•L OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana. 6. marca 1956 LETO lil., ŠTEV. 13 rajni ljudski POROČILO SENATA IN SODNIKOV ZA PREKRŠKE OLO LJUBLJANA ZA LETO 195? ki ga je podal predsednik senata Brezovar Rado na V. seji Sveta za notranje zadeve in splošno upravo To poročilo Je poročilo o delu sodnikov za prekrške bivšega MIX) gl. m. Ljubljana in bivšega OLO Lj ubl j ana-okolica do združitve, t. j. do 1. sept. 1955, °d tedaj dalje pa poročilo o delu sonata za prekrške in sodnikov za prekrške novega OLO Ljubljana. Organizacija upravnega kaznovanja pri OLO Sodniki za prekrške bivšega gl. m. Ljubljana tn eodni- Vprkšanje sodnikov porotnikov pri senatu za prekrške še ni bilo dokončno rešeno, je pa pripravil;leno vse, talko da bo po vsej verjetnosti že na prvi skupni seji OLO izvolil 17 porotnikov, kolikor jih je bilo predlaganih. Z izvolitvijo sodnikov- porotnikov bo zaključena faza reorganizacije upravnega poslovanja v našem okraju po novem splošnem zakonu o ureditvi občin in okrajev. VABILO na sestanek občinskih šefov Uprav za dohodke okraja Ljubljana Vabim vse šefe občinskih Uprav za dohodke (kjer še niso imeno-Vani, pa njihovi namestniki) na sestanek, ki bo dne 9. marca L 1. v sejni dvorani magistrata v Ljub'|)ani (Mestni trg št. 1) s pričetkom ob 9. uri. Dnevni red: 1- Novi predpisi o dohodnini, 2. Novi predpisi o taksah. 2. Davčno knjigovodstvo, 4. Zaključni računi gosp. or ganizacij za leto 1955, 5. Razno. Konference naj sc udeležijo po možnosti tudi referenti za ohodke od prebivalstva (odmernl referenti), referenti za do-°dke ii gospodarstva in pred vsem referenti davčnega knji- eovodstva. Sefi uprav za dohodke in drugi udeleženci konference naj I>r‘Pravijo problematiko v zvezi z nakazanim dnevnim redom. Sef TTprave za dohodke: Ing. Maks Primožič, s. r. , . za perkrške bivšega OLO JUbljana okolica so se dejan-združili žo 13. maja 1955 in z, talcrat dalje gre pravzaprav ‘l sltupao poslovanje pod enot-tv” v°dstvom. V času združi-6 Je opravljalo posle sodnikov sn,iPrt*r5ke pri bivšem MLO 7 anikov, pri bivšem OLO Ljub-ko, da je eden od njih 010 v službi. Upravno kazenske zadeve Obsežnost področja, v katerega posega naš pravni red z upravnokazenskimi sankcijami, se iz leta v leto širi, zato je pa tudi delo sodnikov za prekrške vse bolj raznovrstno, v porastu pa je tudi število obravnavanih upravnokazenskih zadev. V letu 1955 so sodniki za prekrške bivšega MLO gl. m. Ljubljana, bivšega OLO Ljubljana-okolica in sedanjega OLO Ljubljana obravnavali 15.821 upravnokazenskih zadev. Od tega števila pa je bilo v letu 1955 prejetih 15.258 zadev, 563 pa je ostalo nerešenih še iz leta 1954. Ce primerjamo to število e številom obravnavanih predmetov po sodnikih za prekrške Ljubljana mesto in okolica v letu 1954, lahko ugotovimo porast v letu 1955 za 13G7 zadev. Od skupnega gornjega števila obravnavanih predmetov so bile v 9907 primerih Izdane odločbe z izrekom kazni. V naslednjem podajamo razpredelnico s prikazom števila pravnomočno Izrečenih upravnih kazni po posameznih vrstah prekrškov, ki so bili obravnavani v preteklem letu: javni red in mir 2830 lažne novice 36 omalovaževanje is2 izmikanje delu 254 pijančevanje na javnem kraju 7 prostitucija 22 igra na slepo srečo ln beračenje 201 pravni položaj verskih skupnosti 14 ostali predpisi s področja javnega reda in notranje ureditve 199 nepriijave bivališča 643 osebne izkaznice 596 nabiranje prispevkov 88 neprijava prireditev 93 obmejni pas 35. javni promet 2726 nedovoljena posest orožja 125 pred vojaška vzgoja 81 gozdni predpisi 419 ribolov in lov 51 trgovinski predpis- 8 obrtni predpisi 170 gostinstvo 103 gradbeništvo 62 finance 17 ostali gospodarski predpisi 207 socialno zavarovanje 209 delovna razmerja . 129 zdravstveni predpisi 55 prosveta 74 učenci v gospodarstvu 4 hig. tehn. zaščita pri delu 7 zakon o voj. obv. drž. FLRJ 100 železniški predpisi 13 odloki MLO in OLO 1056 K prednji razpredelnici pripomnimo. da so v njo vnešene le pravnomočno izrečene upravne kazni in izrečene po okrajnih sodnikih za prekrške. Po 31. avg. 1955 je obravnavanje dela spredaj navedenih prekrškov prešlo v pristojnost občinskih sodnikov za prekrške in so omenjeni na drugem mestu. Pristojnim okrajnim ali občinskim sodnikom za prekrške, v nekaj primerih pa tudi pristojnemu javnemu tožilcu ali drugim organom, smo odstopili 1603 zadeve. Pravno pomoč smo nudili v 258 primerih in sicer največkrat sodnikom za prekrške drugih okrajev naše republike, nudili pg smo pravno pomoč tudi sodnikom za prekrške drugih republik. Za leto 1956 je ostalo nerešenih 776 zadev, večina zadev je v obravnavanju, nekaj ovadb, ki so prispele zadnje dni v letu 1955, pa ni bito mogoče vzeti v postopek. Tu naj pripomnimo, da je prav zadnji teden preteklega leta prišlo nadpovprečno število prijav. Od skupnega števila pravnomočno Izrečenih upravnih kazni, ki se nanašajo na 10758 prekrškov, je te storilo 9918 fizič- nih ln 16 pravnih oseb. Med fizičnimi osebami je 193 mladoletnikov, ki so bili obravnavani v največ primerih zaradi kršenja prometnih predpisov (76) in nespodobnega vedenja (44). Zoper obdolžence je v letu 1955 postalo pravnomočnih 1101 zapornih kazni v skupnem trajanju 14383 dni. Tako visok odstotek (nad 10 o/o) zapornih kazni je izraz poostrenega kurza zoper kršilce javnega reda in miru in notranje ureditve. Največ zapornih kazni odpade na tiste, ki so se vedli na javnem kraju na posebno drzen način se pretepali ali delali nered (326), na drugem mestu so brezdelneži (249), tem slede kršilci prijavno - odjavnih predpisov (212), berači in igralci na slep-yečo (113). kršilci predpisov • osebnih izkaznicah (403) itd. Denarne kazni z opeč fizične osebe v letu 1955 so bile iz reč a-ne takole: do 500 din je bilo kaznovanih 5520 oseb od 500 do 1000 din 1206 » od 1000 do 2000 » 1390 » . od 2000 do 3000 » 640 » od 3000 do 5000 » 402 » od 5000 do 10000 » 177 » nad 10000 din 28 » z ukorom 278 » Zoper pravne osebe pa so bile izrečene denarne kazni takole: do 1000 din sta bili kaznov ani 2 prav. oseb. od 1000 do 5000 din 3 » , od 5000 do 10000 » 2 » » od 10000 do 50000 » 3 » » nad 50000 din 6 » » Denarno kazen nad 50.000 din srno izrekli zoper pravne osebe v petih primerih zaradi kršitve predpisov o gradbeništvu in v enem primeru zaradi kršitve predpisov o zdravstvenem nadzoru nad živili. Varnostni ukrep Izgona smo izrekli v 25 primerih, varnostni ukrep odvzema predmetov v 51, ukrep odvzema vozniškega dovolijineja pa v 52 primerih. Največ izgonov (11) smo izrekli zoper tiste storilce, ki so se na javnem kraju vedli na posebno drzen način, njim pa slede berači In prostitutke (10). Vozniška dovoljenja smo odvzeli voz nikom, ki so vozili motorna vozila v vinjenem sta ju (50). OBVESTILO Prošnje za oprostitev carinskih dajatev Vse občinske ljudske odbore na območju okraja Ljubljana obveščamo, da je Uprava carin FLRJ s svojim aktom štev. 2207 z dne 11. decembra 1955 izdala nova .navodila glede dokazila o darilnih pošiljkah, ki jih je potreba priložiti prošnji za oprostitev carinskih dajatev za pošiljke, ki jih naa državljani sprejemajo iz inozemstva. Do sedaj so carnamice po prejšnjih navodilih zahtevale predloži to v darilnega pisma in potrdilo pristojne občine o sorodstvenem razmerju darovalca z obdarovan-ccm. Po novih navodilih carinarnice v dokaz, da gre za darilno pošiljko, ne bodo sprejemale nobenega dokumenta, kot potrdila pristojne občine, ki mora vsebovati sledeče podatke: 1. kdo pošilja in kdo sprejema darilo; 2. če darilo pošilja prijatelj ali sorodnik (treba označiti, kakšno je sorodstveno razmerje); J. če gre za stvarno darilo brez kakršnekoli proti usJuge ali plačila od strani obdarovanca; 4. da obdarovanec za tak predmet še m -.izkoristil carinske olajšave. Ti podatki bodo carinarnicam v bodoče služili kot edino doka-z'o, ki ga mora prosilec priložiti svoji prošnji in, ki ga bodo carinarnice lahko smatrale kat edini venodostojn dokaz pri obravnavanju takih prošenj. Vse občinske ljudske odbore opozarjamo, da sc ravnajo točno oo teh navodilih in da izdajajo strankam po preveritvi vseh podatkov le potrd.la v zgoraj označenem smislu. Iz tajništva OLO Kaznovalno politika Naša kaznovalna politika je bila predvsem odvisna od dveh glavnih momentov, in sicer od vrste prekrška in od storilca. V primerih, ko je prekršek pomenil večjo družbeno nevarnost, ko je šlo za prekršek s političnim obeležjem in podobno, smo zavzemali vedno ostrejši kriterij. Tudi nekatere gospodarske prekrške smo ostreje kaznovali, kot n. pr.: gozdne prekrške, šuš-marstvo točenje alkoholnih pijač na drobno, gradbene prekrške in'podobno. Ostrejše kazni smo Izrekali tudi v primerih, ko je bil napaden ali blaten organ LM, ali če se mu storilec ni pokoraval pri prestopku. Višino kazni smo odmerjali tudi g Ude na to, kdo je prekršek storil. Tu smo predvsem gledali, ali je storilec sicer neoporečen državljan ali je že bil kazensko ali upravno poprej kaznovan. * Upoštevali smo seveda tudi njegovo socialno stanje. Ker smo imeli obravnavanje Storilcev mladoletnikov za stvar, kateri je treba posvetiti posebno pozornost, smo se odločili, da vse primere prekrškov, ne glede na vrsto prekrška, obravnava vedno eden in isti sodnik, katerega naloga je ugotavljati vso problematiko upravnega kaznovanja, ki se nanaša na mladoletnike,* in sodelovati z drugimi organi, ki delajo na področju vzgoje mladine. Glede kaznovalne politike proti mladoletnikom je treiba podčrtati, da smo take primere obravnavali z milejšim kriterijem in smo pri tem vodili račun o tem, da se lahko doseže namen kaznovanja v teh primerih tudi z najnižjimi kaznimi. Zapornih kazni zoper mladoletnike nismo izrekali. Pri reševanju upravnokazenskih zadev so sodniki za prekrške pogosto koristili določbe 120. člena TZP o skrajšanem postopku in izrekali denarne kazni do 500 dinarjev brez zaslišanja obdolžencev. To smo delali v primerih, ko smo iz prijav organov LM jasno videli, da gre za lažje prekrške In da jo iz prijave razbrati, da je organ LM sam neposredno ugotovil prekršek. Le v redkih primerih so obdolženci na take odločbe stavljall ugovore in sprožili tako redni postopek. Odločbe smo v skrajšanem postopku izvajat! 1 predvsem zoper shoril/ce lažjih prometnih prekrškov, n. pr. vožnja v zaprto smer, vožnja brez luči, odbojnega stekla, zvonca itd. In lažjih prekrškov zoper javni red In mir (n. pr. lažji primeri kaljenja nočnega miru, opravljanja male potrebe na javnem kraju, obležanje zaradi vinjeno sti na pločniku, uporaba nedostojnih izrazov itd.). Naj na tem mestu omenimo, da so od tedaj, ko je dobil veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah TZP t. j. konec decembra 1955. sodniki za prekrške pristojni v skrajšanem postopku, t. j. brez zaslišanja obdolženca, izrekati denarne ka-<-ani do 2.000 din. S tem je omogočeno hitrejše reševanje predvsem manjših upravnokazenskih zadev. In še eno važno novost ima omenjeni novi zakon. Ce gre za prekrške, za katere je z zakonom ali predpisom zveznega ali republiškega izvršnega sveta predpisana samo denarna kazen v znesku do 2.0000 dinarjev ali za katere je s predpisom kakšnega drugega organa predpisana denarna kazen do 500 dinarjev, se lahko s takim predpisom pooblastijo člani Ljudske milice, da takoj na mestu izterjajo tako- kazen od tistih, ki jih zalotijo pri pre, kršku. Pri obravnavanju ovadb smo se postavili na stališče, da ni potrebno obvezno kaznovati vsakogar, ki je ovaden. V neredkih primerih, ko je storil prekršek še n epred kaznovani državljan in je bila posledica prekrška neznatna, smo storilca pozvali in opozorili na nepravilnost in, če smo ugotovili, da bo opomin vzgojno vplival na storilca, srno ga kaznovali z ukorom, v najlažjih primerih pa .postopek ustavili, tako smo se izognili množičnemu" kaznovanju. Prekrški zoper javni red in mir Iz prej navedene razpredelnice takoj vidimo, da se v našem okraju močno ločijo od drugih prekrškov prekrški, storjeni zoper javni red ln mir v ožjem smilu (pretepi, neredi, nedostojno vedenje ter posebno drzno in surovo vedenje). V preteklem letu smo zaostrili kaznovalno politiko zoper storilce takih prekrškov, kar vidimo tudi iz dejstva, da smo tretjino vseh zapornih kazni izrekli prav zoper take storilce. Te vrste kazni so med drugim očividno dosti pripomogle, da je število prekrškov zoper javni red iu mir v ožjem smislu v primerjavi z letom 1954 padlo. Menimo, da je taka kaznovalna politika pravilna, in jo bomo nadaljevali. Ce pogledamo socialni sestav storilcev teh prekrškov, opazimo, da prednjačijo sezonski in priložnostni delavci, ki niso kvalificirani, takoj za njim pa pridejo uslužbenci in obrtniki. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je med razširjevalci neresničnih in alarmantnih vesti največ uslužbencev in da prav tako prednjačijo uslužbenci in obrtniki v omalovaževanju državnih organov. Vse to nikakor ne more biti v čast obrtnikom, še manj pa našim državnim uslužbencem. Ne ravno majhen odstotek kaznovanih odpade na itste, ki se izmikajo delu (delomrzneži in klateži) in beračijo. Za mnoge, katerim ni mogoče dokazati beračenja ali prostitucije, uporabimo predpis čl. 2 tč. 11 Zakona o prekrških zoper javni red in mir, t. j. obsodimo jih za izmikanje delu. Vendar imamo % nekaterih primerih težave v dpkazovanju, zlasti v primerih, ko gre za tako imengvane »te-piharje« in njim podobne. Te bi praviloma, kolikor so prijavljeni In imajo osebno izkaznico, kaznovali lahko le po odloku MLO gl. m. Ljubljane oz. okraja Ljubljana okolica o javnem redu in miru zaradi krošnja r j enija. Razumljivo je, da mu dohodek od prodaje nekaj ne-kvallibetnih preprog ne zadostuje niti za prevoz od domačega kraja do Ljubljane in nazaj in da so mora nujno pečati še z drugimi v večini primerov nedovoljenimi posli. Tega pa jim pogosto ni mogoče dokazati in tako nastanejo težave. Ce jih odstopimo občinskim sodnikom za prekrške zaradi krošnjarje-nja, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 5.000 din in, preden postane odiočba pravnomočna, jih ni več v okraju. Ce zadevo odstopimo sodniku za prekrške njegove domače občine, ga ne bo obsodil, ker prekrška kroš-njarjenja tam ne poznajo. Denarna kazen za njih ni posebno breme in celo na zaporno kazen gledajo zelo enostavno. Zato menimo, da bi bilo pravilno, da se prekršek krošnjar jen j a vnese v republiški zakon o prekrških zoper javni red in mir in da se zanj predpiše tudi sankcija zapora. To bi omogočilo uspešnejšo in učinkovitejšo borbo proti tem pojavom, bi pa to pozitivno delovalo tudi v preventivnem smislu na pobijanje kriminalitete. Prometni prekrški Po številu pravnomočno izrečenih kazni so na drugem mesto prometni prekrški (2726 ali 27.51 %). To število se bistveno ne razlikuje od števila pravnomočno izrečenih kazni za prekrške bivšega MLO Ljubljana mesta in Ljubljana okolice. Ce pa prištejemo še kazni, ki so jih izrekli zoper kršilce prometnih predpisov občinski sodniki, potem lahko ugotovimo v okraju porast prometnih prekrškov. Ta porast pa je rezultat ostrejših novih predpisov (Odredba o cestnem promeld v LRS) in ostrejšega kurza organov TNZ zoper kršilce teh predpisov. Najštevilnejši so med temi prekrški: neupoštevanje prometnih znakov, vožnja v zaprto smer, kolesarski prekrški, izsiljevanje prednosti itd. Gozdni prekrški Število gozdnih prekrškov je ostalo na istem nivoju kot v letu 1954. Med temi prekrški prednjačijo sečnje gozdnega drevja brez sečnih dovoljenj in pa prevoz lesa brez spremmice. Pri obravnavanju teh prekrškov' še vedno naletimo na pomanjkljive prijave logarjev, ki prijavljajo protipravno sečnjo lesa, ne da bi ugotovili podatke o parceli na podlagi katastrskih map. Kmetje v svojih zaslišanjih nato navajajo, da niso sekali v gozdu, temveč na pašniku. V nekaterih primerih smo se omorali obrniti tudi na občinski LO, da je dal izjavo, ali je v konkretnem primeru šlo za sečnjo v gozdu ali ne. Pri obravnavanju kršitev gozdnih predpisov ugotavljamo tudi razne nepravilnosti logarjev. Imeli smo primere, da je bij državljan prijavljen, ker je sekal brez sečnega dovoljenja, med postopkom pa smo ugotovili, da mu je logar les od-kazal. Niso tudi redki primeri, da logarji na večkratna zaprosila ne pridejo odkazat les, lastniki gozda pa posekajo les brez odkazila. Bili so primeri, da so logarji dovolili posek lese brez odkazila, pozneje pa so osebo ovadili zaradi storjenega prekrška. Prav tako tu in tam logarji dovoljujejo Izvoz lesa Iz gozda, preden so ga žigosali, to pa zato, da ijm ni treba hoditi po gozdovih. Od nekaterih strank v postopku je bilo slišati pritožbe, da logarji pridejo hitro odkazat les, če se jim obTiubl nagrada v tej ali oni obilici. Obrtni prekrški V preteklem letu smo obravnavali 164 šušmarjev, zoper katere so postale kazni pravnomočne. To so večinoma zasebniki, ki opravljajo obrt brez obrtnega dovoljenja. Poleg njih pa šušmarijo tudi kvalificirani delavci, ki so sicer tapnsleni v državnih podjetjih, vendar pa po rednem delovnem času šušmarijo. Med temi prednjačijo predvsem delavci iz gradbeništva in obrtnih pMJetll. V večini primerov šušriarj snja gre za državljane, ki sl s tem Iščejo postranske dohodke, da si izboljšajo življenjske pogoje. Po drugi strani pa je šušmarjenje po našem mišljenju nujen pojav v dobi velikega pomanjkanja obrtnih strokovnjakov. V Ljubljani se ukvarjajo šuš-marji predvsem z izdelovanjem tekstilne galanterije, na področju bivšega OLO Ljubljana okolica pa predvsem s šiviljstvom in krojaštvom, stavbnim tesarstvom, zidarstvom ter popravilom koles. Dohodki šušmarjev na deželi so bili pri šiviljah in krojačih razmeroma nizki, visoki pa pri zidarjih. V Ljubljani so bili visoki dohodki pri izdelovalcih tekstilne in kovinske galanterije (obravnavali smo že primer, ko je šušmarka s tekstilno galanterijo imela v manj kot onem letu 8 milj. dinarjev prometa). Izredni dohodek šušmarjev, neredko pa tudi obrtnikov izvira iz tega, da organizirajo delo na domu delavcev ali pa zaposlujejo delavce v po-ooldandkem času, ne da bi jih prijavili soc. zavarovanju in tako zadržujejo zavarovalne prispevke za sebe. Imeli smo tudi primere, ko obrtniki sami kršijo obrtne predpise s tem, da izdelujejo v okviru obrtnega do. voljenja tudi take predmete, za katere nimajo obrtnega dovoljenja. Glede na velike neupravičene dohodke, ki jih lahko imajo šušmarjl, menimo, da je maksimalna kazen 10.000 din prenizka, ker je v sorazmerju s koristjo, ki sl jo lahkb šušmar pridobi, premalo učinkovita in bi bilo pravilno predpisati strožje kazni. 'ršitev predpisov o socialnem zavarovanju ■ Od številnih prekrškov naj kot zadnje navedemo še kršitve predpisov o socialnem zavarovanju, V preteklem lc-tu je šte-'vilo teh prekrškov nenavadno poraslo. Okrajni zavod za socialno zavarovanje in njeigove podružnice so pričele prijavljati odgovorne osebe v raznih ustanovah in podjetjih ln seveda tudi privatne osebe, ki niso v predpisanem roku prijavile zavodu za socialno zavarovanje na novo zaposlenih uslužbencev, delavcev, gospodinjskih pomočnic itd. Lan( je bilo izrečenih 209 pravnomočnih kazni zoper kršilce predpisov o socialnem zavarovanju, medtem ko je bilo v Jetu 1954 kaznovanih za te vrste prekrškov v Ljubljani le 25 oseb. Iz zagovorov oseb, ki so odgovorne za prijave v podjetjih, se vidi, da so le v redkih primerih same krive za storjeni prekršek. Večja podjetja, kot so n. pr. gradbena, imajo svoje obrate in delovišča po raznih krajih Slovenije in često izven nje, šefi posameznih delovišč obratov zaradi oddaljenosti ali drugih okoliščin ne opravijo prijav centralnemu obratu do roka. Rok zamujajo tudi zaradi tega, ker so prijave često nepravilne ali pomanjkljive in jih zavod ne sprejme. Težave glede prijavljanja so tudi tam. kjer delavci samovoljno zapu- . 1 ščajo delo ali pa jih delovodja brez vednosti podjetja sprejme na delo, prijavo pa pošlje pod- j jetju po preteku 8 dni. Tako i pride do postopka zoper osebe, J ki so v podjetjih odgovorne za | prijavljanje in odjavljanje, čeprav niso krive. Naj omenimo še to, da je med storilci prekrškov bilo v lotu .1955 tudi 32 duhovnikov in 29 imozemcev. Duhovniki so bili kaznovani predvsem zaradi kršitve predpisov o pravnem položaju veJrskih skupnosti (14), pobiranju prostovoljnih prispev- . kov brez dovoljenja ali pa zaradi razširjanja neresničnih vesti. Tuje državljane smo kaznovali zaradi kršitve prometnih pred- , , pisov in zaradi nespodobnega vedenja na jaivnom kraju. V letu 1955 je blagajna sodnikov za prekrške prejela na račun vplačila denarnih kazni 11,664.928 dinarjev. V Istem času so organi LM Izterjali na kraju od storilcev prekrškov 1 milijon 557.030 din, medtem ko je bilo pri občinskih sodnikih vplačilih na račun denarnih kazni 336.510 dinarjev. Skupno je bilo torej vplačanih 13 milijonov 558.468 dinarjev. Denar je bil v redu odveden v republiški socialni sklad, oel-JF romo v . sklad preventivnega ' varstva okrajnega zavoda za so-, i cialno zavarovanje, za prekrške, katere jo prijavil zavod za socialno zavarovanje. Sodelovanje z drugimi organi Naše sodelovanje z drugimi .'gani je odvisno 'predvsem od lega, kateri organ ;n koliko po-ameoi; organi pošiljajo sodnikom za prekršite prijave zoper torilce prekrškov. Menimo, da je treba v zvezi s tem opozoriti na nekatera dejstva, katera ugotavljamo pri našem delu. Ir atis Ličnega pregleda pravnomočno izrečenih kazni v letu 1955 lahko ugotovimo, da sen® v lem letu obravnavali 1037 storilcev gcapcdanokih prekrškov, zoper katere so kazini posla;'8 pravnomočno. To število znaš3 10,40‘Vo od skupnega števila vseh pfavnoroočnih odločb. Mišljenja mo, da je to število izredno nizko, ker so gospodarski pr°" krški očitni na vsakem korak"-*’ Naši pravni predpisi točno de ,netijo, kaj se sme prodajati kaj ne, kako morajo biti urejc' ni lokal trgovin, gostiln, S0' ti« itd., kako je treba vodik knjigovodstvo v podjetjih obratih, kako je treba odvajat ocialietlčnl skupnosti to, kar pripada, kdo se sime ukvarja < trgovino ali obrtjo Itd. Utv1' ;e o raznih pomanjkljivo^11 j nedopustnostih in ncpravll*1'^ rtih, ki so sankcioniramo, mnl’, (o govore, o tem pišejo tudi n* ;i časopisi. Pri vsem tena k ugotavljamo, da prijav za podenske prekrške ni in ni-dodamo še to, du je večino * •podari kih prekrškov v/jrudeka milica, mora P°s; /sakemu jasno, da se Pr0' .nšpekcijiske službe akutno bled] P° 6tavjdoma omenjeno, da odnikj porotniki še niso izvo-■IMii. od ustanovitve institucij o.ir°.ma ocj pričetka dela občin--li sodnikov za prekrške da °nca leta 1935 smo prejeli 8 m itožb, ki bodo obravnavane, voh oni**0 st| odlokov bivšega OLO Ljub-ijana-okolica na celotno območje občine Ivančna gorica. 5. Odlok o ustanovitvi kredit' nega sklada za zidanje stan0' vanjsikih hiš. 6. Imenovanje komisije zaiti' pendije. 7. Razprava o določitvi dat'1' ma občinske,ga praznika. 8. Razno. Predsednik Občinskega ljudskega odbor2 3 * * * * * 9' Keber Stanislav, 1. r. Izdaja Založniško podjetje Danski dnevnik«, glavni In govorni urednik Ivo Tavčar- s