kaznovalno politiko zoper storilce takih prekrškov, kar vidimo tudi iz dejstva, da smo tretjino vseh zapornih kazni izrekli prav zoper take storilce. Te vrste kazni so med drugim očividno dosti pripomogle, da je število prekrškov zoper javni red iu mir v ožjem smislu v primerjavi z letom 1954 padlo. Menimo, da je taka kaznovalna politika pravilna, in jo bomo nadaljevali. Ce pogledamo socialni sestav storilcev teh prekrškov, opazimo, da prednjačijo sezonski in priložnostni delavci, ki niso kvalificirani, takoj za njim pa pridejo uslužbenci in obrtniki.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je med razširjevalci neresničnih in alarmantnih vesti največ uslužbencev in da prav tako prednjačijo uslužbenci in obrtniki v omalovaževanju državnih organov. Vse to nikakor ne more biti v čast obrtnikom, še manj pa našim državnim uslužbencem.
Ne ravno majhen odstotek kaznovanih odpade na itste, ki se izmikajo delu (delomrzneži in klateži) in beračijo. Za mnoge, katerim ni mogoče dokazati beračenja ali prostitucije, uporabimo predpis čl. 2 tč. 11 Zakona o prekrških zoper javni red in mir, t. j. obsodimo jih za izmikanje delu. Vendar imamo % nekaterih primerih težave v dpkazovanju, zlasti v primerih, ko gre za tako imengvane »te-piharje« in njim podobne. Te bi praviloma, kolikor so prijavljeni In imajo osebno izkaznico, kaznovali lahko le po odloku MLO gl. m. Ljubljane oz. okraja Ljubljana okolica o javnem redu in miru zaradi krošnja r j enija. Razumljivo je, da mu dohodek od prodaje nekaj ne-kvallibetnih preprog ne zadostuje niti za prevoz od domačega kraja do Ljubljane in nazaj in da so mora nujno pečati še z drugimi v večini primerov nedovoljenimi posli. Tega pa jim pogosto ni mogoče dokazati in tako nastanejo težave. Ce jih
odstopimo občinskim sodnikom za prekrške zaradi krošnjarje-nja, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 5.000 din in, preden postane odiočba pravnomočna, jih ni več v okraju. Ce zadevo odstopimo sodniku za prekrške njegove domače občine, ga ne bo obsodil, ker prekrška kroš-njarjenja tam ne poznajo. Denarna kazen za njih ni posebno breme in celo na zaporno kazen gledajo zelo enostavno. Zato menimo, da bi bilo pravilno, da se prekršek krošnjar jen j a vnese v republiški zakon o prekrških zoper javni red in mir in da se zanj predpiše tudi sankcija zapora. To bi omogočilo uspešnejšo in učinkovitejšo borbo proti tem pojavom, bi pa to pozitivno delovalo tudi v preventivnem smislu na pobijanje kriminalitete.
Prometni prekrški
Po številu pravnomočno izrečenih kazni so na drugem mesto prometni prekrški (2726 ali 27.51 %). To število se bistveno ne razlikuje od števila pravnomočno izrečenih kazni za prekrške bivšega MLO Ljubljana mesta in Ljubljana okolice. Ce pa prištejemo še kazni, ki so jih izrekli zoper kršilce prometnih predpisov občinski sodniki, potem lahko ugotovimo v okraju porast prometnih prekrškov. Ta porast pa je rezultat ostrejših novih predpisov (Odredba o cestnem promeld v LRS) in ostrejšega kurza organov TNZ zoper kršilce teh predpisov. Najštevilnejši so med temi prekrški:	neupoštevanje
prometnih znakov, vožnja v zaprto smer, kolesarski prekrški, izsiljevanje prednosti itd.
Gozdni prekrški
Število gozdnih prekrškov je ostalo na istem nivoju kot v letu 1954. Med temi prekrški prednjačijo sečnje gozdnega drevja brez sečnih dovoljenj in pa prevoz lesa brez spremmice. Pri obravnavanju teh prekrškov' še vedno naletimo na pomanjkljive prijave logarjev, ki prijavljajo protipravno sečnjo lesa, ne da bi ugotovili podatke o parceli na podlagi katastrskih map. Kmetje v svojih zaslišanjih nato navajajo, da niso sekali v gozdu, temveč na pašniku. V nekaterih primerih smo se omorali obrniti tudi na občinski LO, da je dal izjavo, ali je v konkretnem primeru šlo za sečnjo v gozdu ali ne.
Pri obravnavanju kršitev gozdnih predpisov ugotavljamo tudi razne nepravilnosti logarjev. Imeli smo primere, da je bij državljan prijavljen, ker je sekal brez sečnega dovoljenja, med postopkom pa smo ugotovili, da mu je logar les od-kazal. Niso tudi redki primeri, da logarji na večkratna zaprosila ne pridejo odkazat les, lastniki gozda pa posekajo les brez odkazila. Bili so primeri, da so logarji dovolili posek lese brez odkazila, pozneje pa so osebo ovadili zaradi storjenega prekrška. Prav tako tu in tam logarji dovoljujejo Izvoz lesa Iz gozda, preden so ga žigosali, to pa zato, da ijm ni treba hoditi po gozdovih. Od nekaterih strank v postopku je bilo slišati pritožbe, da logarji pridejo hitro odkazat les, če se jim obTiubl nagrada v tej ali oni obilici.
Obrtni prekrški
V	preteklem letu smo obravnavali 164 šušmarjev, zoper katere so postale kazni pravnomočne. To so večinoma zasebniki, ki opravljajo obrt brez obrtnega dovoljenja. Poleg njih pa šušmarijo tudi kvalificirani delavci, ki so sicer tapnsleni v državnih podjetjih, vendar pa po rednem delovnem času šušmarijo. Med temi prednjačijo predvsem delavci iz gradbeništva in obrtnih pMJetll. V večini primerov šušriarj snja gre za državljane, ki sl s tem Iščejo postranske dohodke, da si izboljšajo življenjske pogoje. Po drugi strani pa je šušmarjenje po našem mišljenju nujen pojav v dobi velikega pomanjkanja obrtnih strokovnjakov.
V	Ljubljani se ukvarjajo šuš-marji predvsem z izdelovanjem tekstilne galanterije, na področju bivšega OLO Ljubljana okolica pa predvsem s šiviljstvom in krojaštvom, stavbnim tesarstvom, zidarstvom ter popravilom koles.
Dohodki šušmarjev na deželi so bili pri šiviljah in krojačih razmeroma nizki, visoki pa pri zidarjih. V Ljubljani so bili visoki dohodki pri izdelovalcih tekstilne in kovinske galanterije (obravnavali smo že primer, ko je šušmarka s tekstilno galanterijo imela v manj kot onem letu 8 milj. dinarjev prometa). Izredni dohodek šušmarjev, neredko pa tudi obrtnikov izvira iz tega, da organizirajo delo na domu delavcev ali pa zaposlujejo delavce v po-ooldandkem času, ne da bi jih prijavili soc. zavarovanju in tako zadržujejo zavarovalne prispevke za sebe. Imeli smo tudi primere, ko obrtniki sami kršijo obrtne predpise s tem, da izdelujejo v okviru obrtnega do. voljenja tudi take predmete, za katere nimajo obrtnega dovoljenja.
Glede na velike neupravičene dohodke, ki jih lahko imajo šušmarjl, menimo, da je maksimalna kazen 10.000 din prenizka, ker je v sorazmerju s koristjo, ki sl jo lahkb šušmar pridobi, premalo učinkovita in bi bilo pravilno predpisati strožje kazni.
'ršitev predpisov o socialnem zavarovanju
■ Od številnih prekrškov naj kot zadnje navedemo še kršitve predpisov o socialnem zavarovanju, V preteklem lc-tu je šte-'vilo teh prekrškov nenavadno poraslo. Okrajni zavod za socialno zavarovanje in njeigove podružnice so pričele prijavljati odgovorne osebe v raznih ustanovah in podjetjih ln seveda tudi privatne osebe, ki niso v predpisanem roku prijavile zavodu za socialno zavarovanje na novo zaposlenih uslužbencev, delavcev, gospodinjskih pomočnic itd. Lan( je bilo izrečenih 209 pravnomočnih kazni zoper kršilce predpisov o socialnem zavarovanju, medtem ko je bilo v Jetu 1954 kaznovanih za te vrste prekrškov v Ljubljani le 25 oseb.
Iz zagovorov oseb, ki so odgovorne za prijave v podjetjih, se vidi, da so le v redkih primerih same krive za storjeni prekršek. Večja podjetja, kot so n. pr. gradbena, imajo svoje
obrate in delovišča po raznih krajih Slovenije in često izven nje, šefi posameznih delovišč obratov zaradi oddaljenosti ali drugih okoliščin ne opravijo prijav centralnemu obratu do roka. Rok zamujajo tudi zaradi tega, ker so prijave često nepravilne ali pomanjkljive in jih zavod ne sprejme. Težave glede prijavljanja so tudi tam. kjer delavci samovoljno zapu- . 1 ščajo delo ali pa jih delovodja brez vednosti podjetja sprejme na delo, prijavo pa pošlje pod- j jetju po preteku 8 dni. Tako i pride do postopka zoper osebe, J ki so v podjetjih odgovorne za | prijavljanje in odjavljanje, čeprav niso krive.
Naj omenimo še to, da je med storilci prekrškov bilo v lotu .1955 tudi 32 duhovnikov in 29 imozemcev. Duhovniki so bili kaznovani predvsem zaradi kršitve predpisov o pravnem položaju veJrskih skupnosti (14), pobiranju prostovoljnih prispev- . kov brez dovoljenja ali pa zaradi razširjanja neresničnih vesti.
Tuje državljane smo kaznovali zaradi kršitve prometnih pred- , , pisov in zaradi nespodobnega vedenja na jaivnom kraju.
V letu 1955 je blagajna sodnikov za prekrške prejela na račun vplačila denarnih kazni 11,664.928 dinarjev. V Istem času so organi LM Izterjali na kraju od storilcev prekrškov 1 milijon 557.030 din, medtem ko je bilo pri občinskih sodnikih vplačilih na račun denarnih kazni 336.510 dinarjev. Skupno je bilo torej vplačanih 13 milijonov 558.468 dinarjev. Denar je bil v redu odveden v republiški socialni sklad, oel-JF romo v . sklad preventivnega ' varstva okrajnega zavoda za so-, i cialno zavarovanje, za prekrške, katere jo prijavil zavod za socialno zavarovanje.
Sodelovanje z drugimi organi
Naše sodelovanje z drugimi .'gani je odvisno 'predvsem od lega, kateri organ ;n koliko po-ameoi; organi pošiljajo sodnikom za prekršite prijave zoper torilce prekrškov. Menimo, da je treba v zvezi s tem opozoriti na nekatera dejstva, katera ugotavljamo pri našem delu. Ir atis Ličnega pregleda pravnomočno izrečenih kazni v letu 1955 lahko ugotovimo, da sen® v lem letu obravnavali 1037 storilcev gcapcdanokih prekrškov, zoper katere so kazini posla;'8 pravnomočno. To število znaš3 10,40‘Vo od skupnega števila vseh pfavnoroočnih odločb. Mišljenja mo, da je to število izredno nizko, ker so gospodarski pr°" krški očitni na vsakem korak"-*’ Naši pravni predpisi točno de ,netijo, kaj se sme prodajati kaj ne, kako morajo biti urejc' ni lokal trgovin, gostiln, S0' ti« itd., kako je treba vodik knjigovodstvo v podjetjih obratih, kako je treba odvajat ocialietlčnl skupnosti to, kar pripada, kdo se sime ukvarja < trgovino ali obrtjo Itd. Utv1' ;e o raznih pomanjkljivo^11 j nedopustnostih in ncpravll*1'^ rtih, ki so sankcioniramo, mnl’,
(o govore, o tem pišejo tudi n*
;i časopisi. Pri vsem tena k ugotavljamo, da prijav za podenske prekrške ni in ni-dodamo še to, du je večino * •podari kih prekrškov v/jrudeka milica, mora P°s; /sakemu jasno, da se Pr0'
.nšpekcijiske službe akutno
bled]
P°
6tavj<ja v ospredje. Zlasti po reorganizaciji ljiudislkih odborov sodniki za prekrške skoraj ne vonio za inšpekcije. Zavedajoč se izredne važnosti inšpekcijskih služb menimo, da moramo na to dejstvo opozoriti tudi mi.
S posameznimi organi okraj-nt'2a ljudskega odbora sodeluje-mo in koordiniramo delo v primerih, ko se za to pokaže potreba, Tako sodelovanje pride v poštev zlasti ob raznih širokih ukrepih, ki jih izvede ta ali oni organ (n. pr. fiourografira-,mie, zatiranje koloradskega hro-^a, cepljenje kokoši pred kokošjo kugo Ud.). Ob takih ukre-p:h je razumljivo potrebno tes-nc't,’:e sodelovanje z organi, ki vodijo akcijo, tako da s pravil-n*mi in hitrimi upravnokazen-”klmi postopki sodniki za preroke doprinašamo k boljšemu oupuliu teh ukrepov.
Sena! za prekrške In občinski sodniki za prekrške
Senat za prekrške do sedaj 5c j. obravnaval na drugi stopnji 1‘t'l.ožb državljanov zoper od-občinskih sodnikov -za ‘■••krške. Razlog temu je, kot ze uv<>doma omenjeno, da odnikj porotniki še niso izvo-■IMii. od ustanovitve institucij
o.ir°.ma ocj pričetka dela občin--li sodnikov za prekrške da °nca leta 1935 smo prejeli 8 m itožb, ki bodo obravnavane, voh oni**0 s<Mini!{i porotniki iz-
Dosedanje delo obči nek; h sod-hiKi/v je bilo nujno združeno z «vee:tniml težavami, ki še do uaneu niso odpravljene. Prve , aye so nastale že v samem £Sčetlcu z iskanjem kadra, ki bi , 1 , primeren za opravljanje mnikc.ije sodnika za prekrške;
Le redke so občine, ki imajo jvojega sodnika za prekrške, ki Ji opravljal le posle sodnika in ne poleg tega še drugih poslov, več imamo v okraju takih občinskih sodnikov (5), ki opravljajo posle sodnika za prekrške v dveh in v enem primeru v treh občinah. V občinah, v katerih ;e veliko pomanjkanje strokov-: nih kadrov, so si ljudski odbori pomagali s tem, da so honorarno zaposlili upokojence ali pa drugje zaposlene pravnike.
Nadaljnje težave so v tem, da pri večjih občinah ni sistematizirana administrativna moč pri sodniku za prekrške. To zelo obremenjuje sodnika, ki se zgublja v administraciji bolj kot v obravnavanju upravno kazenskih zadev.
Težave so tudj v pomanjkanju tiskovin, ki so potrebne za vodenje administracije in nekaterih opravil v upravnokazenskem postopku.
Pri obravnavanju upravnokazenskih zadev se posamezni sodniki različno znajdejo. To je pač odvisno od tega, katere pode so prej opravljali. Zlasti pri tisitih sodnikih, ki nimajo dovolj pravne izobrazbe, opažamo začetniške napake. Okrajni senat opozarja na take napake, bo pa treba pripraviti v najkrajšem času drugo konlerenco z vsemi občinskimi sodniki, na kateri bo predvsem govora o pomanjkljivostih in napakah pri delu. Prvo konferenco z vsem; sodnik: mo jmcli konec oktobra. Na njej smo govorili o načelih upravnokazenskega postopka in o spremembah TZP, ki so nastale po uveljavitvi Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev ter zveznega in republiškega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih LO.
Občinski sodniki za prekrške so po njihovih mesečnih poročilih obravnavali do konca leta
1965 1767 ovadb. Prejetih je bilo dejansko več ovadb, vendar zaradi prezaposeiinosti z administracijo in pomanjkanja formularjev za vpisnike niso bile vse ovadlbe zavedene v občinski UK vpisnik.
Pravnomočno izrečenih upravnih kazni je bilo 814. Socialni sestav kršilcev je podoben sestavu tisti h, ki so jih obravnavali okrajni sodniki za prekrške. V večini primerov je bila .zrečena denarna kazen in le v 7 primerih so občinski sodniki izrekli'zaporno kazen. Te kaz;n; o bile izrečene proti kršilcem predpisov o prijavno-odjavn; službi in predpisov o osebnih izkaznicah.
Od vseh prekrškov, ki jih obravnavajo občinski sodniki, je največ lažjih prometnih prekrškov (bietkListi, vozniki vprežnih vozil, pešci itd). Teh je bilo 5-16. Njim slede prekrški predpisov o osebnih izkaznicah (73), odloka o javnem redu in miru (53), c prijavno-odjavni službi (30) itd. Med kršilci odtoka o javnem redu in miru prednjačijo kalilci nočnega miru, to so po večini pijanci, t. ipnoči pojejo, vriskajo In podobno, medtem ko sem ne spadajo razgrajači in tisti, ki se kako drugače nespodobno vedelo na javnem kraju. Te kaznujejo okrajni sodniki za prekrške po zakonu o prekrških zoper javni red in mir.
Do uveljavitve Splošnega zakona o ureditvi občin in okrasov so bile pri občinskih odborih Komisije za prekrške, katerih pristojnost pa je bila neprimerno manjša kot je sedaj pristojnost občinskih sodnikov za prekrške. P0 podatkih, s katerimi razpolagamo, te komisije za prekrške pri občinskih ljudskih odborih niso v letu 1955 obravnavale nobenega primera prekrška.
V. SEJA SVETA ZA NOTRANJE ZADEVE IN SPLOŠNO UPRAVO 0L0, DNE 28. FEBRUAR l" ««56
Sejo je vodil Jenko Marjan, pre<lsodnik Sveto.
dnevni red:
1 oročilo predsednika senata 13 Prekrške.
in2' poročilo o stanju materiala chJy,e'tt,ov civilne zaščite na nji,^u OLO Ljubljana in o 6u. Prenosu na občinske ljud-odbere.
niz'-.	komisije za orga-
nih'CIJO 'n sistemizacijo detov-lh mest OLO.
4- Razno.
6ejP°, pregledu sklepov z »veta na Predlog predse Prej J*"*« ° delu sod tov 'ndttUt senata za prt javilonnWovar (poročilo J
‘GiČiL.1 dan8** Š1
jo o i \ P° ‘Poročilu raz.pr tov v-uU sodn:ikov za pre kopič PVhlk, Arrigler, in ^k, jc'iV' B»hinc, Lešnjal Sori* Dimi’ Cei'in' Baraga, Sokom ,, n,l'a. in sice.r: o ; nnsti t2^lU Prekrškov, o ve, <, aJn-iStva za notranje Sk‘du VZ8aj<' člane LM 0 s°dn?iltm7'ar^ania Probivs 111610 izv^v ■ porotnikih, t C?jn "*• o tem. da' , javn 'Un Prok.-škov atorje
** naPrede7^tU	v
eic Prometa, o n
(Izvleček iz zapisnike)
vitoih postopkih logarjev, o krošnjarjenju, obrtnih prekrških, o tem, da naj bi okrajni senat za prekrške pomagal občinskim sodnikom za prekrške s tem, da jih opozarja na napake in sklicuje konference, o tem, da člani LM premalo preganjajo kršitelje odlokov ljudskih odborov, o neznatnem številu Ovadb prekrškov lz področja gospodarstva, o povezavi sodnikov za prekrške z drugimi organi, o nezaposlenosti občinskih sodnikov za prekrške i'td.
Arriglcr: Število sodnikov za prekrške sc je zelo povečalo. Pred septembrom 1955 je bilo na območju sedanjega okraja 10 sodnikov za prekrške. Sedaj pa imamo na OLO sedem sodnikov, na občinskih LO 5 sodnikov, nekateri občinski LO pa Imajo za upravno kaznovanje honorarno zaposlene upokojence ali pravnike. Sodnikov za prekrške je preveč m bi lahko reševali več zadev. Njihova storilnost je premajhna. Predlagam, da se to vprašanje prouči, tako da bi posebna komisija pregledala delo sodnikov za prekrške,
Z mnenjem tovariša Arrigler-ja se strinja tudi ing. Bohinc, ki pravi, da odpade na dan 53 prekrškov v okraju ali 3 prekrški na sodnika.
Na posamezna vprašanja in pripombe odgovori tov. Brezo-
var. Z mnenjem tov. Arriglerja se ne strinja, ker okrajni sodniki obravnavajo težje prekrške, kjer so potrebna zasliševanja in drugo dokazovanje, sodniki za prekrške na občinskih LO pa morajo biti postavljeni po zakonu, če niso dovolj zaposleni jih občinski LO zaposluje tudi z drugimi deli. Tov. Brezovar je govoril še o gospodarskih prekrških, o tem, da ro med prijavitelji prekrškov v 85% organi za notranje zadeve, pri 10"/o driftivljanl Ln 5% ostali organi kot: razne inšpekcije, uradi, ustanove itd. Pojasni tudi, zakaj še niso izvoljeni sodniki-porotniki.
Na pobudo predsednika je svet sprejel naslednje ugotovitve:
1.	Senat za prekrške in občinski sodnik; za prekrške naj se povezujejo tudi z drugimi organi, da se bo vodila skupna borba proti kršiteljem.
2.	Sodnike-porotnike za okrajni senat za prekrške je potrebno izvoliti takoj na naslednji seji OLO.
3.	Okrajni sodniki naj pomagajo občinskim sodnikom pri njihovem dolu. Sklicati je treba tudi konferenco z občinskimi sodniki, kjer naj se obravnava problematika upravnega kaznovanj a. i
4.	Glede številčnega stanja okrajnih sodnikov ne more svet trenutno ničesar sklepati. Delo sodnikov za prekrške naj pregleda komisija za organizacijo in sistemizacijo mest uslužbencev OLO tako, da za to celo izbere posebno podkomisijo.
5.	Po čl. 100 odst. 4 zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev se kazni za določene prekrške vplačujejo v sklad preventivnega varstva okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Svet predlaga, da bi tudi te kr. z ni vplačevali v republiški socialni fond.
6.	Predsednik senata za prekrške naj poročilo dopolni im razširi z mnenji sveta za notranje zadeve in splošno upravo ter poda poročilo na eni izmed prihodnih sej OLO.
Z zaključki se člani sveta strinjajo.
Ad 2) O prenosu materiala in opreme ter predaji zaščitnih
rih ni zagotovljenih primernih prostorov za vskladiščenje materiala im opreme, naj se prenos ne izvrši.
7.	Tajništvo za notranje zadeve naj glede prenosa pošlje občinskim ljudskim odborom okrožnico z obširnim pojasnilom.
Ad 3) Poročilo komisije za sistemizacijo delovnih mest okr. ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov je podal predsednik komisije tov. Tušek Mirko. Komisija za sistemizacijo delovnih mest je v času od 6. decembra 1955 do 24. februarja 1956 na devetih delovnih sestankih obravnavala sistemizacijo mest uprave okrajnega ljudskega odbora. Osnovo za razpravljanje in sklepanje o sistemizaciji je predstavljala odločba o začasni sistemizaciji, ki jo je okrajni! ljudski odbor sprejel na) drugi seji dne 17. nov. 1955. Pri spremembah in dopolnitvah pa
VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM NA OBMOČJU OKRAJA
LJUBLJANA
Ob priliki volitev v delavske svete gospodarskih organizacij opozarjamo vse gospodarske organizacije, da je glede na določilo čl. 2 priloga I-A XIII. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zvezi s točko 4 Navodila za volitve v delavske svete (Ur. list FLRJ štev. 5-1952) treba sklep o razpisu volitev v delavski svet
objektov na občinske LO je poročal tovariš Antonič Albert, uslužbenec tajništva za notranje zadeve.
O njegovem poročilu diskutirajo tov. Jenko, Vrhovnik In drugi, in sicer o tem, da že obstoječe stroške za material, opremo ter objekte civilne zaščite niso dolžni plačati občinski LO, k! finančnih sredstev za to do aprila še nimajo predvidenih, o organizaciji! In važnosti prenosa itd.
Na predlog predsednika svet sprejme naslednje sklepe:
1.	Prenos se mora izvršiti s prevzemnim zapisnikom. V ta namen se ustanovi posebna komisija iz dveh uslužbencev tajništva za notranje zadeve, člana sveta tov. Spicarja, posamezni občinski LO pa naj v to komisijo delegirajo svojega zastopnika, k! naj bi bil po mnenju sveta načelnik oddelka oz. odseka zu splošne zadeve ln proračun občinskega LO.
2.	Prenos materiala in opreme se mora zaključiti do 1. julija 1956. Z delom pa se mora pričeti takoj.
3.	Stroški za material in opremo sc do 1. aprila 1956 plačujejo iz okrajnega proračuna, od tega datuma dalje pa lz proračuna prizadetih občinskih LO.
4.	Občinski LO naj Imenuje člane občinskih odborov civilne zaščite, kjer pa so odbori že imenovani, naj jih izpopolnijo.
5.	Občinski ljudski odbori naj naloge civilne zaščite razdelijo na naslednje organe: oddelek za splošne zadeve in piroračun, na oddelek za komunalne In gradbene zadeve in na občinski odbor civilne zaščite.
6.	Dokler na občinskih odbo-
.poročiti občinskemu ljudskemu odboru, na čigar teritoriju je iedcž gospodarske organizacije. Ne spada pa več to v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, zato prosimo, da v bodoče o razpisu volitev ne obveščate več okrajnega ljudskega odbora.
Urad tajnika OLO —i Ljubljana
se je komisija v glavnem opirala na izjave načelnikov tajništev, direktorjev zavodov ter šefov posameznih uprav. V prvotni odločbi o začasni sistemizaciji ni bila upoštevana uprava za gozdarstvo, ki ima sistemiziranih 200 delovnih mest in biro za posredovanje dela, ki ima sistemiziranih 18 delovnih mest. Od prvotnega števila se je po novi sistemizaciji število delovnih mest pni poedinih tajništvih »manjšalo za 15, pri organizacijah, ki niso upoštevane pri prvotni sistemizaciji pa za 6.
Tajništvo za gradbene in regulacijske zadeve opravlja posle na prvi In drugi stopnji. Zato je vprašanje gradenj še nerešeno. Problematično je tudi vprašanje inšpekcijskih služb, od katerih hi se lahko nekatere prenesle v pristojnost občinskih LO.
V razpravi, ki je sledila poročilu, so sodelovali: tajnik OLO Ljubljana dr. Matjanko Dolenc, načelnik tajništva za splošne zadeve In proračun tov. Stane Lavrič ter član komisije, za sistemizacijo tov. Arrigler.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1. Odločba o sistemizaciji delovnih mest Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana se sprejme kot začasna sistemizacijo s sledečimi spremembami:
a)	v upravi za dohodke se spremeni delovno mesto računovodje v delovno mesto davčnega knjigovodje;
b)	pri tajništvu za gradnje in regulacijske zadeve se sistemizirajo naslednjo delovno mo«fa za »Biro za reševanje železniškega vozla«, In sicer:
referent z višjo strokovno izobrazbo,
referent s srednjo strokovno Izobrazbo,
pisarniški uslužbenec z nižjo strokovno Izobrazbo;
c) administracija senata za prekrške se izloči iz tajništva za notranje zadeve ter se ta delovna mesta sistemizirajo pri senatu za prekrške.
2.	Predlog sistemizacije delovnih mest Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana se predloži prihodnji seji okrajnega lj. odbora.
3.	Komisija za sistemizacijo, ki Je bila ustanovljena kot začasna komisija, se spremeni v stalno in se imenuje »Komisija za sistemizacijo delovnih mest okrajnega ljudskega odbora in
občinskih ljudskih odborov.« Ta komisija dela v istem sestavu kot do sedaj in se lahko poslužuje tudi podkomisij. Komisija naj sproti zasleduje vse spremembe, ki bodo nastale s prenosom pristojnosti naše občine in naj v tem smislu popravlja tudi sistemizacijo delovnih mest OLO. Takoj naj pristopa k obravnavanju tistih organizacij-
skih enot, ki so ostale po tej sistemizaciji še problematične.
4.	Komisija naj prične s proučevanje sistemizacije delovnih mest občinskih ljudskih odborov, in naj jih deli v večje, srednje In manjše ter v tem smislu sistemizira delovna mesta v upravi okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov.
Občinski ljudski odbori
PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV
OBČINA LJUBLJANA-ČRNUČE
ODLOK
o poslovalnem času gostinskih podjetij in gostišč
Na podlagi 14. točke LXXVIII -1 dela priloge I/A Zakona o pristojnostnih občinskih in okrajnih ljudskih odborih (Ur.
1.	FLRJ štev. 34-371-55) v zvezi z 48. členom Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur.
1.	FLRJ štev. 6-63-54) izdaja Občinski ljudski odbor Ljublja-na-Crnuče po sklepu 6. seje z dne 30. januarja 1956
ODLOK
o poslovalnem času gostinskih podjetij in gostišč na področju občine Ljubljana-Črnuče
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje poslovalnl čas gostinskim podjetjem in gostiščem (v nadaljnjem besedilu gostinski obrati) na območju občine Ljubljana-Črnuče za poslovanje s strankami.
V tem predpisanem času morajo biti gostinski obrati odprti za stranke. Spremembe ali prestavitev s tem odlokom predpisanega poslovnega časa lahko dovolijo samo organi, določeni v tem	■
2.	člen
Odsek za splošne zadeve in proračun občinskega ljudskega odbora sme v izjemnih primerih zaradi adaptacije, inventure in podobnih razlogov, če je to nujno potrebno, dovoliti, da se gostinski obrat zapre med po-slovaimm časom.
Odsek za splošne zadeve in proračun Občinskega ljudskega odbora lahko v izjemnih primerih dovoli posameznim gostinskim obratom podaljšanje po-siovalnega časa proti plačilu takse
3.	člen
Ob posebnih mesečnih prire-
ditvah, proslavah, festivalih in
podbno. določi poslovaln! čas za
gostinske obrate odsek za sploš-
ne zadeve in proračun občin-
skega ljudskega odbora, če pa
zajame prireditev področje dveh ali več občin pa Tajništvo za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora na predlog prireditelja ali Gostinske zbornice okraja Ljubljana.
Predlog mora biti predložen pristojnemu organu najmanj tri dni pred nastopom primera.
4.	člen
Poslovalnt čas mora biti vidno objavljen v obratu.
Če je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega na podlagi 2. člena tega odloka, morajo biti v obratu na vidnem mestu objavljeni podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter podatki o tem, koliko časa bo obrat zaprt, kdo je izdal dovoljenje ter številka in datum dovoljenja.
5.	člen
Kjer je za posamezne vrste obratov določen različen zimski in letni poslovalnl čas, velja zimski poslovalnl čas od 1. oktobra do 30. aprila, letni pa od 1. maja do 30 septembra.
6.	člen
Gostinski obrati smejo biti za stranke odprti ob delavnikih, ob nedeljah ter dela prostih dnevih do 24. ure.
Delovni kolektivi gostinskih obratov lahko določijo, da se za dolčeno obdobje n. pr. pozimi ob določenih dnevih zapirajo obrati preje, vendar ne pred 22. uro.
Gostinski obrati ne smejo začeti poslovanja pred 5. uro zjutraj, morajo pa začeti poslovati najkasneje ob 7. uri.
Menze, delavske restavracije in ostala gostišča zaprtega tipa poslujejo' le v času, ko se izdajajo redni obroki hrane. Ta čas določijo gostišča sama v času od 12. do 21. ure, obrati, ki dajejo zajtrk pa še v času od 5. do 8. ure zjutraj.
Gostinski obrati smejo bit! odprti na dan 30, aprila, 1. maja, 23. junija, 21. julija. 28. In 29. novembra ter 31. decembra do 5. ure naslednjega dne.
7.	člen
V gostinskih obratih se 10 minut pred časom, ki Je določen
za zapiranj^ ne sme več Izdajati pijače in hrane.
8.	člen
Dovoljene igre (n. pr. balinanje, keglanje in podobno) se smejo igrati na prostem do 22. ure. V zaprtih prostorih, kjer to ne moti nočnega miru, ta omejitev ne velja, vendar se mora igranje zaključiti pol ure prSd koncem poslovainega časa, ki ga predpisuje ta odlok.
9.	člen
Občinski ljudski odbor na predlog delovnega kolektiva po predhodnem zaslišanju Gostinske zbornice okraja Ljubljana posameznim gostilnam in bifejem, da izmenoma en dan v tednu ne poslujejo zaradi čiščenja poslovnih prostorov in od-počitka zaposlenega osebja.
V primeru, da na območju občine več gostinskih obratov enkrat tedensko posluje, določi razpored obratov po posameznih dnevih v tednu Gostinska zbornica okraja Ljubljana tako, da dva sosedna obrata ne moreta biti zaprta isti dan v tednu.
Ugodnost po 1. odstavku tega člena velja samo za tiste gostinske obrate, kjer glede na obseg in značaj poslovanja ter število zaposlenega osebja, ni mogoče urediti dela tako. da bi zaposleno osebje lahko Imelo pripadajoč tedenski prosti dan.
10.	člen
Gostinsko podjetje, gostišče ali imetnik zasebnega gostišča se zaradi prekrška kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 din.
ODLOK
1.	Ce nima v obratu vidno objavljenega obratovalnega časa.
2.	Do 3.000 din, če ima obrat odprt tudi po času, ki je določen ko-t ■ najdaljši poslovni čas.
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek po
2.	točki prednjega odstavka tudi odgovorni uslužbenec gostinskega podjetja ali gostišča, ki je pristal na samovoljno prekoračenje poslovnega časa.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
S tem dnem preneha veljati na področju občine Ljubljana-Črnuče Odlok OLO LJubljana-okolica z dne 18. 12. 1954 (Ur. 1. LRS štev. 1-55) glede obratovalnega časa gostinskih podjetij in gostišč.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora
Peter Lešnjak, 1. r.
ODLOK
o vskladiivi predpisov
Na podlagi 70. Siena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ, št. 26-269/55) izdaja občinski ljudski odbor Ljubljana - Črnuče na 6. seji dne 10. januarja 1956 sledeči
o izenačenju predpisov bivšega OLO Ljubljana - okolica in Ob LO Črnuče za območje Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Črnuče.
1. člen
Na območju občinskega ljudskega odboira Ljubljana - Črnuče ostanejo ^v veljav, naslednji odloki bivšega okrajnega 'ljudskega odbora Ljubljana - okolica:
1. Odlok o občinskem prometnem davku.
2. Odlok o občinskih taksah.
3.	Odlok o pogojih za opitav-Ijatije gostinskih storitev izven poslovnih prostorov na območju okraja Ljubljana - okolica.
4. Odlok o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih.
5.	Odlok o organih opravljanja in o določitvi hiifS, ki spadajo v stanovali,jslkc skupnosti na območju okraja Ljubljana - okolica.
6.	Odlok o kategorizaciji stanovanj na območju okraja Ljubljana - okolica.
7.	Odlok o stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi.
8.	Odlok o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb.
9.	Odlok o najvišji tarifi z* dimnikarske storitve.
10.	Odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Ljubljana - okolica.
2. člen
Odlok občin, ljudskega odbora Črnuče o proglasitvi 24, junija za občinski praznik ostane v veljavi /.a vse območje občine Ljubljana - Črnuče.
3.	Slon
Ta odlok valja od dneva ob* jave v Uradnem glasilu Okraja Ljubljana.
Predsednik
občinskega ljudskega odbor*1 Peter Lešnjak
OBČINA IVANČNA GORICA
VABILO
na 4. redno sejo GOLO
Na podlagi 21 čl. Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ 26-56/269) v zvezi z 7. členom Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. I. LRS št. 26/55-130) ter na p^ilag! 2. odstavka 38. čl. Statuta občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica
sklicujem
4.	redno šego Občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica, ki
bo v torek dne 6. III. 1956 ob 9. url dopoldan v prostorih Zadružnega doma v Ivančni gorici ter predlogam naslednji-
dnevnj red:
1.	Poročilo o Izterjatvi davkov in novih davčnih predpisih.
2.	Sprememba in dopolnitve statuta ObLO.
3.	Odlok o dopolnitvi odloka o dopolnilnih plačah.
4.	Odlok o razširitvi veljavno->t| odlokov bivšega OLO Ljub-ijana-okolica na celotno območje občine Ivančna gorica.
5.	Odlok o ustanovitvi kredit' nega sklada za zidanje stan0' vanjsikih hiš.
6.	Imenovanje komisije zaiti' pendije.
7.	Razprava o določitvi dat'1' ma občinske,ga praznika.
8.	Razno.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbor2 3 * * * * * 9'
Keber Stanislav, 1. r.
Izdaja Založniško podjetje Danski dnevnik«, glavni In
govorni urednik Ivo Tavčar-
s