Foitnlna pblaoi v gotovini Lpto XIX., št. 61. LJubljana, nedelja 13. marca I938 Cena 1 Din lipravuiäi vo ujuoijaiia KomXljev» d - Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 S126. Inaerauii oddelek: Ljubljana, ftelea-burgova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon «t 2455 Podružnica Celle Kocenova allea S. - Telefon St 190 Računi Drl poŠt ček zavodih: Ljub-(Jana St 11 842. Praga «alo 78 180 Wien St 10Ä241 Izhaja vsak dan ra^ec ponedeljka. Naročnina sn&Aa mem-čno Dui 2Ö-—v Za Inozemstvo Din »0 — Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123.3124 3125 3128 Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2440, Celje. Stro8smayerjeva ulica Stev. L telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. v zasedeni Avstriji Sto tisoč mož nemške vojske je zasedlo Avstrijo — Triumfalen sprejem Hitlerja — V nedeljo plebiscit o anšlusu? Dunaj, 12. marca br. Dogodki v Avstriji se razvijajo z mrzlično naglico. Po prevzemu vlade in vse državne oblasti po narodnih socialistih je danes v \vstrijo vkorakala redna nemška vojska. Zasedla bo vso državo. V vseh dosedanjih avstrijskih garnizijah so nameščene nemške čete. Najmočnejši oddelki so prišli na Dunai. Senzacijo dneva pa tvori prihod nemškega kancelar-ja Hitlerja, ki je najprvo obiskal svoj rojstni kraj Braunau na Gornjem Avstrijskem. se v Linzu pozdravil z avstrijskimi narodno socialističnimi voditelji, nato pa se je napotil proti Dunaju, kjer mu pripravljajo triumfalen sprejem. Tudi na zunaj kaže danes Avstrija že popolnoma narodnosocialistično lice. Vse zastave patriotske fronte in drugi znaki dosedanjega režima so izginili. Policija je že popolnoma v rokah narodnih socialistov, ki so tudi že prevzeli vsa vodilna mesta v državni upravi V pričakovanju Dunaj, 12 marca br Davi ob 5. je prispel na Dunaj z letalom poveljnik nemške ' policije in vrhovni voditelj SS oddelkov Himmler ki so ga na letališču svečano sprejeli Poda] se je takoj h kancelarju Seyss-Inquartu katerega je obvestil o prihodu nemških čet in napovedal za danes tudi prihod kancelaria Hitlerja. Popoldne so odleteli z Dunaja v Linz vsi vodilni predstavniki avstrijskih narodnih socialistov z novim kanceìarjem Sevss-Inquartom. ministrom pravde dr Hueber-jem in podkancelarjem Gleise-Horstenau-om na čeiu Z nemškimi vojaškimi letali je odpotoval v Lim tudi vodia nemških zaščitnih oddelkov Himmler s svojim spremstvom V Linzu so že opoldne začeli pripravljati mesto za čim svečanejši sprejem H'tlerja Velike množice, ki so se že dopoldne zbrale v Linzu, da pozdravijo pri hod nemških čet. so se popoldne še podvojile. V nestrpnem pričakovanju je vztrajala množica narodnih socialistov kljub hladnemu vremenu. Od časa do časa je nale-taval sneg in bril je mrzel veter. Za sprejem v Linzu se je poieg večjih oddelkov avstrijske vojske postavil tudi močan oddelek nemške pehote, ki je bila prispela v mesto že doooidne. Iz Nemčije so prispeli tudi večji oddelki hitlerjevskih zaščitnih formacij. Vse mesto je v hitler ievskih zastavah, le na javnih poslopjih visijo polea kljukastih križev tud; avstrijske državne zastave. Silne ovacije prebivalstva — Hitler proglašen tudi za vodjo Avstrije Prvotno za 17. uro napovedani prihod Hitlerja se je zelo zakasnil 2e od meje dalje so velike množice pozdravljale nemškega kanceiaria in mu prirejale ovacije. tako da je mogel s svojim avtomobilom potovat: le počasi Sele ob 19 45 je naposled priše! v Linz Med navdušenim vzklika-njem zbranih množic se je polagoma peliai po ulicah stoječ v avtomobilu Izstopil je pred mestnim magistratom, kjer so mu podali raport najprej poveljnik avstrijske nato pove! ini k nemške vojske, za njim pa vrhovni poveljniki hitlerjevskih oddelkov Po prisrčnem pozdravu z novim avstrijskim kancelanem se je podal v slavnostno dvorano mestnega magistrata, kjer je bila zbrana generaiiteta z voditelji avstrijskih narodnih socialistov Pozdravil se je z vsakim posebei in stopil nato na balkon mestne hiše Sprejelo ga je četrt ure trajajoče vzklikanje in navdušeno pozdravljanje . Hitler — Yodfa Avstrije Ko se je naposled vendarle množica nekoliko pomirila, je pozdravil Hitlerja v imenu avstrijskih narodnih socialistov novi kaneelar dr Seyss-Inquart V svojem govoru je med drugim izvajal: »Napočil je čas, ko je kljub vsem mirovnim diktatom, kljub vsem razprtijam in kljub vsemu nerazumevanju vsega sveta končno našlo nemštvo pot do nemštva. Danes je naš narod naposled končnoveljavno fdružen. da lahke prevzame vsako skupno borbo in vsako trpljenje kot enoten ne-rzizdružljiv narod. Sedaj imamo tudi mi Avstrijci za vse čase svojo svobodo in vas popolnoma neodvisno svečano priznavamo ln proglašamo za svojega voditelja. Istočasno pa tudi najsvečanejše objavljamo ln proglašamo za neveljaven člen 88. senzorna enske mirovne pogodbe.« Prvi Hitlerjev govor na avstrijskih tleh Množica je te besede sprejela z nepopisnem navdušenjem ter je v zboru več minut vzklikala Navdušenje pa je doseglo vrhunec. ko je nato stopil pred mikrofon Adolf Hitler. »Nemci, nemški rojaki in rojakinje! Gospod zvezni kaneelar! Zahvaljujem se vam za vaše pozdravne besede. Zahvaljujem se predvsem vam, ki ste prišli v tako velikem številu, da posvedočite. da ni le volja in želja maloštevilnih nekaternikov. da se ustvari ta velika nemška država, marveč da ie to volja ir. želja vsega nemškega naroda, želel bi, da bi bili sedaj tu navzoči vsaj nekateri enih mednarodnih iskalcev resnice, da bi to resnico ne samo videli, nego jo tudi spoznali in priznali. Ko sem nekoč Dred davnimi ieti odhajal iz tega mesta, sem nosil v srcu globoko prepričanje. ki sem mu ostal zvest In lei me preveva tucli še danes. Upoštevajte mojo globoko ginjenost, ko v;dite da se je danes po tako dolgih letih to moje prepričanje uresničilo, če me je božja previdnost poklicala ri tega merta ven in me je postavila za voditelja države, potem mi je dala na pot nalogo, ki je obstojala v tem, da to svojo ožjo domovino zopet vrnem Nemčiji. V to nalogo sem trdno veroval, za njo sem živel ;.n se boril ln mislim, da sem jo sedaj izpolnil. Vi ste priče in poroki za to. Ne vem katerega dne boste pozvani, a upam da ni več daleč čas. ko boste poklicani da pred vsem svetom izrazite svoje prepričanje. Prepričan sem. da bom mogel pred ostalim nemškim narodom s ponosom pokazati na svojo domovino Izid tega glasovanja mora pokazati vsemu svetu, da ie zaman vsak nadaljnji poizkus zopetne razcenitve nemškega naroda. V nemških vojakih k! so iz vseh delov Nemčije danes vkorakali v Avstrijo vidite za vse žrtve pripravljene pobornike nemške narodne skupnosti borce za našo svobodo za moč in veličino, za bodočnost velike skupne nemške države. Nemčiji Sieg Heil!« Množica je sprejela H:t!erjeve besede z viharnimi ovacijami n je ob koncu zapela nemško in nato narodno socialistično himno. Kaneelar Hitler, ki se je umaknil v dvorano, se je moral pono\Tio pokazati na balkonu Po kratkem razgovoru s svojimi rojaki, med katerimi je bil tudi njegov nekdanii učitelj, se ie H tler v spremstvu avstrijskih ministrov in predstavnikov narodnih socialistov ob 20.45 odneljal proti Dunaju. Hitlerjev manifest Ostri napadi na dr. Schuschnigga in njegov režim Utemeljitev vojaške zasedbe Avstrije BERLIN, 12. marca. br. Opoldne je minister za propagando Goebbels lz urada drža vnega kancelarja v Berlinu prečita! po radiju poslanico državnega kancelarja Adolfa H tler ja. Poslanica, ki so jo prenašale vse nemške, avstrijske, švicarske, norveške, italijanske in ameriške radijske postaje, se glasi: Nemci ! Z globoko bolestjo v srcu smo te leta sem doživljali usodo naSih rojakov v Avstriji Večna zgodovinska povezanost, ki jc bila reSena že 1. 1866. v svetovni vojni pa ponovno potrjena, je Avstrijo že od nekdaj vključila v nemško narodno In življenjsko skupnost. Bol ki so jo tej državi povzročali najprej od zunaj, pozneje pa od znotraj, smo občutili kot našo lastno bol, kakor nasprotno vemo. da je mili jonom avstrijskih Vemcev nesreča Vemči.je povzročila enako bolestno sočutie Ko je v Nemčiji narod po zaslugi zmage narodne socia- listične ideje zopet našel pot k samozavesti velikega naroda, se je prčela v Avstriji nova doba trpljenja in težkih preizkušenj. Režim, ki nI imel nikake legalnosti, je poskušal svoj od ogromne večine avstrijskega naroda odklanjani obstoj braniti z brutalnimi sredstvi ter se vzdržati z osebnim in gospodarskim zatiranjem 6 je bil podpisan samo za to, da se v prihodnjem trenutku zopet izigra. Brezpravnost ogromne večine avstrijskega prebi v Ušiva je u>>ala še i f.«;alje. njihov peloj »r ni nič spremenil. Še nadalje so ostali brezpravni pariji. Kdor se je priznaval k nemški narodni skupnosti, je ostal ne glede ua to, ali je priprest cestni pometaš ali visoko zaslužen mož, brez pravic. Se drugič sein skušal dovesti do sporazuma. Prizadeval sem si, da bi reprezentanc tega režima, ki jc- stal brez vsake legitimne legitimacije nasproti meni po nemškem narodu izvoljenemu voditelju in nemškemu kancelarju prepričal, da je to stanje trajno nemogoče in nevzdržno, ker se naraščajoči odpor avstrijskega prebivalstva ne more z naraščajočim nasiljem več pritiskati tla, ter da je od gotovega trenutka tudi za Nem« jo neznosno še nadalje gledati tako nasi -ivo. Ce je danes celo reševanje kolonialnih vprašanj odvisno od načela samoodločbe najnižjih narodov, potem je neznosno, če šest in pol milijona pripadnikov starega, velikega kulturneea naroda ostane po volji takega režima praktično na še nižji stopnji. Hotel sem z novim sporazumom doseči, da se v tej državi priznajo vs«»m Nrmcem iste pravice in iste dolžnosti. Ta sporazum naj bi služil za pravilno izvajanje sporazuma z dne 11. julija 1936. Par tednov pozneje smo morali žal ugotoviti, da možje takratne avstrijske vlade niso mislSli na to, da bi ta sporazum 'z-va.jali po njegovem smislu in duhu, da pa bi za svo'o neprestano kršitev vseh pravic avstrijskih Nemcev dob li alibije, je bilo sedaj izmišljeno nekako ljudsko glasovanje, ki naj bi ogromno večino tega naroda napravilo končno veljavno za brezr-ravno rajo. Modabtete tega potopanja naj bi bile samo enkratne. Države, ki že leta In leta sem n; imela sploh nobenih volitev, ki jI manjka vsaka podlnp-a za volitve, nima nobenih priznanih volilnih spiskov, nobenih legaln'h glasovnic, nobene sprejemljive kontrole nad voliln'm postopanjem, nobenega jamstva za nepristransko vodstvo tega ljudskega glasovanja nobenega Jamstva. da bodo glasovi pravilno prešteti in priznani, takega glasovanja ne more Izvesti. S temi metodami si .je hotel rež'm pridobiti značaj legalnosti. Petnajst let *ra smo se narodni socialisti boril« za pravice nemškega naroda, a to na drugačen način. Odkar mi je pokoini maršal Hindenburg poveril vodstvo države in odkar ml je ves nemški narod zaupal vodstvo nad sanrm seboj, sem vedno znova skuhal opravičiti legalnost svojega dela 5n dejanja in sem ga vedno znova predložil narodu v potrditev ter mi je verino znova bilo zopet potrjeno. Ce bi metode, ki se jih je posluževal Sehuschn'gg, uporab'li ml pri ljudskem glasovanju v Posaarju. bi takemn glasovaniu nihče ne verjel in bi se nemški narod ne möge' vrniti v svojo domovino. Mi smo dru«Wnega mnenia o ljudskem glasovan iu. !Wisl«m. da smo lahko vsi ponosni na to. ker srno lahko pr; glasovanju v Posaarhi nod kontrolo vsapti sveta neoporečno dokazali, da se poslužujemo dru-ea^nib metod in da nam ie nemški narod tudi tam od vse«*a izražal svoje Sn por»"'nn Miir.nn "e. Proti temu poskusu volilne goljufije pa se je korčno rem«ki narod v Avstriji sam dvignil. Ce bi takratni rež'"m nameraval ? brahialnimi sredstvi protestni pokret enostavno zatreti. bi nem«ki narod novega nasilja v nobenem primeru ne mogel več dopustiti in b« rezultat tega samo nova državi ianska vojna. Nemčija ne more dopustiti, da bi se na tem ozeml.iu Nemci od nasilnikov še nadalje zasledovali in preganjali zaradi svo-ie pripadnost» k n«»i»»Ekpmii narod» aH zaradi «vo*ei"f! svetovnega naziranja. Hočemo mir in red! Zato sem se odločil, milijonom nem*kera naroda v Avstriji dat; na raznolago vso podporo Ncm?'i«* Od dav» korakajo preko vseh me*a npmfke Avstrì«p Mp nemške voteke Teli p""«-' pe5ad"ske dìv^ip In motorizira»' oddHki. narodno SA in S« oddo'pk n* 7«»mlii in nad nomi, cela krde'a n»5?b hom^n'kov na sinVm nebu. kl so h"! «am' noM'ea"' od nove narodne C0P'!>'Scf ne vlndp na nrtrtafn na OO-moč. so is»m«-iskal v Braunauu hišo, v kateri je bil rojen. Popoldne so ga pričakovali ▼ Lincu, ker je bilo rečeno, da bo obiskal v okolici Leonding, kjer &o pokopani njegovi starši. Hitlerjev plebiscit v nedeljo? Bratislava, 12. marca. AA. Po steh z Dunaja bo nova avstrijska vlada priredila plebiscit ie v nedeljo 20. Vkorakanje nemške vojske Oddelki nemške armade so začeli prodirati v Avstrijo včeraj zjutraj — Povsod so bili sprejeti z ovacijami Dunaj, 12. marca. br. Po nalogu nem- šket,- kancelarja Hitlerja so davi ob 5. nemške čete prekoračile avstrijsko mejo in začele korakati v Avstrijo. Koncentracija nemških čet je bila izvršena že včeraj ter so že v teku včerajšnjega popoldneva posamezni oddelki zasedli vse važne postojanke vzdolž nemško-avstrijske meje. Skupno je bilo pripravljenih 7 divizij peša-dije, več oddelkov topništva ln močni motorizirani oddelki. Nemške čete so vkorakale v Avstrijo v štirih kolonah, tako da je ena pri Lindau ob Bodenskem jezera prodirala na Pre-darlsko. druga preko Scharnitza ▼ Ino-most,, tretja v Solnograd, četrta pa pH Passau proti Linzu in Dunaju. Obenem s četami so krenili tudi močni letalski oddelki. skupno okrog 500 velikih bombnikov ter lovskih in izvidniških letal. Letala so med poletom tros:la na avstrijskem ozemlju letake, s katerimi sporočajo avstrijskim hitlerjevcem pozdrave nemškega naroda. Avstrijska vlada je že sinoči najavila prihod nemške vojske in je pozvala prebivalstvo. naj se ji ne upira, marveč naj jI priredi bratski sprejem. Avstrijska vojaška poveljstva so dobila naročilo, naj pripravijo za nemško vojsko stanovanja in preskrbe za prehrano. Posamezni oddelki so dobili tudi nalog, da se pridružijo pohodu nemške vojske. To se je tudi zgodilo in vkorakanje nemšk h čet v Avstrijo nikjer ni izzvalo incidentov. Popoldne ob 15. je s po-ebnim letalom prispel na Dunai poveljnik nemškega letalstva general Milch, ki so ga na Dunaju svočano sprejeli. Dunaj, 12 marca. w. Prodiranje nemških čet poteka bolj počasi, kakor so pričakoval', ker jih rrebivalstvo povsod zadržuje z navdušenimi sprejemi. Za Štajersko določene čete so prispele na Zgornje štajersko ob 16. ter nadaljujejo svoj pohod proti Grr.dcu. Ker jim pr^biva'stvo prireja prisi-čne in dolgotrajne sprejeme, ne bodo prispe'! v Gradec pred 21. V Gradcu se je zbralo preb valetvo že okoli ,x»ldneva. Množice so v resnici nepregledne. Kljub vetrovnemu in dokaj hladnemu vremenu vztrajajo ljudje na ulieah, da ne bi zamudili sprejema. Prvi ok lopni avtomobili so pr speli ob 11 30 v Ried ob Innu. ob 11.45 v Efere-ding v Weitzenkirchen pa ob 11.50. Prihod nemških čet se je izvršil brez vsak.h incidentov. Ob 12.10 bo prvi necnÄd oCklojy ni avtomobili priapeli t Linz. Manifestaci» je ob prihodu prvih rwcaàkih öot so tramale več ur. Salzburg, 12. marca. AA (DNB>. Prt prihodu nemških čet ni b!lo nobenega Incidenta. Avstrijske obmejne straž« so po* zdravile nemške čete, ki so prodirale t dveh kolonah. V rojstnem kraju kancelarja Hitlerja Braunau so nemške čete posebno prisrčno sprejeli. V Salzburgu »e )• briga dni poveljnik general Borsil stavil takoj na razpolago poveljstvu nemških čet. Prve nemške čete na Dunaja Dunaj, 12. marca AA. Dane« J« 120 nemških letal prepeljale na Dunaj nemški bataljon, ki je štel 500 mož v popoini vojaški opremi. Nemški vojaki so takoj zasedli letališče v Aspernu. Dunaj, 12. marca. s. Zvečer se j« vrSila na Dunaju viiika bakljada. ki Je korakala od univerze preko Ringa do Schwarzeo-bergplatza, kjer je povorka defilirala pred člani zvezne vladi. V poznih večernih urah so prispele prvo nemške čete na Dunaj, katerim je prebivalstvo priredilo navdušene ovacije. Tudi v Solnogradu so ceste pokie vzhičenega naroda. Po ulicah koraka nemška vojska, ki jo prebivalstvo obsipa t rožami. Nemška vo}ska na Brennerju Innsbruck, 12. marea, p. Danes ob 13.45 s* Je na dosedanji avstrijski meji na Brenne*-akem prelazu pojavilo 13 vojnih tovornih avtomobilov z oddelkom nemške vojske pod vodstvom nekega podpolkovnik«. Nemfld podpolkovnik je takoj »topil t stik s italijanskimi mejnimi oblastmi. Poveljnik« brennerske garnizije je poslal pismo. ▼ katerem mu je sporočil, da mu prinaša pozdrave nemškega naroda in izrabe njegovega občudovanja za italijanskega duceja. Ita'i lanski kapetan mu je rm ta pozdrav odgovoril s »ličnimi prijateljskimi izrazL loo.ooo mož Praga, 12. marca. o. »Prager Mittag« poroča, da je Mi klas opoldne podal ostavka Na Dunaju računajo, da šteje nemška vojska, kl je zasedla Avstrijo okrog 100.000 mol, Usoda Miklasa in dr. Schuschnigga Od zveznega predsednika Miklasa zahteva nova vlada» da mora odstopiti — Schuschnigga hočejo obtožiti -Domovinska fronta razpuščena — Vsi državni funkcionarji zamenjani s hitlerjevci Praga, 12. marca o. Nova avstrijska vlada je pozvala državnega predsednika, da odstopi. Če ne bo to storil prostovoljno, bo nasilno odstranjen. Njegovo palačo so zastražili hitlerjevski oddelki. Tekom noči in danes je bilo na Dunaju aretiranih veliko število prvakov patriotske fronte. Med njimi je tudi bivši dunajski župan dr. Schmitz ter znani polkovnik Adam. Osumili so ga da je delil orožje socialistično orientiranemu delavstvu. Bivši zvezni kaneelar dr. Schuschnigg je interniran v dvorci? »Belvedere«. Avstrijska vl^da se med tem po svojih diplomatskih zastonnikil-pogaja z vladami sosednih držav ali bi bile pripravljene soreieti bivšega zveznega kancelarja na svoje ozemlje. Oblasti dolžijo Schuschnigga, da je 2 mili- jona Šilingov državnega denarja porabil za pIebiscitno propagando v poslednjih dveh dneh. Se preden ga bodo spravili čez mejo, bo moral položiti račun o tem denarju. Dvorec »Belvedere« je v*s obkoljen od narodno socialističnih napadalnih oddelkov in policije. Bivši podkancelar Gvido Zernatto je Dobegnil v Bratislavo in namerava od iti v Budimpešto Po zadnjih vesteh jr bil nekje na avstrijski meji aretiran bivSi vodja Heimatsrhutza knez Star-hemberg. Patriotska fronta je razpu-fčena. Vsi deželni glavarji so odstavljeni. Povsod so prevzeli oblast narodno socialistični funkcionarji. Avtonomij» dežel bo odpravljena, d^želnj zbori razpu-šiemL Zavrnjena protesta Anglije in Francije I>ondon, 12. marca. br. Reuter poroča: "Po naročiiu vlade je angleški poslank v Berlinu sinoči izvršil demaršo pri nem-Akl vladi ter ji izročil ostro protestno noto za rad' dogodkov v Avstriji. Nemška vlada je stično, kakor enak protest Francije odklonila tudi Angleški protest s motivacijo. da gre za interne zadeve nemškega naroda ter da je nemška vojska poslana v Avstrijo na Izredno prošnjo in zahtevo avstrijske vlade. AngleSKa vlada je imela danes tornino sejo, kd je trajala dve ta pol ure. Proti dosedanjemu običaju je bil o tej seji Izdan ahižbeni komunike, ki se glasi: Angleška »lada je na svoji današnji Predai seji razpravIjala o dogodkih t Avstriji ter ie odobrila poročilo o angleškem protest« » Berlin«. Ministrski predsednik in zunanji minister s a že ob priliki razgovorov z nemškim zunanjim ministrom izrazila nedvomno mnenje angleške vlade, da bi mo «rio vsako vmešavanje v avstrijske norran;e nadeve roditi naj-ialekosažnejše posledice. Vlada je tudi izrazila mnenje, da nemško postopanje kar najbolj neugodno vpliva na nemško-angleške razgovore in Iz-podkopava mednarodno zaupanje. Angleška vlada je v stalni zvezi s francosko vlado ter z vso potrebno pozornostjo za-«leduje razvoj dogodkov. Člani vlade so bili naproženi naj ostanejo v bližini Londona, da bodo vsak čas dosegljivi. Za ponedeljek dopoldne je sklicana druga izredna seja vlade.« Današnji 1'ondorfki listi objavljajo obširna poročila o dogodikih v Avstriji, ki so napravili v angleški javnosti zelo globok vtis. V svojih komentarjih naglašajo lieti, da je Nemčija zopet postavila Evropo pred itvrie- no dejstvo ler da je Avstrija odslsj samo ie nemSka provinca. Pariz. 12. marca. br. Uradno poročajo, da je irancoski poslanik v Berlinu vložil pri nemški vladi protest zaradi poßtopanja NVm čija napram Avstriji. 0 svojem protestu 0(»0 zana francoska vlada na dalekoseäne posle-dice. ki se še ne dajo predvideti. Neunška vlada je protest zavrnila z utem.djtvijo da gre za notranjo zadevo nemškega naroda. Pariz, 12. marca AA. (Havae) V pariških poiitiÒ!i.ih krogih r premij jo še vedno z naj-večjhn zanimanjem vse podrobnosti avstrijskega razvoja. V političnih krogrih izjavljajo. da nihče ne podcenjuje pomea;< najnovejših dogodkov, da »e pa zavedajo, da pravni položaj ne nudi nobene osnove za kakršnokoli mednarodno in pravno intervencijo. Dejstvo je, da ie vlada dr. Sey»s-In-quarta povabila nemš e čete, naj pridejo v Avstrijo. Pii tem je tudi bivši kancelar dr, Sehuschnigsr po svojem odstopu pozval avstrijske čete, naj se ne npro nemškemu vojaštvu. da bi vdrlo v Avstrijo. Zaradi teca po mnenju dobro poučenega kroga ne ste za napad s stališča pakta Društva narodov, ker avstrijska vlada sama ne smatra svoje de'e'e 7,a napa* Vire. Berlin, 12. marca. AA. (DNBÌ. Po poročilu iz PaHza so avstrHsk* dogodki na-oravill na francosko javno3t najgloblji vt's prrič. ker se 1e preobrat «zvrS1!! s tr>vk.®no hitrostjo. drurč pa zato ker je bil brez premia krvi in težMh IneMentov. Nitore francoske račks teh vzročnih pojavov je bila realnost nemškega narodnega edinstva. spričo katere en som nemški narod m mogel biti razdeljen na dve državi. Pogled' vsega inozemstva, pravi nadalje list. so sedaj uprti na Itali io. kakor da je tu pričakovati kakršt ekoli reakcije Toda v Italiji ne more biti nikakih negativnih reakcij. Stališče Italije ie popolnoma jasno. Itali ia je pripozna>n nuji i naravni razvoj nemške narodne zgodovine >n mu ni stavila nobene zapreke, pa tega tudi ne namerava storiti Italija je lavztia stališče. da je treba spoštovati narminostna načela in izvajati mednarodno korektnost. razpoloženje v ČSH Prebivalstvo ne Izgublja samozavesti — Seje vlade Praga. 12 marea o. V CSR vlada resno razpoloženj« in veiika skrb a naroi ae drži ti noža to in izguUii samozavesti Češkoslovaška vlada ;e imela že enoči dolgo sejo, danes pa ie v stalnem stiku e predsednikom republike R-enešem L'krenjene eo vse mere opreznosti. Meja napram Avstriji je strogo zastražena. V to svrhe so bile še tekom no-č-i ojaóetie v*e vojaške posadke Ravno tako eo na meji napram Nemčiji storjeni vsi potrebni koraki. Splošno pa se smatra, da s e bo nemška intervencija v Avstrij strogo dr. Sala svojega okvira In da se korektni odu<>-foji med N'eméijo in CSR ne ixxlo kvariti V rako zvanprn mešanem ozemlju »e seveda razpoloženje silno nervorno. toda mir dose-daj ni bil nikjer skaijen. V polit čn:h krogih se govori, da ni izključena ie'na mohilizaciiVi vo.is'--e ki seveda ne 'r' im?»la drugega namena, kakor onv>_ počiM brezhibno izvršitev vseh varnostnih ukrepov. Praške ulice so ves Jan natrpane ljudstva. ki oblega redakcije listov ter razpravlja o dogodkih. Popoldne s« ie raznesla vest. Aa bosta F ran oija in Anglija rzvišili v Berlinu ponovno demaršo ter zahtevali raz&ščenje o no- šajev mej Nemčijo in CSR. Praga, 12 inarca b. Izmed jutranjih listov abjavlja danes daljši komentar o novem rav voju v Avstriji samo »Prager Taffb'att«, ki piše med drugim: Kakorkoli na i presojamo poslednje dogodke, v povojni zgodovini je težko najti primer, ki bi bil sedanjemu po-dol>en. V fcem trenutku 5p ni mogoče p-eso-liti da!jnosežti"sri lo-odkov ki se odigravajo med AvstìV» in Nemčijo. V veej nizor-nosti na se nrm knrfe t.raciika avst'iV'keaa kancelarja dr Schusrhnlgga. ki je vse drug' zapostavil glasu humanisti in se odrekal svojemu p-otož/i ju, samo zato, da bi Avstri.id prihranil prelivanj« krvi eg ii Avstrije V velikem številu beže Sustlscionarji prejšnjega režima« plemiči in židje — Čsl meja zaprta mu je bil ustavljen brzi vlak, ki Je vozi! proti češkoslovaški meji ker je sprevodnik prijavil več potnikov, češ, da skr vajo pr' Prapa. 12. marca. h. Zaradj veliksga navala beguncev iz Avstrije je češkoslovaška vlada odredila začasno zaporo mejp proti Avstriji. Na meji patruliraio motorizirani policijski oddelki, kontrola potnikov pa j? zelo ooostrena. Danes je pribežalo na avstrijsko mejo veliko število Židov, ki so sku-šali iztihotapiti iz Avstrije večj? zneske. Na m^ti pa so jih zalotili narodno socialistici napadalni oddelki, ki so prev/pli nadzorstvo nad me;o ter j'h odve\"sfri jflkim beguneem, zlasti onim. ki so že včeraj prišli na mejo, je uspelo. da so pobegnili. Snoči se ie pripeliala z avtomobilom fran-roškega konzula na Dunaju na m-^jo pri Bratislavi soproga bivšega avč»tr> :skega kan ceiarja dr Dollfuss« ? otroki Na internen ciio franroskpga konzula so ii fvSkoslova «ke oliasti dovolile prehod pr^ko m»»ie Za časno se ie nastanila v nekem bratislavskem hotelu Danes sta prispela v Bratislavo biv §a avstri;ska ministra v Sehusihnlggovl via di dr Slo<-king?r in ZernaMo. ki sta prav ta''o 7«Časno ostala v Bratislavi. Med be ffunri ip rlp«tl m^oon -"»V:t, Rudimnexfa. 12 ma'ca A A f Ha vas) Da nes p»»poldne so prispeli v Dier in druga madžarska mesta številni avstrijski begun cL Dunaj, 12 marca, o Mnogo Židov je že % nočnimi vlaki zapustilo Dunaj. Pri Wagra- sebi valuto. V vlaku je bila takoi izvršena pre-skava m so zapknilt večje vsote tujih valut. Slične preiskave so bile nato v vseh ostalih vlakih, ki so odhajali ponoči z Dunaja proti Madžarski in Češkoslovaški. Beg Židov z Dunaja pa vsekakor ni bil tako nujen. Novi notranji minister je odredil vse potrebno da se je tudi v tem pogledu ohranil mir na Dunaju. Vznemirjenje na Madžarskem Bn ri impesta. 12. marea, p Dogodki v Avstriji so izzvali na Madžarskom silno vznemirjanja. Vlada se ie ie snoSi sestala in je zasedala globoko v noč. Zunanji minister Kanya ie obširno poročal o političnem položaju elede na prevrat v Avstriji. No'ranji ministpr Szell je poročal o ukrepih, ki jih je odredil zlasti za o!iačenje varnostne sluz be na meji. Madžarsko-avstriiska meja i? bila zaprta in je vsak prehod čez mejo pre povedan. Hess na Dunaja Dunaj. 12 narca AA (Reuter) Potrjujejo se ves-ti da je namestnik vodie -ajha in kanclerja Rudolf Hess prišel na Dunaj. Snoči je bil 2e v kanclerski palači. Berlinski listi Berlin, 12. marca. AA. Tu smatrajo, da pomenijo dramati6ni dogodki, zaradi katerih je moral Schuschnigg odstopiti, prvi tri-umf Velike Nemčije »En narod ena država in en vodia« so bile besede ki jih je snoči avstriiski radio prvič prenašal. Te besede so tudi značilne za naziranje vodilnih krogov v Nemčiji Po njihovem mnenju je avstrijsko vprašanje notranje nemško vprašanje in ni v nobeni zvezi z mednarodnimi pogodbami. Tu ostro obsojajo korake, ki » lih povzele tuje države pn nemški vladi s pozivom naj spoštuje svoje obveznosti do Avstrije. Smatrajo, da je to nepravilno poseganje v zadeve nemškega naroda Zgodovinskega poteka dogodkov ni mogoče ustaviti. V ostalem naglašajo. da je Seyss-Inquart sam brzojavno zaprosil Hitlerja, naj pošlje nemške čete v Avstrijo, da ohranijo red. »Völkischer Beobachter« piše med drugim: »Sedaj je padla odločitev Narodno-socialistična misel je v Avstriji zmagala. Preveč nerodna in nespretna je bila igra. s katero je mislil Schuschnigg deliti Nemce na eno in drugo stran Salzache. 11. marca 1958 pomeni zasUižen konec sistema, ki je skuša' umetno živeti v neki notranji lastni smeri Odslej bo vodil usodo nemškega naroda tudi v Avstriji narodni socia'izem Pomembno dejanje U. marca 1938 bo prešlo v zgodovino tudi kot doka/, da državni vodja ni po/abi! svoje ožje domovine in da je bil vedno pripravljen vrniti tej izmučeni deželi duševni in materialni mir. Svoj hoče k svojemu Hrepenenje milijonov Nemcev se bo sedaj končno izpolnilo.« »Berliner Börsenzeitung« piše. da nastaja sedaj po volji avstrijskih Nemcev nova Avstrija, ki jo bodo vodili v nemškem duhu. Nemčija ne misb anektirati Avstrije, pač pa želi, da naj avstrijske ljudstvo sa-,no in s svojo pravo in resnično voijo odloči o svoji usodi, čim jasnejša bo ta volja, tem krepkejši bo mir v Evropi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da jc sedaj odprta pot do končne pomiritve Avstrije Tujina naj te dogodke oceni samo s stvarnega vidika »Berliner Lokal zeitung« piše med drugim: Kancelar Hitler je lojalno izvajal berchtesgadenski dogovor. Schuschnigguva vlada pa je že od prvega dne nastopala popolnoma nelojalno. Dr. Schuschnigg in njegovi sotrudniki so povsod sabotirali nemški mir. Nemško ljudstvo hoče sedaj samo odločati o svoji usodi. Manifestacije v Berlinu Berlin. 12. marea, g V Berlinu so se nocoj vršil* velike manifestacije nemške narodno socialistične stranke. V vseh predmestjih so se zbrali oddelki stranke z godbami. Vdikan-ka baklja-ia se je pom knla po ulicah m3s vražniku hude izgube. Sestreldi sino dve-' sovražni letali. Na drugih bojiščih ni nobenih dogodkov. »eležke Elektrifikacija Metlike Kar lovec, 12. marca o. Mestn-i eektri'na centrala elek'rificira z, aj že daljno okolico Karlovca. Med drugim so postavili 14 km dolg vol z napetostjo 20 000 vo'tov. ki so ea spelia" v M^tPko Poleg Met,:ke nameravajo elektrificirati tudi njeno š ršo okoll- Koover v Varžavi Variava. 12 marca AA Bivši predsednik Zed n^nih dr-av Hoover je prispel snoči v Varšavo n^nes ea je sprejel pred-sed^'k rprniblik" Moc'c!cki. Velika stavka v Lodzu Lodz. 12 marca AA Snoči je začelo stavkati 36 000 delavcev ^apo^tenih v tek-j stilni industriji, ki zahtevajo 40-urno delo A na teden. Naknadno zgražanje JugorasDvsiki >Slovertski aeiavöc-f ee razburja, ker smo zadnjič p ribi li njegovo ne skrenò zgražanje Earadi znaka krščanskih socialistov, ki predstavlja križ in kiadivo. List je namreč videl v združitvi križa a kladivom grdo blaafem jo, ker imajo tudi komunisti v svojem znaku kladivo Prav nič pa se ni razburjal, ko je okrasilo ka'joliSko prosvetno društvo »Aljaž« na Jesenicah svoje letake za neko igro z masko, harfo n križem. Sedaj pravi »Slovenoki delavec«, da je *v resnici stvar taka da je bil znak kladiva ln križa po nastanku cerkveno obsojen, znak »Aljaža« pa fie ni b!L Res pa je tudi, da Je ta znak zelo neokuren ... « Zanimivo glasovanje Iz Stranic pri Konjicah nani pišejo". »Jutro« je že park rat poročalo o ft|K>ni. ki se je bil razvnel med prebivalci nekdanje samr**!oine občin? Stranice. Občini ie pred kakimi 10 leti zapustil neki dobrotnik okrog 75.000 din. 1 aikratnemu županu je rekel, da je namenil ta denar za zidanje, odnono popravilo šol», ker je sedanja, že v takem stanju, da postaja bolj in boli nemogoòa. V zadnjem času pa se je od nekaterih ijudi sprožila misel, da bi se ta denar ne porabil za èolo. temv»Č m zidanje Prosvetnega do ma«. Za to mi&el se zavzema tudi g. župnik. Najprej pud poro odraslih otrok Jt razširjal trgovino ter dokupil podružnici v Ljutomeru in Strigavi, kl Ju zdaj vodita sinova Ciril in Melo«/. Senčarjeva htia Jt bila tn Jt vedno odprta gostoljubno vsakomur. Nt tomo prijatelji Ut znanci, tem vrč tudi vsi, ki to pomoči potrebni to tu vrdno našli uteht. Serčarjeva družina Jt znana po tvoji narodni zavednosti »Slovenski Narod« in •Jutro* ite jet o Senčarjeve med tvoje naj-tvnstejše prijatelje. Sokolska četa, gasilska teta, šolska mladina ln drugi lahko vedno računajo na podporo Senčarjeve družine. Slovi Jencu, krepki prleški korenini, telimo, da bi t svojo dobro tenko, gospo Miciko, doživel št dolgo vrsto let, zdrav tn zadovoljen v družinskem krogu tvojih najdraž Jih-_ cöfcjjub j« posebna prednost odv*» jalnega sredstva DarmoL Vrhu tega deluje milo tn brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol Razstava umetnic MIA zasluži vso pozornost v umetniškem pe^-tl/onu pod l^vofljem zbuja veliko pozornost. Vsi razstavni prostori to polni podob, plastike in arhitektonskih osnutkov, ki dajejo gledalcu mod- Ob 88. letnici rojstva T. C. Masaryha so v Pragi mani-Jestirale neštete množice za nedeljivo ČSR Veliko zanimanje za Izlet na Oplenac Vodstvo CMD prosi, da se zanimanci čimprej prijavilo LJubljana. 12. marca BCaJtcr » Je lahko pričakovalo, J« napoved romanja ClrtlmeLodarjev na Ople-Stac zbudila med narodno zavednimi Slovenci oblino zanimanje. Pohiteti na grob Viteškega kralja ln velika Osvoboditelja je Iskrena tei Ja vseh pravih CirUmetcdarjev, Ce zlasti pa onih, ki ao ie iiveli pod tujo oblastjo. Truplo VlteSkega kralja podiva » grobnici v spokojni, tihi družbi slavnih prednikov v kripti veličastnega božjega hrama na Oplencu. Clrilmetodarjl bodo poroinab tja v najlepši dobi prebujenja, ob prazniku pomladi, ko bo Vesna razgrnila pestro cvetje po planjavah ln ko bodo ©zeleneli gozdovi Junaške šumadlje. Clril-met/xlarji s* bodo razgledali po prostranih pokrajinah Jugoslavije tn poprosili Viteškega kraJja Mučenlka, naj bdi nad Jugoslavijo, za katero Je moral preliti svojo dragoceno kri- Vodstvo CMD je poskrbelo sa posebni brzovlak, s katerim se bo 400 Izletnikov lahko udobno peljalo do Mladenovca ln nazaj od Mladenovca do Oplenca pa se bodo Izletniki popeljali v dveh skupinah. Za vse bo poskrbljeno, da se potnikom dolgo potovanje kolikor mogoče olajša. Izletniki si bodo lahko natančno ogledali dragoceno umetnine slovite kraljevske zadužblne, naslednji dan pa znamenitosti aaše bele prestolnice. Oglašalo se mnogi z vprašanji, če se lahko Izleta udeležijo tudi nečlani. Na to vprašanje smo ie odgovoril! Ln ponavljamo: Družba sprejme vse dobre rodoljube, tu t! nečlane, obenem pa želi. da postanejo č!sni pr svojih najbližjih podružnicah, saj je letna članarina neznatna, komaj 12 dinarjev. CMD zatorej vabi vse. ki so do-br- volje da se pridružijo romanju na Ople-oa.;. Ali se lahko Izleta udeleže tudi otro- ci T Lahko, v družbi staršev ali drugih svojcev Zanje se bo skušala doseči četr-tlnska »ozjUna. Za državne uradnike Je zaprošen dopust s dneh Izleta. NI dvoma, da bo prošnji ustreženo. Vodstvo Izleta naproša, da prijavljencl vplačajo voznino (260 din za II. razred ali 188 din za Lil. razred) pri svojih podružnicah, v LJubljani pa v blagajni Bonačeve trgovine v Se-lenburgovl ulici. Doslej Je prispelo ie veliko Število prijav, s katerimi so voznine j večji del tudi že vplačana. 70 let Frana Senčarfa V osrčju Prlekije na prijaznem hribčka pri Mali Nedelji praznuje danes 70 letnico ugledni trgovec F ran jo Senčar Rodil it Henrika Santel: Tihožitje nost, da te spozna t sodobnim ženskim umetnostim vstvarjunjem v Jugoslaviji. Ru-munlji in Češkoslovaški. Po Izboru del Je : razstava zanimivejša, kakor marsikatero. •J -i.f" i. 36. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE žrebanje L razreda 13. in 14« APRILA 1938. Dobitki t Din 64,991.000 - CENA SREČKAM ZA VSAK RAZRED : l/1 srečka Din 200.— £ srečke Din 100.— srečke Din 50.— IZPLAČILO TAKOJ — BREZ O D B I T K A I STROGO SOLIDNA POSTREŽBA ! GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN I DRUG GAJEVA 8 ZAGREB ILICA 15 Naročila naj se naslovijo NARAVNOST NA NAS, ker nimamo nlkjar ne preprodajalcev ne ageutov. Imena dobitnikov ne dajemo v javnost pod nobenim pogojem! Dva požiga iz maščevanja Eden požigalec je že pod ključem, drugemu so na sledi Je v Boiehnečicih pri Sv. Juriju ob ščavnf-Ci. Za zakonsko družico ri je izbral »Küp-Ijenovo Miciko* Iz Zihlave. Kot trgovec se Milica BeSevJČ; Ziina v Beogradu kar smo Jih videti poslednje čast v teh razstavnih prostorih. Posetnikom je na razpolago obširen katalog. Iz katerega se morejo seznaniti z najvažnejšimi podatki o razvoju likovne umetnosti v treh državah seveda kolikor Je bil ta razvoj In napredek povezan z ženskim vstvurjanjem. Konjice, 12. marca NaÄbn vrtim orožnikom ne je posrečil» B»tod»u pož palica PutoguKOvega ko&olca tu obeh vkiióarij. Kolarjeve in Koočeve. Med popkom na pucoriàóu kozolca ie našel komandir narednik 2,ivičnjak pločevinasto skodelico. Po i**nzvedovanju je pristala žena Poicgokovega viničarja Smoleja Martina da je skodolka njena. Takoj je pal^J eum na ritiičarja. Oglasila se je tudS priča, ki je ! zvečer, -iobre pol ure pred potai om šla od i Poiogekovih in med polio videla skozi ok_ j t» v viničarjevo stanovanje. Pri te«n je po naključju slišala, kako je prosila viničarka svojega moža, naj nikar tega ne stori. Vi_ ničar je aivrnJ, da bo storil, kar se je namenil. Viiničaj Smolej Martin je naposled eam oriznal orožnikom, da fe res kriv.. Polil da >e na kozolcu seno * petrolejem, lei ga je Oriuesel v omeiijmi skodelici ii stanovanja. ter neto r.ažgaJ. Orožniki so zaprli viničarja ki njegovo ženo. Za troje malih otrok pa ekrbi zdaj ga. Polecekova. Kakor kaže. vi niča rje va žena ni kriva in bo naj. i brio v kratkem ^spuščena. Pri latsüianjn te vi niča* tudi izjavil, da je zažgal h maščevanja. Tudi požar na Sojefca bo najbrž ▼ krat. kem pojunijoo. Orožnikom ee je posrečile dobita že pozitivne podatke. Na dan pred ooLutrom je bil v hiAi 741etne preužitkarioe Marije Pučnikove noki akroz 56 let stari mo.^tki in tahteva.1 jedi. Ker ženica ai ničesar imela, mu tudi ni mogla ničcaar dati. Možak je šel potem v bližni zoai, kjer je zanetil oueni in si nekaj kuhal. Potem pn ee je menda vrnil in tažeal hišo, kar )e rmelo Dudi fo stranio posledico, da je etara ženioa v ©eJjski bolnišnici umrla. Orožnik? »o nemaoeu ž« ta petami. DUH po IzpuhtevanJu telesa takoj ln trajno odpravi SANOI'CD. Varuje obuiev in perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogerljah parfurne-njah ui stičnih tigovinah DrogertJa Jančlgaj LJubljana, Krekov trg. Reg. mia. n*r. adr Si 316 Na razstavi avtomobilov v Beogradu Razstava vzbuja mno"o pozornosti, ker predstavlja mnogo novega Beograd. 13. marca Pavfljonl beograjskega sejmišča so se te dn spremenili ▼ velikanske garaže, v katerih >e rtailo prostore rnad poldrugi sto avtomobilov najrazličnejših vrst in porekla. Tako velike avtomobilske razstave še ni vi-«1« BaLksen. A vtomobilska industrija pač ea^-una, da je prišel čas, ko bodo poskušale tudi baLkanske države dohiteti druge civilizirane dežele, v katerih postajajo kolesij; i motorjem in pnevmatiko na kolesih bolj in bolj ljudsko vozilo. Avtomobilske •ovame se skoraj trgajo za jugoslovenski trg., čeprav pri današnjem življenjskem •tandardu kupi naAa država letno približno •aiT>o toliko avtomobilov kakor n. pr. Marseille na Francoskem ah pa Hamburg v Nemčiji in tudi ni pričakovati, da jih bomo že jutri ali pojutrišnjem lahko kupili ,'eodie. trije važni razlogi, zakaj vojska v prejšnjih litih ni dobivala večjih kreditov. Poslanski klub Jugo&lovemske nacionalne stranke je In bo vedno in povsod podpiral vojsko pri vsem in za vb«, kar rabi za svojo pripravljenost, zlasti tudi v razv anju tistega duha edinstva, ki je tako nujno potreben naši. pa tudi vsaki drugi vojski. Kar se lire orožne opreme, vemo. da so tudi krediti, ki sa danes zahtevajo od nas, majhni in ne zadostni. Tudi če bi bili mnogo večji, bi glasovali za nje. kakor bomo radi glasovali tudi za te kredile. ki jih g. minister voske zahteva od nas. G. minister pa naj skupno z vojaškimi starešinami dobro pazi na vsak dinar, da se porabi koristno, postino in na način, ki ne bo 1 notene rodoljubne strani izzval kakega suma ali kakega upravičenega ugovora. Jugoslovenska vojska je vedno Lais-la dobre In vredne ministre vojske ne samo danes, temveč tudi praj. Ni treba povzdigovati tega ali onega ministra voiske nad druge. Ponavljam, da »o vsi naši ministri vojake posvečali njej in njeni oriurav Ij^noetii vse svoje moči in da so vlade vseh režimov dajale vojski tolike kredile, kolikor je narodna moč mogla prenesti v dotičn^in času. Popolnoma naravno je. da vsak minister zahteva za svoj rasor več. kakor prišla-jata finančni minister in ministrski svet. Gotovo je. da nikdar nI bilo takega ministra vojske ki bi zahteval manj, kakor bi :nu finančni minister mogel dati. Izpadi, ki bi hoteli dokazati nekaj drugsga, so vredni obžalovanja, zlasti če prihajajo z odgovornega položaja in se jim v javnosti daje tako Široka publicileta, dočim se zaduši vsaKa pametna beseda, ki ee izrače * tega mesta Opozicija ni nikdar ovirala vlade č? ie zahtevala kredite za vojsko in njeno oborožitev. Tudi tedaj, ko je v narodni skupini besnela najbolj srdita smuko-ski borba, v I. 1928. je opozicija glasovala za pnvjfun ministrstva vojske, za k r »dite, potrebne na rodni obrambi- To gla^ovanjo I. 192S. se ie izvršilo po predlogu pokojnega Stjupana Ha diéa. Poslanci iz kluba JNS smo prepričam, da 6e bo jugoslovenska vojska v vsem Iržala tradicij nekdanji slavne srbske vo.ske. Ü8 bo tudi nadalje gojila divni demokratski duh. ki sem ga prej opisal, i»i tla bo varovala duh edinstva. ki ga ;e uve H v nio njen slavni in nepozabni vrhovni poveljnik kralj Aleksander. V znak naše ljubezni do vo*ke. neodvisno od našega 9tališ?a do kral|?'Aske vlade, bomo glasovali za proračun, ki je potreben za na^o državno obrambo. 2ivel kralj! Zivada vojska! ★ Govor poslanca Ivančemča so poslušali vsi navzoči poslanci z veliko napetostjo. S pio tkanjem in izrazi pritrjevanja so ga ponov no prekinjali ne samo člani opozicije, tjin več često tudi člani vladne veČine. Ob njegovih zaključnih »^edah so vsi poslanci v6tali ter s» pridružili govornikovemu vzkliku kralju Ln vojski. I Važna pooblastila vladi Nekateri podatki iz obsežnih amandmanov. Beograd, 12 marca Kraljevska vlada je predložila narodni skupščini veliko število spreminjevaltuh in dodatnih predlogov tako zvatob amandmanov k finančnemu zakonu za leto 1918/59. Predlogi obsegajo 62 tiskanih strani in zadevajo skoraj vsa polja državne delavno sti Finančni odbor je danes dopoldne pričel 0 njih razpravljati, vendar je čas jako omejen, ker je določeno, da bo razprava o finančnem zakonu v plenumu narodne skup ščinc že v ponedeljek. Najbolj značilne poteze novih predlogov se nanašajo na finančno področje. Predvsem predvideva vlada možnost, da ne bo mogoče ustvariti proračuna v celem obsegu Zato se bodo smeli proračunski krediti za materialne izdatke angažirati od naredbo davcev samo do višine 90 odstotkov, preko tega pa le po posebnem odobren ju finančnega ministra Stvarno lahko znaci to 10 >d stotno redukcijo materialnih izdatkov. Da se zagotovijo po proračunu predvideni dohodki, je v'ada pred'ožila celo vrsto novih odredb, z'asti glede taks Posebno ob čutno je zvišanje stalnih sodnih taks /a 50 odstotkov, revubrane so tudi razne tak^e v železniškem in carinskem prometu, -»ajrev Ijen je carine prost uvoz strojev itj. (Podrobno poročilo o spremembah taks jjav 1 jamo v gospodarskem -iem današnje številke. Op. ur ) Uvedeni sta d ve novi državni doklčtdi in sicer 10 odstotku doklado «a np posredne davke za potrebe katoliške cerk\ e ki 10 bodi plačevali katoličani, kakur pia čujejo že dosedaj člani pravoslavne cerkve, vendar s to razliko, da se bo davek plačeva le tam kjer bodo to odred''e cerkvene cb lasti Obveza za uvedb»» takega davka |e bila kakor znano, tudi v konkordntu. Druga obremenitev je v zvezi z pooblastilom da sme vlada najeti öodsiotno notranje posojilo do zneska 4 milijard. Poso jilo se bo razpisalo postopoma v teku 6 let. Amortizacija tega posojila se bo vršila s pomočjo posebne davčne doklade. Med pooblastili je nekaj prav važnih. Zopet je vnešeno pooblastilo za politične zakone. Za izdajo zakona o banovinskih samoupravah v amandmanih nI pooblastila. pač pa je tam določba, ki daje vladi prav co, da posamezne administrativne posle Iz delokroga ministrstev prenese na banske uprave. Vnešeno je tudi pooblastilo za revizijo zakona o šolskih knjigah, toda obdržano je načelo državne izdaje šolskih knjig; za izvedbo teh določb je v amandmanih predviden poseben kredit. Minister pravde sme spremeniti uredbo o uslužbencih kazenskih in si čnih zavodov, o uniformi !n orožiu pravosodne straže in o specialnih dodatkih za to osobje. Istemu ministru je odobreno 40 m lijonov iz Investicijskega posojila za zidanje justi-čne palače v Beogradu in 2,300 000 za sod-nijsko palačo v Splitu. V Osjeku se usta- navlja apelac'jsko sodišče. S posebno do ločbo se sedaj uzakonjuje prenos palače bivše radikalne stranke v Beogradu na Jugoslovensko radikalno zajednico. V ministrstvu prosvete je odrejenih okrog 40 milijonov kredita za razne srednješolske Ln vseučiliške zgradbe v Beogradu. Za vseučilišče v Ljubljani je predviden h 5 in pol milijona dinarjev za do-vršitev vseučiliške knjižnice ln 8 milijonov za strojni Inst tut tehnične fakultete. Pooblastilo za uredbo o ureditvi Državne tiskarne je ostalo. Važno je pooblastilo, da sme minister izdati uredbo o ustanov tvi in ureditvi Akademije znanosti ln umetnosti v Ljubljani. Akademija bo imela javnopraven značaj. Prvi redni člani bodo imenovani z ukazom po predlogu ministra prosvete. ostale člane bo akademija sama volila. Predsednik akademije se bo postavljal s kraljevm ukazom Izmed treh kandidatov, ki jih bo akademija predložila. — V bodoče se bodo mogli učitelji in profesorji zaposliti na državne stroške tudi pri kulturno prosvetnih društvih, ki imajo svoje šole ali internate. Minister prosvete bo smel postavljati v srednjih šolah su-plente volonterje, največ pet na eni Soli. Služba suplenta volonterja lahko traja samo tri leta in se pozneje prizna za pokojnino, napredovanje in pripravniško službo. V kolikor bodo taki suplentl učili več ko 6 tir na teden, bodo honoriranl kakor ostali honorarni nastavljene! V bodoče se bodo absolventi štirirazrednh meščanskih šol mogli vp'satl na učiteljišče, če bodo polož li sprejemni izpit. Določba lanskega finančnega zakona o redukciji položaja vseučiliških profesorjev je preklicana. Rodni v sokošolski profesorji so zopet razvrščeni v gruge III/l. II./2 in II./l. izredni profesorji pa v IV./l. do III./l. Predviden je poseben kredit za pripravo zgradbe državne opere v Beogradu. Dosedanja državna studijska biblioteka v Ljubljani se pretvori v vseučiliSko knjižnico. V določbah, ki se nanašajo na ministrstvo notranjih del so predv dene nove odredbe glede filmske cenzure. Na Vrhniki se ustanovi nov politično-upravni srez. Pri gradbenem ministrstvu se nahajajo tri važna pooblastila Prvo se t če cestnega fonda in se glasi, da bo ministrski svet na predlog ministra za zgradbe izdal uredbo o državnem In banovinskih cestn h fondih radi preskrbe cest z modernimi cestišči. izgradnje novih cest in dovrši tve izgradnje Se ne dovršenih delov državnih ln banovinskih cest. Ravno tako bo izdana uredba o melioracijskem fondu za ;zvrše-vanie hidrotehničnih del pri melioraciji zemljišč pri obrambi pred poplavami, regulaciji vodnih tokov in preskrbi z vodo Dohodki teh fondov bodo predvideni v uredbah samih. Tretja uredba se t če elektrifikacije in se nanaša na določbe o pospeševanju proizvodnje In iakorl&čevanja električne energij©. S posebno uredbo bo smel gradbeni m nister predpisati kazni za pregreške proti zaSčltJ Javnih cest in varnosti prometa na njih s tem. da bodo kazensko oblast vršili nadzorniki cest in cestarji ln kazni na licu mesta pobirali. Vendar te kazni ne smejo biti večje, kakor 20 Din pri vsakem primeru. Pri ministrstvu za Sume ln rudnike Je oblastilo, da sme minister menjati in spo-polniti uredbo o traslranju ln graditvi novih železnlšk h prog od 10. julija 1936. leta. V zvezi s to uredbo se pooblaSča minister. da takoj najame kredit 9 milijonov za izgraditev ozkotirne proge Stip-Stru-m ca. Pri ministrstvu poŠte Je predvidena ustanovitev posebnega bolniškega fonda za poštno osobje. V Banjaluki se ustanovi nova poštna direkcija. V okviru m nistrstva trgovine ln industrije se bo ustanovil poseben Institut ca proučevanje gospodarstva kot samostojna državna ustanova. Avstrijski provenlenč-ni zakon za hmelj lz 1. 1907. se s posebno odredbo razveljavlja. Pri ministrstvu za Sumu ln rudnike Je odredba, da se Bratovske skladnlce v pogledu pravice do lastnih lekarn za zavarovane člane Izenačijo s SUZORjem. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja: Pri Državni hipotekami banki se osnuje državni san tetskl fond za ustanavljanje in ureditev bolnic, zdravilišč, kopališč In za asanacijo vasi. M nister se dalje pooblašča da Izda uredbo o brezplačni preskrbi ljudstva z zdravili biološkega porekla, V tozadevni fond morajo vse banske uprave in vge občine Izročiti ministrstvu svoje v to svrho predvidene proračunske kredite ln vse ustanove socialnega zavarovanja po 1 D:n od vsakega zavarovanega člana ln po 50 para od vsakega člana družine. S posebno uredbo bo organiziran pri tem ministrstvu socialni institut, ki ga bodo vzdrževali SUZOR. pokojninski zavodi, bratovske skladnlce, delavske zbornice in podobne In-sttuclie s prispevkom 3 promilov svojih dohodkov. Mesto dosedanjih zakonskih predpisov o delavskih zbornicah bo minister izdal novo uredbo o tej instituciji. Ravno tako sme spremen ti statut Pokojninskega zavoda v Lhihl.janl v pogledu volitev delegatov za glavno skupščino Nadalje ima pravco razreševati člane ravnateljstva in nadzornega odbora SUZOR-Ja. Dokler ne bo s posebno uredbo uvedena šola za telesno vzgojo v Beogradu sme minister za telesno vzgojo organizirati enoletne tečaje za učitelje telesne vzgoje. Za sanacijo sokolskih domov je tudi letos predvideno posoiilo 10 milijonov, ki se od-plačuie v desetih letn'h obrokih iz državne sokolske subvencije. Novi § 69a pooblašča ministrski svet, da sme na predlog fnančnega ministra izdati uredbo z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zr.kona o Cpravl fondov, orinosno Državni hipotekami banki glede na notrebe in na današnji obseg poslovanja Državne hlpotekarne banke. S to uredbo se bo Istočasno uredilo VDrašanje bančnih privilegijev v zvezi z odredbami zakona o izvržbi in zavarovanju in zakona o civilnem sodnem nostonju kakor tud> položaj bančnega osobja, in to neodvisno od zakona o uradnikih. Nadalje se pooblašča finančni minister, da sme zaradi zaščite domačih zavarovancev in vlagateljev in za ustvarjenje zdravih nogoiev za razvoj sp'nšne gospodarske delavnosti predpisati uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi poslovnih rezerv ln novab socialnega zavarovanja, denarnih zavorah. zadru?n;h organizacijah, indu-strüsk'h in d m tri h pod'etjih na delnice, kakor tudi o delnem na'aeanju teh rezerv ln reorvnih fondov v državne vrednostne papirje Pooblastila za prenos poslov Besedilo pooblastila se glasi: Pooblašča se ministrski svet. da sme zaradi uvedbe narodnih samouprav, zaradi dekoncentracije in decentralizacije dr- žavne uprave, zaradi njenega olajšanja fn Izenačenja postopno prenesti na bane. od-nosno upravnika mesta Beograda de) poslov iz pristojnosti vrhovne državne uprave. in sicer s posebnimi uredbami t zakonsko močjo na predlog pristojnega resornega ministra notranieea ministra ter v soglasju s finančnim ministrom Za letošnje proračunsko leto se bodo k-editi, za prenešene posle otvarjali banovinam. Nadalje se pooblašča ministrski svet da sme zaradi oi^'Sanla administracije izdati uredbo z zakonsko močio s katero se bo reševanje posameznih poslov preneslo s pristoinosti ministrskega sveta na resorne ministre, od resorn h ministrov na načelnike. odnosno šefe oddelkov, in sicer tako v ministrstvih kakor v podrejenih ustanovah. Cerkveni davek Za katolike sta predvidena župnijski in Skotijski davek. Finančni minister se pooblaSča, da po predlogu piavosodnega ministra izplača v enak;h mesečnih obrokih srbski pravoslavni cerkvi patriahijsko doklado v skupnem znesku 6U milijonov Din Vplačana 10% patriarhijska doklada na neposredni davek vseh davčnih obvezancev pravoslavne vere gre za kritje tega tzplačda. Rimsko katoliške duhovne oblasti v škofijah in župnijah imajo pravico razpisati doklado na neposredni davek, ki ga plačajo davčni zavezanci nmsko katoliške vere, in sicer škofije in župnije vsaka za svoje potrebe. 2upnije smejo v lastnem delokrogu razpisati doklado do 10% na neposredni državni davek brez dopolnilnega davka in davčnega dodatka, če ne morejo pokriti svojih Izdatkov lz drugih 'tinnllcVp do- klade preko 10%, kakor za Škofijske do- Kiauc apioii je pol.cuijo ouooiciije Mnanč-nega ministra v sporazumu s pravosodnim ministrom Te cerkvene doklade pobirajo organi državne administracije skupaj z dr-žavn mi davki in jih Izročajo škofijam, odnosno župnijam četrtletno. Za uradne posle rimsko-katollških cerkvenih oblasti se plača ona taksa, ki Jo predsedništvo škofijskih konferenc predpiše s posebnim pravilnikom, ki ga morata odobriti pravosodni ln finančni minister. Dsločfeg o štiri-milijardnem posojila Določbe o štlrimilijardnem posojila § 67 c finančnega zakona pooblašča m!-r,;c*»-c|<-i cme> -»pr^rli Izvaian'a nro- Erarr-} velikih javnih de! meliorizaclje 'n kolonizacije, za postavitev javnih zgradb m '.a poljeüfc državne obrambe skleniti na domačem trgu dolgoročno posojilo do zneska 4 milijard dinarjev s 6% obrestmi. Donos posoiMa se ima porabiti po načrtu, ki ga bo določil ministrski svet Emisija posojila se bo izvršila postopno v 6 letih. Višino vsakoletne emisije bo določil m ni-strski svet na predlog finančnega ministra z ozirom na splošne razmere na denarnem trgu in z ozirom na obseg poslov, ki bodo predvideni v dotičnem letu S tem odlokom bo določen tud: emisijski tečaj vsakoletne bo mogoče konvertirati 10 let od dne, ko bo zaana jjusitdn la emisi a Knjižile se bodo lahko po nakupni vrednosti. Obrestna In amortizaci.iFka služba po«o-j la bo zavarovana s krediti, ki jih bo finančni minister vnesel v proračun Zaradi zavarovania anuitetne službe tega posojila se pooblašča ministrski svet. da sme uvesti ali državno doklado, ki bi se plačevala od- — ..rs: — ; „I! cnp. cialnl prispevek, ki se bo določi! pavšalno 4ieae oa višino sKupne davčne /^doi/..!ve obveznika, toda pod pogojem, da niti v enem niti v drusem pr meru skupni znesek odmeriene doklade ali odmerlenega prispevka. povečan za 10% zaradi kritja ne-izterliivega dela zadolžitve, ne more pre-seg»M vsote, ki Je potrebna za anuitetno službo posojila v dotičnem letu, v katerem «e vrši odmera Kontrolo norabe tega posojila bodo vrš:li poleg pristoinih državnih organov tudi glavna kontrola In finančna odbora narodnega predstavništva. Danes sodba v vi Moskva, 12. marca. b. Na včerajšnji razpravi je državni tožilec Višinski zahteval usmrtitev 19 obtožencev, le za Rakov-skega ìd Bezsonova je ob upoštevanju olajševaln h okolnosti predlagal 25 let pris lnega dela. Govor državnega tožilca so vsi poslušali mimo Ln s sklonjenimi glavami. Samo Buharin je ves čas nervozno beležil nekatere odstavke iz govora. V šinski je podal najprej karakteristiko vseh obtožencev in njihovih zločinov. Izjavil je med drugim, da so se Buharin in tovariši hudo pregreš li proti domovini. Po njegovem mnenju so vsi obtoženci pravi mednarodni banditi, ki so se združili v eni izmed najbolj nevarnih zarot p rot sovjetskemu rež.mu. Trockizem je prenehal biti politični pokret in se je v obupu oprijel metode sabotaže in umora. Buharin je hotel postat1 teoretik komunističnega gibanja, venda* je ves njegov program obstojal samo v hujskanju fašist.čnih držav na vojno proti Sovjetski uniji, da bi tako s tujo pomočjo zrušil komun stični režim in se sam polastil ob'.a-sii. Iz proetsa je razvidno, da so bili vsi obtoženci v službi Nemčije in Japonske Ln da so b li za srvoje de'o od obeh teh držav plačani. Razen tega je dokazano, da so biLi vsi obložmci v zvezah s Trockim Jagoda in vsi ostali so s'sezi 'eta prodajali svojo domovino tuj ni, kar je Jasno izpovedal zlasti Rikov. Sovjetska unija je med tem doživela dvajsetletnico svojega obstoja. V tej dobi je prebila prvo fazo svojega razvoja in uresnič la komunistično zamisel. Viš nski je tu navedel citat pokojnega Lenina, ki je l. 1921 dejal, da bodo med Sovjetsko unijo in sceednirru Kap talističnimi državam vedno spori in napetosti, kar je tudi Stalin večkrat jx-trdil. Nato je analiziral osebnost glavnega obtoženca Buhari-na. kateremu je cčitai polit čno nedos1^-! cost. kajti I. 1909 Je bil na-prej naccna-list. nato marksst in končno 1. 1917 komunist. Ves ta čas pa je bil naspT>tnik Lenina in v opoz'ciji prot! strankin mu vodstvi Krestinski je bi trockist in nem.:ki vohun. Dokazano je. da mu je za ' njeeovo vohunjenje izplačal nemški gene-! ral Seekt 250.000 mark. Višinski Je nato prešel na brestlitovakl mir In je o tej zadevi govor i v zvezi s obtožbami skoraj eno uro. Lenin Je tedaj pravilno ocenil položaj. V tedanjih razmerah ni bilo razen miru nobenega Izhoda. To Leninovo mnenje pa Je že tedaj pobijala neznatna skupina z Butiarinom ra čelu. Buharin je bil 2e tedaj v zvezah tudi z menjševiki ln drugimi levimi soc aclisti. v istem smislu bo utemeljene tudi obtožbe proti ostal m obtožencem. O bivšem ljudskem komisarju za poljedelstvo černovu je še posebej zziano. da Je bii začetnik sabotaže v poljedelstvu. V Industriji Je to delo prevzel bivšd komisar za industrijo Ivanov. Končno je Viš Tiski obračunal z razdiralnim in bandits'kim deLcrn komisarja Jagode ter kriminalnim delom zdravnikov. O Jagodi Je še pose/bej dejai. da Je vse svoje kriminal stične sposobnosti Izkoristil samo za umore In sabotažo. Sploh so se vsi obtoženci obnašali kaJtor pravi stekli psi ln Jih Je treba zato ustrel ti. Sodba naj pomeni alarmiranje v9ega naroda proti škodljivcem domovine Nato Je Višinski postavil zahtevo glede smrtne kazni za 19 obtožencev ter za Bezsonova ln Raktvsfcega po 25 let prisilnega dela. Obtoženci prosijo za milost Tekom današnje razprave so dobili besedo obtožene Bivši komisar Ivanov je prosil za milost. Krestinski je naglaial svoje nrejšnje zasluge in prosil, naj ga puste pri življenju Subarev je začei plakati in je med solzami prosil, naj upoštevajo olajševalne okolnosti Prosil je /a milost, čeprav uvidevna. da je zaslužil smrtno kazen. Rikov ni prosil za mi'ufrf. pač pa je zavrnil mnoge ob-fožbe in dejanja, ki so mu jih pripisovali. Na koncu si je skliceval še na razne «webe, ki ie niso aretirane, čeprav delajo pniti režimu. Rakovski je izjavil: Sem izdajalec, sem zarotnik, sem trockist. laponsk, in an-gle-ki vohun. Nato je napadel Tmckea» in dejal o njem da je zli duh bol iševizma. Rosenholc je parkrat vzkliknil Živel Sta-lm! Verjetno ie da bosta danes govorila tu-di Buharin in Jagoda. Obsodba bo izr*£eo* JuTi zjutraj, 1 Revolucija v marcu 1848 o * /J r Jfrumu prati se pravi: perilo zaupali Izdatnemu Schiditovemu terpenfinovem milu. SchicMovo terpen-tinovo milo se obilno peni tudi ce lo prav malo namilite perilo in ga tudi tedaj temeljito očisti. SCHICHT0™ TERPENTIN™0 MILO pere bleščeče belo! Splošna nezadovoljnost tn odpor proti absolutizmu, ki je vladal v prvi polovici 19 stoletja v večini evropskih držav, sta prišla v začetku leta 1848 do končnega izbruha K temu sta največ pripomogli ko-rum pirana aristokracija in birokracija. Vihar revolucije je besnel po vsej Evropi ter podirai trhle" stebre starih preživelih uredb in ustanov. Na vseh koncih in krajih je tlelo, ko so bili avstrijski narodi še mirni. Prva iskra revolucije se je vžgala na pariških barikadah. V nekaj urah so odstavili in pregnali francoskega kralja Lu-dov ka Filipa Orleanskega ter spet vzpostavili republiko. Uspeh francoske revolucije je dokončno predramil vse evropske narode, da so se dvignili in skušali zlomiti verge, v katere jih je vkoval najmogočnejši zastoonik absolutističnega sistema, avstrijske državni kancelar, knez Metternich. zlasti na veselem ljubljanskem kongresu 1821. Na Dunaju teče kri Iskra francoske revolucije je preskočila tudi v Avstrijo. Madžarski revolutionär Kossuth se je oglasil S. marca v takratnem Požunu. današnji Bratislavi. Kmalu nato so na svetovaclavskem shodu v Pragi odločne Ceh: stavili svoje zahteve. Le jug ie še spal. Na Dunaju so 12. marca obrt- Osovraženi in pregnani Metternich niki, visokošold ln meščani, ne glede na narodnost in veroizpoved sklenili, da bodo predložili cesarju Ferdinandu adreso ter zahtevali odpravo cenzure, svobodo tiska, govora in zborovanj zlasti pa državljansko enakopravnost pred zakenom. Zahteve so bile prvotno od nadvojvode Ludvika in ministra Kolovrata odbite, pozneje pa je alla deputacija le sprejeta, toda ji niso ničesar obljubilL Prihodnji dan, 13. marca, so se sestali dclnjeavstrijski deželni stanovi k svojemu rednemu zborovanju na Dunaju. Visoko-feo'ci so se zbrali na univerzi kjer so zahteva!: javnost posvetovanj deželnih stanov. Nato pa so odšli »m corpore< pred stanovske zbornico, tu je bilo že vse poino me-žčanstva. Množica je hotela po vsej sili udreti v zbornico. Njena glasna ln odločna zahteva }e bila da naj cesar odstavi Metternichs Ln prežene Jezuite. Med tem Je vojaštvo že zasedlo cesarski dvor ttr vse važnejše trge ln ceste. Ljudje so bili tem bolj razdraženi, ker so poetabili na ulice tudi baterije topov, ž« v prvem spopadu je vojaštvo streljalo tn je bilo pr. :em ubitih več oseb. Zdaj pa je postala množica razburjena do skrajnosti. Na tisoče mož Je hitelo pred orožarno (Zeughaus), da bi se tam nasilno oborožili. Do tega pa v prvem hipu ni prišlo. za-ka^ vojaki so brez usmiljenja streljali na neoboroženo množico. Ta dan Je padlo 113 oseb več sto meščanov in dijakov pa Je bilo ranjenih, mnogo od teh je pozneje še podleglo ranam. Popoldne Je revolucijonar-no gibanje na dunajskih ulicah le še na-rastJo Na tisoče in tisoče dunajskega pre- Zagreb. marca. Ze dolgo časa se Je v zapadnih krajih ca^e države čutila potreba po sodobno Unijeiitsm sanalor Ju z& živčne bolezni. Zni-üc je, da so pri nas vse bolniške in kiiraške ustanove te vrste prenapolnjene tn Ja 30 naši bolniki doslej morali za drag derutr tókaU zdravja v tu pri, zlasti v A v s trt JI. Nevro.ogija tn psiliiatrija sta pa-: uajrr.iajši medicinski d sci plini ln zato so Lud: njene ustanove Se bolj redke. Bi.a e nujna potreba da se ustanovi sa-rau>rij za živčne bolezni v Zagrubu, v m^d:cmsX'jm središču pručanskih krajev, kjtr so na razpo.ago pr.znai* strokovnjaki z medicinske fakultete in izveo nje ter vse velike možnosti, Id jih nudijo številne zagiebške medicinske ustanove Ta ea::a"or j Je torej namenjen tixfc bolnikom iz Slovenije, kjer prav tako primanjkuje podobne ustanove. Postbno v tej stroki Je jasr.a velika prednost domačega zdravljenja pred tujim. Tukaj Je potrebno, da zdravnik podrobno spozna vse razmere bolnika in njegovo okolje, kar Je puoubno važno na področju depreavno-melanhoUČ-nih motenj tn ps.honevroze, kjer Je «uge-et vna terapija najboljši način zcfravlje-nja. Nov? moderni sana t or! j za živčne boVrs-ni na Zeiecigaju je sezidan na pobudo našega belokrajinskega rojaka §efa-zrej izpopolnil v tujind. potem Je delal devet let na tuka Jrn.fi nevrološko-psihiatrični kliniki z veif^m uspehom, tako da mu je b la akademska kariera zas'gw rana da se nI uprl starina gospodom. Zelo zaslužen ie za stanovsko «banje. Tka« bivalstva vseh slojev se Je pripravilo na odkrit boj naskočilo je Metternichovo vilo in cesarske hleve ter jih popolnoma de-moliralo. Iz strahu pred ljudsko jezo so pobegnili knez Metternich z druž no ter mnogo osovraženih državnikov, med njimi prosluli policijski minister Sedlnitzky. Nadvojvoda Ludovik pa je dovolil oborožitev dijaštva in meščanov. Nemiri so trajali še pozrx> v noč, prihodnji dan pa sta zavla «•aia na Dunaju red in mir. Mnogo je pr1. pomoglo to, da je bila že 14. marca razglašena odprava cenzure in dovoljena ustanovitev narodne garde; 15. marca pa je bila obljubljena avstrijskim narodom ustava. „Revolucija" v Ljubljani Uspeh dunajske revolucije so po vsej širni Avstriji pozdravili z največjo radostjo. Kakor iskra, ki jo zanese vihar med suho listje, je švignila ta vest med razburjene duhove. Dogodki marčnih dni tudi v Ljubljani niso ostali brez sledu. Prva vest o dunajski revoluciji je dospela v Ljubljano 16. marca. Pr nesli so jo poštni sprevodniki in potniki, ki so prispeli s pošto iz Celja. Z Dunaja do Celja je nedavno poprej stekla nova železniška proga. Na dvorišču poštnega poslopja pri Mal ču Je bila zbrana večja množica, ki je nestrpno pričakovala novic. Nekaj so ljudje že slutili po zasebnih poročilih o dunajskih dogod-kh. Ko pa so zvedeli, da je odpravljena cenzura, razglašena ustava in ustanovljena narodna garda je nastalo vsesplošno razburjenje in navdušenje. Vznemirjeni ljubljanski meščani so se začeli zbirati po ulicah Ln v nekaj urah so imeli po vzorcu došlih dunajskih potnikov na prsih be'e trakove kot znake veselja. Zvečer Je bila v krasno razsvetljenem deželnem gledališču slavnostna predstava in nato v vsej naelici uprizorjena razsvetljava po mestu. Narod na ulici je razumel ln izražal svobodo po svoje. Goste gruče so se valile k masistratu. Gneča Je postajala čim dalje hujša, vrišč in hrup sta naraščala Vmes so se oglašali govonvki. Zaradi osovraženega mestnega župana so pobili okna na masistratu. nato pa tudi na stanovanjih župana nekaterih uradnikov ln meščanov. Pozneie so iskali župana Fischerja tudi v gledališču, kjer ga pa niso več našli, ker je v strahu pobegnil na Vrhniko Na Starem trsru so udrli v izložbo trgovine Mal-!y & Hahn Dozneiša tvrdka Soklič. Iz nje so sneli Metternichovo podobo ln Jo vrgli v Ljubljani, še nI bilo konec divjanja. Množica se je spravila nad mitnice in razdejala mitniške pregrade, dočim so Jo mit-ničarji pravočasno popihali. Do treh zjutraj je trajalo razgra^nie ln razbijale po mestu, dokler ni nastopilo vojaštvo. To so bile edme demonstracije, s katerimi je takrat Ljubljana pozdravliala svobodo. Prihodnji dan se je začelo na magistratu vpisovanje v narodno stražo. Vnisanih je bilo nad 1000 meščanov uradnikov. dijakov, trgovskih pomočnikov itd. Ti so bili razdeljeni na 6 kompanlj po mestnih okrajih: 1 ln 2. četa sta obsegali Glavni trg tn Stari trg, stotnika sta bila trgovca Alchholzer tn pl. Redange, Kra- teresn je Sest let zavzel položaj predsednika zdravniške zbornice Velike zasluge si je dalje pridobil za ustanovitev domače kemijsko-fa imacevtak e Industrije »Bos«, ki nas hoče v tem oeiru osvobodi U od tujine to za katero stoje stanovske organizacije zdravnikov, veterinarjev to lekarnarjev. Pov«x3 Je uspel, kjer Je začel, n talco Je tuch njegov sanatorij na Zelen-gaju v kratkem času obsioJa zaslovel pri zdravnikih to bolnikih. Lega sanatorija Je Idealna, prav pripravljena za ustanovo take vrste. Oddaljen je samo četrt ure od srednje Ilice to vendar stoji globoko v zelengajskem go- kovčanl ln Trnovčani so bili v 3. četi pod stotnikom, posestnikom Debevcem. V 4. četi so bili šentpelrčani ln Poljančani, njihov stotnik je bil pl Krausen-gg. Stotnik 5. čete je bil tesar Košir. 6. čete pa posestnik Mühleisen Licejski dijaki filozofije, akademiki, slikarji itd. so imeli svojo akademsko legijo. Ko je pozneje odšlo vojaštvo v Italijo, je narodna straža vršila varnostno službo v mestu. Prva slovenska zastava V začetku aprila 1S48 se Je domislila skupina Ljubljančanov, da bi obesila na grajski stolp nemško zastavo, črno-rdeče-zlato frankfurter co. V oni dobi narodnostni čut še ni prišel do splošnega izraza v naših krajih. V slavnostnem sprevodu so nesli zastavo na Grad. Na čelu je bila godba, za njo je korakala kot prva akademska legija, nato pa vseh šest kompanij narodne straže pod poveljstvom podpolkovnika Sühnla. Zada^ se je gnetla številna množica ljudstva. Ko so pr šli na vrh. so razvili zastavo na stolpu. Tesarski mojster. stotnik Košir pa je skozi govorno trobilo za klical množici, ki je stala spciaj v Zvezdi: » V: vat cesar Ferdinand! Živela zedim'ena NemčHa!« Množica je navdušena vzklikala: »Vi va t!« Tisti večer so bile vse Hublianske gostilne nrenolne. V gostilni -»Pri zlat1 zvezdi« v Wolfovi ulici je bilo zbranih mnogo oficirjev narodne garde in narodnih gardistov. Mncgo so govorili in se pričkall o popoldanskem doeodku. mnenja so bila zelo različna. Zdaici se odpro vrata in v gostilno stoni več mladih s'ovenskih akademikov. ki so br? Drišli z Dunaja, na čelu 1tm Lovro Toman, pozneiš' slovenski politični voditeH in državni poslanec. V roki 1e držal belo-mniro-rdečo zastavo, kt lo Je Slovansko društvo ra Dunalu v marcu na podlagi barv kr^ntskeea rrba določilo za slovensko narodno zastavo. Toman le začel gostom v eo=tilnl eovoriti. kakšno sramoto te Ljublana nanravüa slovenskemu narodu z nemške zastavo, da smo Slovene! ne pa Nemci ter se mora storiti vse da Izgine ta sramota z moškem stolpa. Gostle so bili v*1 p~»«en<*čenl, dolgo Casa nI zinil nihče niti besedice. rdu. kakor da b. bil cven mesta, a krasnim razgledom na gričevje, obsuto z vilami, na Zagrebško goro m na samobcursko ta feimberško gorovje. Bolniki so tako vedno v miru ln svežem zraku, a hkratu v stalnem stiku s kulturnim n družabnim življenjem Zagreba kar fe posebno važno za bolnike te vrste. Zagreb kot medicinsko središče te dobilo 9 sanato ri jem za živčne bolesrJ važno pridobitev. Scer so tudi cene primerne možnostim srednjega stanu. V «anatorij se sprejmejo bolniki, kJ bolehajo bodisi za fur.kcionaln mi živčnimi motnjami: raznimi oblikami živčne slabosti, ncvraetenjje, histerije^ tesnobnih stanj, seksualne nevroze, m grene. ishi-asa itd., bodisi za organskimi procesd živčnega sistema: vnetjem možganov, hrbtenice to perifernih živcev, tabesom ln progres vno paralizo, vsemi oblik acmi ohromelosti, otrpelosti, nemirom mišic živčnega Izvora, božjastjo, tumori, vsaiko počkodbo možganov to živčevja, kapjo itd. Seveda spadajo sem tudi razne nar-kamanije: primeri kroničnega alkoholizma Itd Skratka, v sanatori j apacia vse veliko področje nevroloških bolezni, med tem ko Je sprejem peihi atrijskih bolnikov omejen samo na lažje oblike duševne depresije, melanhol je. mladostne psihoze, somračnasa stanja, duševne zaostalosti. Ves sanatonj Je isrejen kot prijeten dom to odstranjeno Je vse. kar spominja na bol nlSko ustanovo. Zato Je primeren tudi za lahke botnike »ploh, za rekonva leeren te ta za vse one, kl so po prenapornem delu potrebni, da spet osvež jo svoje nervzto-pehične sile. Sana torij je seveda opremljen z vs-snl sredstvi moderne nevToloSko-peihiatriske diagnostike to terapije. Sem spadajo laboratorij. operacijska dvorana, rentgenska aparatura poleg klinične metode d-agnost'ke. Razen medikamentozne terapije se Izvajajo kure z umetnimi m^zl'cami. malarijo, toki, trajnim snom itd. Sanato- Odstranitev nemške zastave pa je vzela kar usoda v svoje roke. Ze prihodnjo | noč Je nastal silen vihar ter odnesel zastavo tja ven na Ljubljansko polje, kjer so jo pozneje našli vso raztrgano. Prvi slovenski koncert V aprilu 1848 so se udomačile tudi r LJubljani tako imenovane ponočne mačje podoknice (Katzenmus k), katere so po nemškem zgledu prirejali neljubim političnim osebam ter jim pri tem tudi pobijali okna. Proti tak m izgredom je nastopil , dr. Janez Bleiweis ter pisal v »Illyrisches Blatt« 2. maja 1848, da so poštah »ein schlechter, schon verbrauchter Spass, der bedeutend hinkt.« Svetoval je, naj se namesto takih nočnih uprizoritev rajši priredi produkcija slovenskih pesmi v obliki koncerta ali pa naj se igra slovenska komedija, s katero bi se podal Ljubljančanom umetniški užitek. Se je pisal: i-Es war eine Zeit, wo man mit der heißesten Sehnsucht solchen Productionene entgegensah. allein unser Sehnen und Drängen war fruchtlos: ja. es war ein Verbrechen, einen solchen Wunsch nach öffentlicher Aufführung vaterländ'scher Lieder in Ausführung bringen zu wollen.« Leta 1848 so postali slovenski narodi v Avstriji enakopravni z nemškim narodom. Odslej je bilo dovoHeno peti slovenske pesmi. igrati slovenske gledališke igre in prirejati koncerte. Takrat so nastala tudi slovenska društva: dunajska >S!ovenija« 29. marca, graška »Slovenija« 16. aprila, v LJubljani pa je bilo 25. aprila ustanovljeno »Slovensko društvcK. In to društvo Je priredilo te 30 maja v korist narodne straže slovensko besedo, prvi koncert. pri katerem so se smele Javno peti izključno slovenske pesmi. Uspeh prvega slovenskega koncerta ▼ LJubljani je bil velikanski. Med občinstvom je zavladalo nepopisno veselje, ko Je prvič slišalo v materinem jeziku javno dekla-mlratl ln peti slovenske pesmi. Sicer je bila že poprej v gledaliflču dovoljena tu ln tam kaka drobtina, poedina slovenska pesem nikdar pa ni prišlo do samostojne slovenske prireditve. Vse točke so se morale ponavljati. Deklamaclje so obsegale pesmi Valentina Vodnika tn Koseskega. Nad vse pa Je bilo občinstvo navdušeno od slovenskega petja. Najbolj so ugajale: Potočnikova »Dolenjska«. Prešeren-Flajšmanov »Mornar« ter zborovsko petje »Hej Slovani« ln »Pesem slovenskih narodnih stražnikov.« Ižanski punt Marčno revolucijo bo umevall meščani po svoje, kmetje po svoje. Ustava je sicer obljubUa kmetom svobodo in odpravo graščinske podložnostt, ni pa bilo àe rešeno prvo vprašanje — odveza kmetskega stanu. Vlada Je ie leta 1846. dovolila odkup desetine ln tlake, toda podložni kmet deloma ni Imel s čim plačati, deloma pa se j« udajal upanju, da bo država plačala odkupnino. Se bolj je potrdila kmeta v tem mišljenju marčna revolucija. Pri tem pa je prišlo na mnogih graščinskih posestvih do hudih Izgredov napadov, plenjenja in požigov. Vea kmetski srd se je obrnil proti grajščakom, zlasti pa proti osovraženim graščinskim oskrbnikom, valptom. Znova Je vstalo nekdanje zgodovinsko geslo: »Za rt&ro pravdo!« Na Igu, kjer j« v bližini sovneška graščina, nekdanja last grofov AuerspcrguT, je bila kmetom razglašena ustava v ned^ Ijo 19. marca v ižanski rapili cerkvi. Množica je na potu domov rešetaia pomen razglasa in ižanski možje so v svoji modrosti tolmačili svobodo tako, da bi bil zdaj pravi čas. udar.ti na graščino to gosposko, od katere so morali pretrpeti toliko krivic. Prihodnji dan. 20. marca, j« bil na Igu sejem. Zbraio se je mnogo ljudstva, domačega in tujega, vmes tudi Ljubljančani, ki so imeli pripete tako Imenovane konštitucijske trake. Tudi ti bo flO»*-vali kmete k samopomoči in uporu, čeA: i Mi smo si že pomagali, pomagajte si tudi vil« Takoj se je razširil po ižanski okolici glas: »Prihodnjo noč bo razdejana tn požgana sovneška graščina!« Graščak grof Auersperg, ki je bil prišel prav v torek na Ig. je za te grožnje zvedel ter Je urno mahnil v Ljubljano in zaprosU za vojaško pomoč. Bilo je zvtčer 21. marca. Gradlščansk» druž na je povečeriala. Kar nastane v bližnjih vaseh čuden vrišč in hrup. Nad Iško loko se je prikazal ogenj — signal k uporu. »Halo! halo!« se je razlegalo od vasi do vasi. Tu in tam je počila kaka puška, vriskajoč se je valila velikanska množica čim bliže h gradu. Graščinski hlapec Gašper Sterle je tekel k oskrbniku naznanit, kaj se godi. Oskrbnik je velel zakleniti vrata, dmžina se je postavüa s puškami v bran. 2e se privali srdita množica pred grajska vrata, ki pa so bila zaprta z močnimi zapahi, zato je ostalo razbijanja brez uspeha. Med tem Je dospela iz Ljubljane vojaška pomoč v spremstvu komisarja, davkarja in domačega vikarja. Bilo pa Je le 15 vojakov, ki se niso upali nad množico. Razjarjeni kmetje so vpili, naj ne hodijo preblizu, če jim je življenje milo. Zato so se jadmo vrnil, odkoder so prišli. Nato Je množica s sekiram! r&zsekala vrata, planila na dvorišče, razbila rastlinjak ter pokončala vozove in ostalo gospodar1ko orodje. Grajski oskrbnik, pisar, višji logar ln lovec so v strahu pred ljudsko osveto še pravočasno zbežali in se poskrili v gozdu. Prva skrb upornikov je bila. da so un čili urbarske rvi konferenci so ee zbrali zdravniki za očesne bolezni od vseh uradov «i zavarovanje delavcev ter od vseh bo!ni^k h blagajn v državi. Kon-eranoe se ie udeležil tudi dr Dereani iz Llubliane Zdravniki so razpravljali o vseh vrstah očesnih bolezni. Samo zasrrebAki okrožni urad je lani rarefi -ovih pnmerov trahoms ELISE BOCK Nownelif'n' nwiisn'i vodijo n \ valiteli „V E N lT S<» SFnt prav dol-ro «spelo in pride to novo Sok pivo v petek 18. t. m (pr?d sv. Jožefom) v promat. Pivooivci se bodo tega letošnjega bok piva prav gotovo razveselili. Novost pri uporabljanju kreme za čevlje sedaj S praktičnim odskočnim pokrovom ♦ Učiteljsko društvo la «rei ljutomerski je nedavno zborovalo v Gornji Radgoni. Zborovanje je vodil zaslužni dolgoletni pred sednik druètva g. Karei Nlavrič, šolski upravi lelj v p. Podal ja situaci jsko poroòilo. ki /e obsegalo najvažnejše dogodke zadnjega òasa. Spomenica o finančni zaščiti posestev v obmepiem pasu ji bila z velikim odobra va h jem sprejeta, ker tuli učiteljstvo vidi. da so tujci, ki si laste našo zemljo, paraziti našega narodnega le! *«a. Učiteljica ga. Pre-logova je prikazala učiteljski obmejni življenjski standard. Po najpotrebnejših izdatkih je fiksirala izdatke enaga samca na mesečnih 1770 din. za družino brez otrok na 3200 din. Izdatki za otroka pa rasto s sta ros!jo in Šolanjem od 150 din na 1.200 din. Zbor je sprejel resolucijo za izboljšanje pre-jamkov. zagotovitev stalnosti, avtomatično napredovanje, doklade za ženo in aaako-pravnost žene z ostalimii uradniki. « Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Dobrota Rajko ii Ljubljane, Berden Ludvik iz Kobilja pri l)olnji Lendavi. Marušič Benjamin iz Opat-jega sela Čestitamol ♦ Diplomiral je 8. t m. na tehniékl visoki šoli na Dunaiu za inženjerja strojne stroka g. Franc Rranko Golii iz Ljubljane. ♦ Akademski ples v Zagrebu. Jugoslovansko akademsko podporno ln reprezentativno udruženje univerze v Zagrebu (krajže Japru) prireja zopet letos po presledku štirih let svoj tradicionalni sijajni akademski ples pod visokim pokroviteljstvom Nj Vel. Kralja na Jožefovo v Glasbenem zavodu. Japru je zastopn k vseh jugoslovanskih akademskih klubov na zagrebški univerzi tn edina legalna centralna akademska organizacija. Po nesporazumih v nacionalnih vrstah nastopajo sedaj zopet jugoslovanski študentje enotno in složno nasproti ostalim taborom na univerzi. Japru imf> poleg reprezentančnega značaja tudi humano nalogo podpiranja revnih študentov in ravno iz dohodkov akademskega plesa črpa največ sredstev v to svrho. Zato Je dolžnost nacionalne javnosti da s sodelovanjem na sijajnem akademskem plesu podpre stremljenja jugoslovanskih naciona!n;h študentov na vročih tleh zagrebške univerze. Jugoslovanski akademski ples naj bo mogočna jugoslovanska manifestacija sredi Zagreba! ♦ Tovarna JOS. REICH sprejema mehko tn šk rop! leno perilo v najlepšo Izdelavo. 3 ♦ Zboljšanje zračnega prometa t inotenu stvom. Konec tega meseca stopi * veljavo letni voz-ii red na mednarodnih zračnih pro sah od katerih je za nas najvažnejša 'ran-coska. ki preko zemunskega letališča veže vsa naša mesta na najhitrejši in najugodnejši način z Bukarešto. Budimpešto. Dunajem Prago. NiinbcTsoin. Parizom in Londonom. Francoska zračna proga bo letos svoje zve ze še zboljšaia. kar bo mnogo koristilo tudi naši trsov ini in našemu turizmu. ♦ Umrla sta dva zaslužna delavca t Dalmaciji. Z velikimi častmi so v I-ai>adu ooko palii posestnika in zaslužnega javnega de lavca Jakova Hančeviča. ki ie NI eden ix-med prvih hrvatskih kolonistov na Lapadu Pokojnik je bil vzor rodoljuba in napredna ga gospodarja. — V Splitu je umrl popularni meščan Pompei Tijardovič, sorodnik zna nega skladatelja Ive Tijardoviéa Pokoini Pompei le bil ustanovitelj nekdanjaga di letantskega gledališkega odra v Splitu, organiziral je tudi v drugih krajih gledališke odre t^r tako mnoao storil za povzdtg pro svete in narodne zavednosti Pri splitskem {ri^.-taiiSVorn drnVvii ie «ode'ovsl do amrti Pri leni v ein črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja te oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« gren-čica Zelo pogosto je ugotovljeno, da je »Franz-Josrfova« grenčica zlasti koristno domače sredstvo, kajti gre za to. da se prebavni kanal v jutru izčisti 9 kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. a <» »i «*v® ♦ Ljud-i»u časti slojema dol.roimka. Pre bivalstvo Dola pri Stonu se je zbralo v ve likem št.-vilu v cerkvi, kjer je bila maša zadušnics za velikega dobrotnika, rojaka Miha M i ha novica, ki je pred tednom umri v Južni Ameriki Tudi iz drugih krajev to prihiteli števil™ rojaki, da počastilo njegov spomin V Sionu in okolici so še v'dno ra zobešene črne zastave. Svoj rojstni kraj je Milianovič zadnjič obiskal leta 1925 i v>o svojo ot» M jo Lani je spel na (>o veda I svo obisk, a mu ja potovanje preprečila '»ole zen Umrl ie. kakor znano, v starosti 76 et. zapustil pa te soprouo, dva sina in dve hče ri Njesovi otroci so zavedni Jugosloveni in mati je tudi doma iz iužne Dalmacije. ♦ Dvomilijonsko premijo državne razredne loterije je zadela v petek srečka št. 31 402 pri žrebanju v Ljubljani Zdaj so ie ugotovili, komu se je nasmejala loterijska sreča Lastnik neke kolekriie v Novem Sadu je novinarjem izjavil da pozna moža. Ki je kupil poiovico srečke 31 402. a da na i>ove n'eirovega imena, ker je obljubil diskrecijo. Povpdal i »a 'e. da ie srečni igralec v javni službi v Novem Sadu in da so začetne Črke niegoveaa imena in priimka B P. Se to ja pristavil, s kom navadno o'.ču|e In kam za baia. Tako so kmalu odkrili, da je lastnik polovice premijske srečke Branko Petrovič, glavni tainik novosadska produktne in efektne borze. Petrovič pa je potem Se «am povedal, da je druso polovico srečke kupil znani novos«dski tr?ov:»c Bela Gold. ♦ No»-a palača t Beogradu. Letos bo dograjena v Reotrradu nova reprezentativna palača nasproti »Moskvec. tam kjer je bil hotel »Balkan« Palačo gradita dva lastnika: akadamija znanosti in induetrijec Djordievié. Palača bo zgrajena po načrtu arhitekta Papkovt, • Omta megla v »evernt Dalmaciji. V 6e- I trtek zvečer je legla oa severno Dalmacijo tako gosta meela. da so nastali pri prometu pa mikov velike zamude. Taka meiile ne (KMuniio v teh krajih. Parnik »Zagreb«, ki opravlja promet na redni turistični proin, !e imel vč^ ur zamude Ln so se po Sibrmiku že razširile vesti, da se je ponesrečil ob ka-kam grebenu severnih otokov Po dolgo!rajnem poizvedovatiiu pa so doanali, da se je parnik zatekel v Pašnianski kanal, ker zaradi «oste megle ni mogel naprej. • Borba s tihotapci. Skupina tihotapcev albanskega tobaka, ki ]e prišla iz Albuni je na naše |Kxlročie. je v gosti megli med Ba rom in Ulcinjem naletela na žandermaripsko patruljo. Ko «o orožniki pozvali tihotapce, na> se legitimirajo, so tihotapci odgovorili a streli. Razvila se je ocorčena t>orta. a je tihotapcem uspelo umakniti se v gosti megli. Orožniki so zaplenili nad W kg ail>anskega tobaka. Po t>orbi so zajeli oroàn.ki dva laliko ranjena tihotapca. • Rezi K or par: Teorija o dnevih plodnosti in neplodnosti. Izšla je drobna knjižica pod gornjim naslovom, ki obravnava Knaus-Oginovo teorijo Knjižica je pisana resno in poljudno, tako da je lahko razumljiva. • Dobro mora biti blago za vaSo novo obleko, to je jasno. Janno p« je tudi, da mora biti cena v gotovem sorazmerju z zmožnostmi denarnica. Ce hočete t< ej ugodno kupiti, vam svetujemo, da gn-ste k tvrdki Manufaktura, komanditna družba na Mestni tra 17. Tam imate tako izbiro, da bo?»te tudi vi našli ptimeren vzorec za vas Toraj ne pozabite: Manufaktura komanditna družba, Ljubljana. Mestni trg 17. • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vz«. mite zjutraj na prazen želodec soz&rec navadne Franc Jožetove grenčice. • S posebnim! via«! v Bud'mpofito na 34. evharist čnJ svetovni kongres. Potovanje Oa podlagi kolektivnega potnega tista Da se pravočamo zasigurajo udobna stanovanja. Je nujno potrebno prijaviti se čimprej. Zadnji rok za prijave Je 31. marec. Vse potrebne tnfoi-mac je. prosmiktl bi prl1a\'e za območje ljubljanske škofije pri »PUTNIKU« Ljubljana in njegtnMh podružnicah v Kranju ln na Jesenicah: za območje lavantlnske škofije pa pri »PUTNIKU« v Mar boru tn njegovih podružnicah v Celju, Ptuju, Gornji Radgoni, St. Ilju ln Dravogradu! Zahtevajte prospekte! • Izleti Zveze za tujski promet v mesecu marcu: 19. tn 20 t. m. avtobusmi Izlet v Gorico. Udine. Trst ta nazaj. 19- in 20. t m. turni smušk tečaj v treh skupinah: a. Boh. jezero. Vogel, Komna, b. Vršič, Krnica. Rateče-Planica. c. Pohorsko pogorje. 25., 26 ln 27 t. m. avtobusni! Izlet v Gorico, Trst Reko In nazaj. 29 . 30. in 31. t m. tz'et v Split k spuščanju v morje prve vojne ladje, zgrajene v naé državi. Informacije dajejo ln prijave sprejemajo vse biljetarne PUTNIK-a v Ljubljani Kranju ta na Jesenicah. • Opozarjamo ua. ilauaénjl o^tu« »1'ia-šKi velesi jcm«. • Od I», do 20. t. m. izlet t Trst, od 2. do 11. aprila izlet v Rim, Nitjioli, Vezuv Capri. Firenze in Benetke. Prijava «prejema izletua pisarna M. Ükom, Ljubljana, notel Slon. telefon št 26—45. Vhod iz Prešernove ulica. • Ljudsko ilo. ki zadaje zdravnikom skrbi. Paradantoza je nevarna bolezen zobnega mesa, ki ima vedno za posledico izpadanje zob. Danes je znano, da se tudi zobni kamen prišteva k j povzročiteljem te bolezni, pa je zato tudi tako važino, boriti se zoper njega. Za nego zob uporabljajte vedno Sargov Ka-lodont, edino zobno kremo v naši državi, ki vsabuje sulforicin-olaat ter z rednim ftiSče-njein zaintjsliivo oolelegia predsednika Radivoja Pelerluia Petruška |e vodil zbor podpredsednik Franjo Bizaj. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno živahno dalovanje v preteklem letu. Pododbor ljub Ijanski ie v letu 1937 med drugim poskrbel za nov drog za zastavo in zasiavo samo v Hotedršici ot naši meji. V nasproiju z zbori prejšnjih let je bil potek taga občnega zbora zelo miren in dosloianstven Tudi je bilo opaziti, da so se oprijeli deia v òatni&ki organizaciji spel stari preizkušeni nacionalni borci. Iz izčrpnih poročil ie odsevalo vese i ie do dala. do organizacije. Ko ie po daljši in stvarni debati tudi še nadzorni odbor podal svoje poročilo, se je odboru izglasovala, soglasno zaupnica, odnosno razreènica Oto-leiega predsednika Radivoja Paterlina Pe-iruško je občni zbor soglasno izvolil za častnega člana Na čelu organizacije ie za teko če lato naslednja uprava: predsednik 2ni-daršič Venča. pod predsednik Lipnik Janko. ta»nik Lulman Jožko, blagapiik Ravnikar Albin, upravnik Vrhove Franc, odborniki: Voiska Drago (Maril>or), Hojnik Berk tCe-Ijej. Fürst LjuIkj (Ptuj» Arko Mirko (Ribnica). Popov Georgij (Jesenica), Bervar Mirko (Kamnik). Dolejšek lože (Mokronog» dr. Hudelist (Brežice) in Posedel (Logatec); nadzorni odbor. Poljšak Rafael. Arko Mirko. Popov Georgij. Bervar Franc in Posedel. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalili za izkazano mu zaupanje in obljubil, da bo delal v znamenju bratstva za močno in veliko Jugoslavijo Ob zaključku sta se na predlog tajnika Lutmana odjioslali vdano»tna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru 11 in pozdravna predsedniku četniškega udruie nja Kosi- P«»čanru v Reograd. u_ Jugiisiovensko icškoslovaSVa liga » Ljubljani opozarja članstvo in prijatelje na javno produkcijo ljubljanskega državnega konservatonia ki ho v (»onedeljek. 14 t. m. ob četrt na 19. v veliki Filhannonični dvorani Produ k olja 1x> obsegala izključno !e dela češkoslovaških tvtorjev in bovspomio blagopokojnega prez.idcnta Masaryka. u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 15 t. m. bo predavala v mineraloški predavalnici univarze profesorica Silva Antičeva o Bretonski človeku zemlii m mori« Prelavateljica. ki je bivala dalje ča- v Franciii bo podalB najprej sploSno ka rakteristiko svoievrstn-• bretonske pokrajine, nato pa opis največjega biološkega instituta ob Atlantiku Predavanje, ki se začne ob 15.15, bodo spremljalo številna skioptičoe slik«. . b— Predavanje Slavističnega društva. Pn« 16. t. m. ob Ž0 bo predaval ua državni akademiji ^Bleiweiaov» c.i priv. doc. di. Anton Ocvirk o formalistični šoli v literarni zgodovini. Vstop prust. u— Spored Balokoviteveg« slavnostnega koncerta, pri katerem sodeluje naša Ljubljanska Filharmonija; orkester Ljubljanske Filharmonije zaigra pod vodstvom ravnatelja PoiSča eno izmed Beethovnovih overtur, viol task virtuoz Zlatko Ba-lokovič izvaja ob spremljevanju simfoničnega orkestra Ljubljanske Filharmonije Carpenterjev koncert za violino in orkester. Bachov koncert za violino s sprem-ljevanjem godalnega orkestra S mf o nični orkester zaigra Debussyjev Apres midi ; d un Faun in Ravelov Elborado del Gra- i zioso. Vse tri točke dirigira znameniti newyorSki dir gent Luis Siegel, ki je prišel z Balokovičem iz Amerike. Koncert zaključi Ljubljanska Filharmonija pod vodstvom ravnatelja Poliča z delom bolgarskega skladatelja Petka Stajnova Tra-kljski plaši. Prodaja vstopnic v knjigam; GlaM>ene Matice. Kolesa — motorji u— Današnji nastop pevskih zborov ljubljanskih srednjih n učiteljskih šol se bo pričel točno ob pol 11. v opernem gledališču. Vstopnice se še dobe eno uro pred nastopom pri blagajni v operi. Spored letošnjega koncerta je pester, nastopijo mladinski, dekližki, moški n mešani zbori ta orkester učiteljišča. Srednješolska mladina vabi na nastop ljubljansko občinstvo. u— Praktični učiteljski Izpiti so bili pred državnim Izpitnim odborom v Ljubljani od 3. do 12. t. m. Izpit so napravili naslednji učiteljski pripravniki: Možina Bogomila (z odliko) Bende .Ana, Božič Miroslav, Firta Ana, Košorok Zora. Lutar Elizabeta, Marin Alojzija. Robnik Ema. Sin Igo j Rozalija. Torelli Marija, Zajec Marija, Barta Friderika, Flego Jelka Gregorač Ana, Hönigmann Berta, Korošec Genovefa, Koziek Marja Lehrm.-uin Kristina. Sušnlk Ana, Štrukelj Stanislav, Učakar Vida. Vuk Vanda. Sanatorij ata živčne bolezni ZAGREB. Zelengaj 37. Tel. 93-80, 67-46 Sef-zdravnik. Dr. DJuro Vranešlč u— Clr'l-Metodov'a podružnica v •tah priredi 14. t m. ob 20. v ljudski šoli v Mostah predavanje »Ali nam je narodno obrambno delo potrebno ta naša Kočevska«. Predavanje bodo pojasnjevale lepe slike. Vabimo vse članstvo m ostalo občinstvo, ki se zanima za za nas Slovence tako važna vprašanja. «— Zaradi odsotnosti predsednik apelact]-skega sodišča dr. Vladimir Golia oe bo eprejamal strank do 28 t. m. u— Redni letni občni itwir Trgo»»kega dobrodelnega društva »Pomoč«, reg pom. blagajne v Liubljani bo v sredo 23 t. in. ob 20. v Ljubljani, v Trgovskem domu. Gregorčičeva ulica 27. Na dnevnem redu je poročilo uprave, računski *aključek »a l. 1937, poro^i'o nadzornaga odbora, proračun za L 193«, doiočitev lelnine za 1 19H8 Ln slučajnosti. Ce obòni zLor oli napovedani uri ne bo sklepčen, bo pol ure pozneje druu obòni zbor z istim dnevnim r adoni, ki ie sklepčen ne glede na število prisotnih članov. Dr. JAMAR TONE se je PRESELIL na Tyrgevo c. št. 31-IL (Bavarski dvor). ORÜLMRA od 12.—L —u Sestanek staršev po»ku*ne ljudske tole za Bežigradom bo v poned-'jek, 14 t. m ob 8. zvečer v šolski telovadnici Predaval bo e prof CopiČ »O pomenu okolja za vzgojo otrok«. Takoj po predavanju bo ustanovni občni ztx>r društva »Sola in dom Ker i* samo predavanje in Sa občni zbor društva xSola Ln dom« za starše važen, vabimo k čim obilnejši udeležbi Začetek bo točno ob 8 uri. S. REBOLJ & DRUG, LJUBLJANA Va2.no za bri ve«. Občni zbor združenja brivcev le frizerjev v Ljubljani, ki jie bil predviden za dan 14 t. m., »e n« bo vršil. Tol 'ko v pojasrilo ln ravnanj«. Komisar združenja; Pavlic Viktor, brivski mojster. Tržaška cesta- Restavracija pri „šesticiu Danes plška — puran — ocvrto jagnje — mladi prašiček. — Prvovrstna vina! — Sveže pivo! n— Studijski tečaj Ženskega pokret» Prvi del ta^aja je končan. G. Albert Kos |e podal jasno sliko bistvenih dogodkov naš»ga poslušalke navdušeno pozdravile, »da pripa-pre»lavanja pa simpatično izjavo, katero «o poslušalke navdušeno pozdravile, da pr:pa-da gen;raciji. ki ne gleda ve£ na Leno ko; ra inferiorno bitje, temveč pričakuje. ino bo«ločnost«. Jutri 14.'t m. bo začetek drugega deia tečaja. Na «poredu je preiavanje dr Gosar-ja: Razvoj svetovnaca gos;>oiarstva Začetek ob 18.15. Gradišče 14 !.. Zveza go-podinj u— Registrirne blagajne in knjigpvi»d-stvene stroje. Vam strokovno popravi Boris V. SimsindJ, LJubljana, Dvofakova ul:ca 3. telefon 24—07. Pridite in poglejte si ta spored ! MLADINA PREPEVA Wieser Säagerknaben v prekrasnem, nepozabnem filmu lepega petja ln ogromnega, uspeha! Ob 10.30 ISTI FILM prt znižanih cenah! Km O UNION, tel. Z2Z1 PREDSTAVE cb 15-, 17., 19. In 21. uri ! u— Na jutrišnji produkciji gojencev ljubljanskega drl. Konservator'Ja nastopi tudi koossrvatorlj&k kvintet: ga. Osterc Marta (klavtr», Bürger Kajetan (L violina). Novšak Vinko (H. violina), žimond Ivan (viola) tn Cehovla Bogomil (čelo). Komorno &olo drž konserva torija vod v tekočem letu prof Karlo Rupel. V ostalem nastopijo gojenci »olopevskega, klavirskega ta violinskega oddelka. Ker Je produkcija v nočastitev spomina češkoslovaškega prezidenta TG. Masaryka, bo imel uvodno beocdo univ. prof. Vaclav Burian. Podrobn spored se dcbl v knjigarni Gl. Matice. Stare 3 din ta Je obenem vstopnica v dvorano. ARMATURE ZA PLIN, VODO IN PARO tovarna LUTZ, LJUBLJANA - SISKA, TELEFON 32-52. u_ Ri barsko društvo v LJubljani bo Imelo svoj občni zbor 26 t. m. v hotelu MlkMČ. Pričetek ob 20. Na dnevnem redu so poleg običajn h zadev volitve odbora. u— Društvo za zgradbo hidrotehnične-gn laboratorija v LJubljani sklicuje svoj IV. redni občni zbor na dan 15 t. m. ob pol 20. v družabnem lokalu U. J. L A. sekcije Ljubljana, Kongresni trg 1./IL Odbor. Fotografirati naučimo brezplačno Dobet fotoaparat pa dob.te te od Dio SO.— oaprei. Ob nakupu fotoaparaM pn na» »e za^iemo ar «amo strokovno postre«. .n svetovat, pravi aparat, temveč tudi istega lamentati {t pri He nov model ali ako i»t. ni po volli! Naivrfta zalog* naimode-neilih aparatov ladnuh modelov Pr naiimo I X letno ne fotografske novosti tipskega veleseima in drugih svetovnih trilli. - rato zaupajte nakup fotoaparata Foto Touristu Lojze Smuča Ljubljana — Aleksandrova cesta H. foto-a parati vedno na zalogi u- Radiava slikarskih, kiparskih in ar-hitekionskih dol umatnic ii držav Male an-anta. t. j. Češkoslovaške. Rumunije in Jugoslavije. bo odprta nepreklicno do 20. marca. Za dijake vstopnina 3 din. Posetite razstavo! a — Dane» ob li. ori In » ponedeljek ob 16. ari bo imela vodstvo po razetavi u[>odab-Ljajočib umetnic MŽA v Jakopičevem paviljonu ga. Mara Kraljeva. Ce. se prijavijo večje skupine, bo vodstvo tudi na razpolago. Razstava bo odprta do vključno 20. 1. m. Za dijake ie v*iop ^ diin. —u Važno ta *«e »ne. ki slabo slišijo! Kar sa tiče predvajanja novaga pripomočka za sluh v Ljubljani opozarjamo na kiseral v današnji številki ua zadnji strani. MOŠKI! Za zdravljenje «polnih <»lat»>stt, SEKSO» ALM. LMi'Ul LX t» *p«ilmt .»«lamj®-nost, «a ojisCen je «polne funkcije, puskuoit« urlglnalne durciiouske VI-HA-GE tablete. Oohite jih v »srn lekarnun: H'J Utniel Ola J4.—, J 00 tHfiiet t »In £11.—, »Uli tatHel Ola >00.— Po (Motnem (M»vzet;u di^krettK» r-t»/|H^>iijH .*lr M Uavroiirtc, »|Hilfkni. a plavut dej«»: fHrm Kern I jtt»nrMl<«riuro • VlN-%11«, üpoiekHi Hi. b. Bogd»ii»vMt iagreb, Langu» trn Ü (Ogl. peg. S. br. 26850/37.) feahovske novice. V petek 11. t m. j« od gral Amaterski S. K prijateljski match s S. K. Triglavom na osmih desksh. Rezultat 4'/t:3V« je za drugorazredni klub lep uspeh in podoba je, da se bo mladi Amaterski S. K. kmalu uvrstil med naš« najmočnejše klube. Na prvih S tirih deskah je zanagova'ec dosegel 2»/« točke, (iLonger—Erker V»: Vi. Požar—Remškar 1:0. Jakuiin : Bajec Ivo 1 : 0, Pirjevec : TomSzč 0:1) dočlm je ostal na ostalih deskah rezultot neodločen 2:2 ( Kovač :Fer-flla Jei-ä n ; Vuga 0:1. Crae : Pohar 1:0, Habič : Lukič V«:'/«- u— Za Jakop.čcv večer v Delavski zbornici v sredo 16. t. m. ob 8. zveòet lob te v9tonnice v Severjevi trafiki v Seienbur.'O-vi ulici. u- J02ETI IN JOZICR bodo Ifios pra«-novali svoj rod n» obrtniškem družabnem večeru v Kazini. Re«im in šaljiva gla-h». ko. mični nastopi in petje ter ples in dobra kapljica; vse to bo dvignilo dobro razpol». inje. Žrebanje državne razredne loterije dne 11. marca 1938 Din 1.000.— it. 5 802. 5.846, 5.862, 10.897. 15,771. 24.808. 44.767 44 785 46123 53.004 53.021, 53.077, 62.046. 62.064, 95.767. ' S tem je žrebanje državne razredne loterije zaključeno ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 6 / »JUTRO« it 6L 7 Nedelja, 11 UL 1038 ! r&EJELl SMO VELIKO IZBERO POMLADANSKIH NOVOSTI ZA DAMO elegantne plašče, paleto je, kostime; ZA GOSPODA moderne površnike ln obleke. F. LUKIČ - Stritarjeva ulica i i Iz Celja ©— o nastanku ledene dobe in njenem prebivalstvu bo predava! jutn ob 20 ugledni uiaiitìtvenik g. prof. Srečko Brodar n Celja. ki si je pridobil z znamenitimi izfco-pa waiiji v Potooki zijalki in drugih prazgo-öovMwkib pwtajab velik sloves tudi v ino-Eeinnt vil Izredno ran mivo in pouòoo pie-davanie bo f*«>'iinr> in f>t-ol!^nn<» CENJENIM DAMAM v' tu dno naznanjam, da sem preselila MOP ISTO VSKI SALON' Iz lastnega duma I. 1 na Kr PETRA CESTO št 22. Celje, felo solidno! Cene nizke! Z& cenj. obisk se priporoča KOZA PUSNIK, modlstlnja CLLJE, Kit. PETRA C. 22. e— Šolarskj vlak tz Celja tlo Rogaške S ;ltine. Kaki»! óujemo, namerava železu Ska uurava L letošnjo spremembo vozuega reda uvosri p<>sel*-ti šoiar^k'. vlak iz Celja do Grobekieua i odlitkom iz Celja Ob 12 45 Taka uvedba bu sicei ustregla kruiem ob p rum Celje—Grot>eliio. a je hudo krivična za vee ^carski urez. ki je v *.>ldkeui <>7.iru navezan le na Celje, ker nima sam m kakih feti razen osnovnih. Kulikor je evidenca Ciu^očsi se vozi dnevno preko Grobolut-ga putj lk>_a>ki Slatini 62 diiak<>v. Polw Soia rjt-v ua bi tak viak. če bi vozil do Rogaške barine ienial p !»eboj tudi vse •*!»■ potnike, ki so ie dopoldne opravili v Celiu svoje posle, a morajo brez opravkov čakati sa vlak lo 16 Tak vlak pa bi mogwt je-ouwti s selxij tudi gost« ki želijo prebiti fy>:>oldait v Rogaški Slatini bodisi -ia bi bili to domačin' iz Celja ali tujoi, ki »o ee Zaradi Savinje nastanili v Celju lz teh foto vo važnih ozirov ie spiova želja. da M èoljtmki vlak vozil še preko GroMnega do P<*m-4.ke Slatine . - KINO UNION Čudoviti doživi Taji male ekspedicije v filmu »BORNEO«. fv nemSkem jeziku) Ob 10 in 14. matineja: »GOLE M«. Lep družinski praznik Sv Marko pri Ptuju, 12 marca Te dni je praznovala v krog'J itevilnih Sorodnikov 80-letmco daieč naokrog znana in t-xjàiovana gospa J ere Kostanjevec, po domače Martintkc/ve Gerčka. Juhilantka izhaia iz poznane rodbine Solina iz Bukov cev, kjer te /e rodile S mart.a 1858 Kot dva)*e!letno dekle it je omotila t Fran-cem Kostanjevem Iz Sove vasi in preživela v srvčnem in zadovoljnem zakonu 45 let S jen le 15 let pokojni mož Je bil dolgoletni novoveški župan in poznan borec td narodne pravict. Slavljenja /e dale življenje 9 otrokom, cd katerih jih ie Hv> 7 S'ajslareiSi sin Janez gospodari na domačiji v S'ovi vasi, est ah pa so si tudi že vsi ustvarili svoje družine in domove V svetovni vojni je pedei njen najdražji sin France, ki je bil leta 1914 diplomiran na pravni fakulteti v Pragi. Kljub svoji visoki starosti je jubilantka ie čvrsta zdrava in sama vodi lastno gospodinjstvo Zanima se za vse sodobne pojave m dogodke ter z velik'm veseljem dnevno prebira »Jutro« Vsi iskreno želimo. da bi slavljenka dočakala še mnogo srečnih in veselih lei Slika nam kaže osem-desetletnico sredi vnukov in vnukinj e— Težka nesreča otroka Ko fe bila štiriletna hčerka duinarice Marija Landekarje-va iz Selč pri Novi cerkvi v petek sama doma. se je preveč približala zakurjeni peči v kuhinji. Pri tem se je deklici vnela obleka. Na obupne klice otroka so prihiteli ljudje na pomoč in pogasili gorečo obleko. Deklica je dobila težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko boln:šn:oo. e— S sekiro ji je prebila lobanjo. V četrtek okrog 19. se je Terezija Kodjeva na Starih slemenih pri Konjicah sprla Ln 6'eD-la pred 6vok> hi*o z neko ftončigajevo. Takrat |e prišla mimo 23letna hčerka pr'nizit-kariee Marija Pantičeva iz iste vasi. Ko je videla 'Poles: prete pa joči h s? žensk otroka. ?a je hotela spraviti na varno. To pa je Koclievo tako ujezilo, da je pocrrabila sekiro in udarila z njo Pantičevo po trla vi. Udarec je bil ta.ko močan da je sekira preh;!a Pantič«vi lobanjo Smrtmi nevarno r>o*knd<)-vano Pantičevo so prepeljali v cdjsko bolnišnico. KINO METROPOL CELJE Danes ob 16.15, IS. 15 in 20.30 film po znanem Mark Twainovem romanu »KRALJEVIČ TN SHIOM4K«, Nosilec glavne vlosre ERROL FLYNN. popularni filmski iunak. Dopolnilo: najnovejši zvočni tednik. Ob 10.15 in 14 uri matineja »MODERNI ROMEO«. e— Dva nevarna vlomdca in » ole>arja« pod ključem. Pred kratkim je bil izvršen v Šmarju pri Jelšah drzen vlom. pri katerem so si nezoani storilci prilastili mnogo zlatnine, predvsttn zlatega avstrijskega de: aria Smarski orožniki so kot storilca kmalu izšle lili in aretirali letnemu Josipa V. :n 19!etnega Franca S., posestniška sinova iz Šmarja Fanta sta priznala vlom in povedala. da sta plen Drogala v Celju. Šmar-aki orožniki so ju ciato prepeljali v Celje, da ugotovijo, kje sta prodala ukral^ne stvari Res so v Celju našli vee plt-n. Celjska policija, ki je so elovala pri poizvedbah v Celju, je začela takoj sumiti), da sta fanta izvršila letos tudi večje število k!dne bo v kinu 1'nionu zanimivo preilavanje t zvočnim filmom. Predvajali se boJo filmi iz življenja češkoslovaških legionarjev. prezidenla Masaryka in dr. Beneša. film >Moč češkoslovaške armade« in koloriran film o narodnih nošah v CSR. Predaval bo g. Stanislav Miùovsk^ konzul C^R v Ljubljani, film pa bo razlagal dr. Sìaré iz Ljubljane. Filmi so izredno lepi. Vabimo vse prijatelje CSH. da bì predavanja udeleže. Vstop prost. Programi, ki bodo veljali obenem za vstopnice, pe dobijo do srede nefer pri »Putiiikui. Kdor ima program. mu je rezerviran ludi sedež. Program stane 2 din. Izkupiček za program se bo porabil za dijaško ekskurzijo v CSR. Prosimo, da si priskrbite programe pravočasno! JCL v Mariboru. POSETITE KUHARSKO KULINARIČNO RAZSTAVO združenja gostilniških podjetij v Mariboru od 12. do 15. marca t. i. — Po železnici Je dovoljena polovična voznina z žel. legitimacijo K-13, ki jo nabavite pri odhodni postajL — Polovična vožnja od 10. do 17. marca t. L a— Prvo proslavo 20Ietnlce obstoja naie države prirede naši vojni dobrovoljci v dvorani Ljudske univerze. Ta proslava bo v ponedeljek 14. t. m ln bo predaval šolski upravitelj g. V. Grčar o temi »Dobro-voljskl vojni pokret ln 201etnica našega narodnega ln državnega ujedinjenja«. V petek 18 t. m. predava univ. prof. dr, Gahs iz Zagreba o inteligenci predhistoričnega človeka V soboto 19 t m.: Francoski hu-mortstlčnl večer s petjem in plesom, ki ga priredi ga. M. Herleroy. članica pariške opere. a— Velika kuharska razstava, ki jo Je organiziralo Združenje gostinsk h podjetij. Je bila včeraj ob 11. svečano otvorjena v Unlonu. Goste je pozdravil predsednik g. Aleksander Klešič. Prišli so župan dr. Ju-van. sreskl načelnik dr. Šiška podpolkovnik Maslač. Iz Ljubljane predsednik Združenja gostinskih podjetij g. Majcen in še vrsta drugih. Razstavo je otvoril župan, nakar je g. Povodnik izročil g. Klešiču krasen pokal. a— U.»pešno delo Fotokluba. V četrtek zvečer je bi! v klubovih prostorih na deški meščanski šoli redni olčni zbor mariborskega Fotokluba. ki je pričal o plodnem delovanju kluba. Novi odbor sestavljajo: Marijan Pfeifer, predsednik : inž arh. Vičič. podpredsednik: Rudolf Branik, tajnik; Milan Ralca. blagajnik. Anton Wutolen. gospodar; odborniki: Roman Vales. Rudo'f ftvai?er. Josip Kovacič. Vlado Bertoncelj. Drago Simon-čič. JanežiČ in Lorti. V stalnem razsodišču so: Lorti, Pfeiter, Vales, Kovačič in Simon-čič. a— Podlegel je. Poročali smo o hudi nesreči, ki je doletela 221etnega delavca Ivana Juga, uslužbenega pri hišnem posestniku Leopoldu Kranicu, ki je o priliki padca z lestve na Ruški cesti 29 dobil smrtnonevarne poškodbe. Tem poškodbam je v noči na soboto v strašnih mukah podlegel. Njegrovo tragično smrt obžalujejo vsi. saj je bil pokojni Ivan Jug marljiv ln 4 priden delavec. a— GledalMke norice, DanaAnJm nedelja J« namenjena pusebno okoličanom, zlasti po po Ida na ka predstava, mi dna ln telo lepo opremljena opereta »Noč v Kairu« (prt znižanih cenah). Zvečer pa prt globoko znižanih cenah ln nepreklicno zadnjič »Sodnik Zalamejskl« za vse, ki te vseskozi napete španske ljudske Igre še niso ali bi Jo pa ie radi videli. Parmov »Nečak« se v režiji g. Povheta k g. In pod glasbenim vodstvom vojnega kapelnika Jtraneka že pridno pripravlja na prvo predstavo po 16 letih. a— Ugotovljena Identitet» darovaike stotakov. Ts dni imo poročali o tem. kako je neka slaboumna ženska delila pasan-tom na vogalu Slovenske ln Gosposke ulice stotake, ki so jih nekateri pasantje tudi vzeli. Slaboumno žensko so odpremill na policijo ln v bolnišnico ter ae Je «edaj na podlagi poizvedb doznalo. da gre za bivšo posestnlco Elizabeto Korošec lz Za-markove prt Sv. Lenartu v Slov. goricah, ki Je pred nedavnim prodala svoje posestvo. Elizabeta Korošec Ima dva nepreskrbljena otroka. Iz Jesenic s— Zvofnl kino »Kadio« pr»k?ija danes ob 3. pochine ln 8 ivečor velefilm »1'ola liutezni<. Kranna t>ol!ska drama v nemškem jeziku. Med dodatki tudi domač kulturni film in Paramounlov zvočni tednik. — Sledi »Peter v anemi«. Iz Hrastnika h— Krajevna prot tuherkulozna Hga bo Imela obäni züor v četrtek 17 t. m ob 17 v učilnici deške Sole. Pridite vsi, ki se la-nimat< za delovanje naše lige! h— Potujoča higienska razstava pod okriljem našega občinskega oH*>ra IMečega križa v Hrastniku v Logarevi dvorani v tednu od 20. do 27 t. m 01. tej priliki se bodo vršila vsak dar rdravnjSka pre'avs-nja ln predvajanja zarevnih filmov ia odrasle kaikor za Snsko mladno. h— Smrtna ko«. Na Pienkem !e umrl 76-lefni P'jsestalk Martin Gričar. Naj v miru počiva! h— Zvočni kino Sokol bo predvajal da- nps velefilm »Fj uhniem!« Iz Kranja r— Kino Niu-odru dom predvaja danes Ob 1«.. 18.30 to 20.30 zvečer sijajno veie-fUmsko komedijo »Pravi ln lažnivi princ« (April!) Duhovita apr lska Sala i Izredno komičnimi zapleti ja ji- Salve smeha! r— 6ofersK| Izpiti poklicnih Šoferjev hi samovozačev motornih voz 1 bodo za «reze Kranj, Radovljico ln Skofjo Loko v torek 12. aprila ob 8. pri s reškem načelstvu v Kranju Interesenti naj pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri are-«kern načelstvu v Kranju. r— Razdelitev eto je zagorela električna luč tudi v prvem delu Pobrežja pri v. Vidu. V teku eniga meseca bo vsa vas elektrificirana. med tam ko se »e vrše dela okoli gradt>e transformatorja na Hajdini Vso to akdio vodi zadružna elektrarna v Ptuju, ki ima r načrtu še elektrifikacijo levega brega Drave. V kratkem se bodo vrnili sestanki i interesenti pri Sv. Marku niie P'uja, v Dormivi pri Sv Marjeti in drugod Tudi Dravsko oo I je. to ie Sv. Lovrsnc in razni drugi krati, ie v zadnjem časoi storilo potrebne ukrepe glede elektrifikacija. J— Podmladek Jadranske strale na drifeav-nl realni gimnaziH lepo delu|e od ustano ritve v 1. 19^53 in utrjuj» zavesi dijaMva o veličini Jugoslavije kot pomorske države. Na štirih ekskurzijah so le ptujski gimnazii-cl vsake počitnice obiskali sinji Jadran Glo l»oki so bili vtiski potovanja na dijake, katerih večina š? ni bila Izven Slovenije. Da si pridobita gmotna sredstva za potovanje v oočitnicah. bosta podmladka gimnazije In mehanske £<>ie priredila 31 marca za m!» lino. I aprila pa za ol^instvo večerno aka ■ lemnio t izbranim programom Na *por »du Ik>Io simbolični telovadni nastopi gimnaziik. gimnazijcev In dijakinj meščanske Sole, na- „To'nčka; zakaj n« pazit« bolj pr^ pranju, glejte, kako se raztrga perilo i9 „Gospa, stara sem postala 06 delu .. ker kupujete slabo milo .. Terpentinovo milo Zlatorog je komaj dražje, toda koliko izdatnejie je J Njegovo gosta bela pena pere pri« zanesljivo in perilo traja na leta. Lepo duhri, mehko voljno je .. Cista belo." ^ TERPENTINOVO MILO i stop prtsnanegs pewkeg« zbora meščanska šole pod vodstvom uči lil ja r. Has>!a, oarfiop orkestra meščanske Sole, govorni rbor. recitacije, glmsbene točke, pevski nastop proL Rusa ln caključna alegorija. Dijaštv© vabi ptujsko zavedno občinstvo k polnoštevilni udeliižbi. da »e tako pokaže priznanje dein mladine. Obenem pa prosi ptujska drušlva, naj na U dneva ne določajo svojih priredita*. J— Dve nezgodi. 16-letni dijak ttikaj&- ne gimnazije Poet rak Arnold Je padel prt telovadbi ter m zlom« desnico. 9-letni Franc fcunavc. ein posestnika, se Je ruval z drugimi otroki Prt tem Je padel ter al Tudi v minulem kola Držaune razredne loterije Je zadela eno premijo srečka iz poznane slovenske kolekture Lavriča, Beograd POENKAREOVA UL. 25 TELEFON 24-815 POSTNI PEEDAL 450 V v _ •• To je sedaj 26 /• PM1II1J3 kl je bila v kratkem času izplačana lz te srečne kolekture. Uradno Jt j, da so v zadnjih kolih zadele srečke kupljene pri Lavriču, m sicer» St. 13-987 • • • Din 2,000.000.— st. 37.623 • • • Din 200.000.— t» 6.745 • • • n 2,000.000.— M 12.569 • t • n 100.000.— n 64-336 • • • » 400.000.— » 1.869 • • • n 100.000.— n 85.708 • • • b 300.000.— M 57.895 • • • n 100.000.— 25.014 • • • M 250.000.— n 7.069 • • • n 100.000.— n 45.538 • • • 200.000.— n 79.504 • • • n 100.000.— w 75.483 • • • »» 200.000.— n 66.037 • • • n 100.000.— M 42.122 • • • M 200.000.— « 62.070 • • • « 100.000.— n 75.797 • • • W 200.000.— Itd. itd. To so razlogi, zakaj nabavite srečke pri rojaku LdVflCU* Poleg tega naj Vam bo njegovo dolgoletno solidno in pošteno delo povod, da tudi Vi èe danes naročite — kupite vsaj eno srečko od LAVR1CA ln na bo Vam žal. Pohitite z naročilom, zadostuje dopisnica. Iz Gornje Radgone gT— Kriza v ^ornjcrailgttns i g 'silskj četi. Po zadnjem občnem zboru gasie^e <^ete se je novoizvoljeni oor. S predse Lnikom Jožetom Hrasteljem. ki je po«lal ostavko, se je solidari/irai r majhnimi iz-j eni a mri celotni novoizvoljeni ol.'or in orav ■ tnko po al ostavko Skltm eno je bilo sklicati izredni oljčni zbor. ki l>o najbrž^ 22. t. tn.. da se na njem dokončno razčistijo vsa nesoglasja gr— V sklad za zgradbo Sokols'ega doma v Gornji Radgoni so dajovali gg.: Jurko Blaž. šolski upravitelj v p. v Vojniku. ICKl; Kathaš Fran. sreski šolski na.!?oinik v Lju« romeru. 100: Ročnik Ru lolf. sodnik okrožnega so">olnitL Iz Novega mesta i _ Kino *I)oin« v ®okolskem domu bo ' predvajal danes v nedeljo ob 15.. 18. in . 2(1 15. zvočno komedijo »Opacni Ijubavniki*. j Predigri: Paramounlov zvočni tednik in I >Aiia< kratki film. Gregorjevo Ljubljana, 12. marca. Na Gregorjevo se ženijo nčL Stana je že ta pravica in sega v čase, ko so »e iz čudovitih predpotopnih zmaiev ir. drugih spak izluščili pernati preb'valci pragozdov. Kaj bi tisto, če se kljunatim pisanosrajčni-kom takrat še sanjalo ni o njihovem ženi-tovanjskem patronu, sv. Gregorju! Resnica je ie. da je v krajih visoko pri nas opasane zemlje z vstajenjem sonca zmerom planila v drobna srčeca pod pernato suk-njico nezadržana strast, katere prizadevanja in ljubezenske zapletljaje je končno kronalo gnezdeče z jajci. Pisali smo lani o zaljubljeni opojnosti naših gozdnih znancev. Be-eda je danes takšna, da se moramo že v naprej zavarovati pred spoglcdljivci. ki bi utegnili oporekati doživljeni resnici naše zgodbice Kajti je stvar taka. da je v prispodobi belega golobčka prišla razsvetlitev duha na svet, da kraljujejo lepo rezljani ptiči še danes aad široko javorjevo mizo na kmetih. In da so našim krepostnim dekletom najljubše kartice ali drugi spominki, kjer se nad gorečim srčkom kljunčka parček zaljubljenih golobčkov. Tej strelovito nagli ptici, ki je. odkar je prinesla Noetu zeleno vejico iz opustošenja po potopu, zanesljiv pi-smonoša še danes, velja naša beseda. Go lobom. ki so grešnikom iz doline Šent Fio rijana zgled najlepšega, najzvestejšega življenj«, nedolžne in požrtvovalne ljubezni Od zibelke do groba spremlja človek« dvoje obzorij: prvo, kolikor ga nudi poglod skozi domai« okna in ono. ki se venomef odpira očem, kadar naa neso noge po svetu. Dom« se srečnejši lahko razgledajo V vse. štiri strani neba, prestopajo za »oncen» iz sobe v sobo. V majhnih lukniah se »pet drugi love za zrakom, zajemajo svetlobo z ozkega pramena neba Vse drugo tone V mračnih stenah tesnega okolja Takole V skromni meri oboje »e druži t mojega raz» glednika, edinega okna, pod katerim pad« f globino krog in krog zazidano dvorišča. Pa je to dvorišče, preveznjeno na vseb robovih z vrsto z verižen ih streh, poleg čudovito neubrane, le predolge pesm) iztep«» čev, zatočišče velike jate golobov Prol^ tarči »o to, ki se brez gospodarja potepa^ jo za hrano po mestu in rede od odpadkov jedi po balkonih. Ko se naveličajo postopanja okrog Prešerna in frančiškanov, m z'rcknejo v sončni kot streh in lagodno za« dremijejo. V februarju 1935. je bik) na mojem opa-zovaiišču, golobji rivieri — sondni ttrehl nad balkonom sila živahno. Zbove dajstvo. da šola L'octuje kar na treh kra|ih: v mestni hiši. Komendi in ljudski šoli. Nastavljenih je 10 moči Učenci so po večini otroci ptroleiarskih starcev in siromašni. Najsi roinašnejši. J5 po ètevilu. dobi dnevno hrano v dijaški kuhinji. Preko 50 učencev je moralo vodstvo larwko leto odkloniti uradi pomanjkanja prostora. Ta «tran bo x novo zgradi«) urejena. ■KINO SLOGA, tel. 27'30' Danes veseli karnevalski film Trije neumni dnevi Ob 10.30 KRALJICA LEDU po znižanih cenah. Glavna skupščina nameščencev KID Jesenice, 12 marca V četrtek zvečer Je bila v spodnji dvorani Kazine glavna skupščina društva nameščencev Kranjske Industrijske družbe, ki Je bila prav lepo obiskana. Predsednik Inž. Fran jo Baltič je omenjal najvažnejše dogodke v društvu med letom In se toplo spominjal umrlih tovarišev Franceta Ker-štajna, Jožeta Rösnerja Ivana Ceplaka in Franceta Anzeljca. Zanimivo poročilo je podal tajnik Drago Cerar. Društvo šteje okoli 300 članov ln članic. Izvršenih Je bilo več intervencij, ki so pa le delno uspele. Med letom Je bilo eno predavanje in več sestankov ter Izobraževalni tečaj za tehnično tn upravno atroko, ki 6e traja. Blagajnik Milko Stebih Je poročal, da je Imelo društvo 27.773 din dohodkov ln 24.744 din Izdatkov. Društvena Imovina Je vredna 81 914 din. O hranilnem skladu Je poročal Peter Prevc, o zobozdravstvenem pa Peter Arnež Revizor Hafner Je poročal o vzornem redu, nakar je bila razreä-nlca soglasno sprejeta. Razpravljalo se Je o pravilniku za posmrtninsko zavarovanje članov. Pravilnik Je bil z majhnimi lz-premembam! soglasno sprejet. V Imenu Zveze društva zasebnih nameščencev je spregovoril g. Gombač lz Ljubljane, ki je opisoval delovanje Trgovskega bolniškega podpornega društva ln priprave za razširjenje Slajmerjevega doma. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Inž. Franjo Baltlfi, v odbor pa v glavnem dosedanji člani. 30 let zaščite dece in mladine v Celju Celfe, 12. marca. Državna krajevna rsščlt« dece In mladine v Celju Je imela v četrtek zvečer občni zbor v Narodnem domu. Predsednica ga. Eia Kalanova Je orisala društveno delovanje ln se zahvalila dobrotnikom. Zaščita Je vstopila i tem dnem v 31. leto svojega delovanja. Dolgoletni društveni tajnik ftol. unr. g. lanko Kramer je podal zgodovino. To je bila doba uspešnega dela ln borb. da si pribori čimveč sredstev z* našo ubogo, zanemarjeno deoo. V zavesti svojega plemenitega dela je odstranjevalo vse ovire. Zaščita je v 30 letih razdelila na tričetrt milijona dinarjev. Ta velika vsota Je bila nabrana po večini z napornim podrobnim delom, nabiranjem malih darov ln dobrodelnimi prireditvami. Društvo Je bilo ustanovljeno 1. 1908 Takrat je šel glas: Vse za otroka! Vlada je ukazala, da se mora v vsakem sodnem okraju ustanoviti Društvo za varstvo otrok, ki naj Ščiti bedno, zapuščeno mladino. Tako se je I. 1903 tudi v Celju osnovalo tako društvo za celjski sodni okrai Toda to društvo je bilo nemško Slovenci so hoteli imeti svoje društvo In so ga še v istem letu ustanovili. Ustanovni občni zbor je bil v hotelu »Beli vol« Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora zdravnik jn skladatelj dr Anton Schwab, ki je bil tudi izvoljen za predsednika novega društva. V odbor so bili izvoljeni tudi gg. višji sodnik svetnik Ivan Erhartič. prof. dr. Anton Dolar, vikar Fran Gorišek, trgovec Anton Ko-lenc, šol. upr. Ludvik Cernej iz Griž, urednik Vekoslav Spindler. dr Matija Slavič in Miloš Levstik. Od ustanovitve do osvoboje-nja je predsedoval društvu g dr. Anton Schwab, ki je že I. 1912. skušal doseči, da bi se vsa slovenska društva ns Sp. Stajer- KINO MATICA 24 Matineja ob 10.50 po znižanih ~enah SHERLOCK HOLMES skem združila v centralo, ki bi bila protiutež nemški centrali v Gradcu kamor je moralo društvo poročati o svojem delovanju. Nekaj slovenskih društev se je takoj odločilo za ustanovitev slovenske centrale, ki jo je pa preprečil izbruh svetovne voine Do prevrata je bilo društvo navezano zgolj na prispevke dobrotnikov. Pri celjski okoliški občini je našit ž? tavoj v začetku izdatno podporo. Tudi celjski narodni zavodi in vsa javnost so podpirali društvo, tako da je lahko pomagalo povs*>d, kjer je šlo za zanemarjeno in bedno deco. Leta 1919 se je g. dr Schwab odpovedal predsedstvu. Za predsednika je bil izvoljen šol. upr g Joško Bi/jak, ki je predsedoval društvu 15 let in je bil za lepe zasluge izvoljen za častnega člana društva L 1920 je dobilo društvo naziv Državna kraievna zaščita dece in mladine *n je zabelo preje nuni od driave izdatno mesečno podporo. Dobilo je potrebno avtoritelo m je moglo še uspešnejše delovati L. 1923 pa je država ukinila redno podporo 1 akrat sta priskočili celjska mestna m okoliška občina i izdatnimi podporami na pomoč Zaščito je bila deležna tudi podj>ore denarnih tj\ vodov in vse javnosti ter je napredovala od leta do leta tn poglobila svoio skrb za bedne in zapuščene. S cvetličnimi dnevi in prmiajo oljk je zbirala sredstva ter i njimi prireja La od l. 19iU do danes božičnice za revne šolarje celjskih šol Zaščita je že od vsega začetka mislila na gradnjo lastnega doma a ie morala /diradi denarnih težkoč opustiti namero Na njeno prošnjo je bilo I. 1931 t izdatno podporo mestne in okoliške obline ustanovljeno dnevno zavetišče v Celju, ki prav lepo uspe-* va. Od I 1934. predseduje društvu ga. Èia Kalanova ter posveča zaščiti vso ivkrb in ljubezen. Po blagajni-vktm poročilu gospe Zupančičeve je prejel <-dbor na prcdiog revizorja g Branka Žemljica raz resnico, bla-gajničarka pa še pohv.no l/.voljei- je bil dosedanji odbor, ua novo je bila u voljena ga. Kajhova. Iz Krškega kr— Zadnja pot plemenite tene. V Četrtek so na Vidmu pokukali òOletno go*j>o Ma rijo Pletersko. l'okojma je bila daleč naokrog znana kol plemenita žena, ki t>o jo zaradi njene dobrosrčnosti Čislali številni njem znanci in prijatelji. Ti so jO v izredno lepem številu spremili na njeni zadnji poti. kr— Sreski odbor Rdečega knžj je Imel te dui pod predsedstvom ravuaieljii Josipa Vutkoviča občni z.l>or. Iz poroòli je bilo razviino, da je organizacija UK v srezu izvedena v vaeh občinah Med -migi m je e reški o>i>l>or pi«pl»iio živahno deloval o4j priliki dementa ne kalaatrof« pri Sv. Kriüu. Àulni Ln Dolu in t nabiralno akoijo pomole! prizadetim, w kar gre posebna zahvala Kr-ftinan. ki so darovali tako v bUitfu kakoT v dcsi.uju. Stanje ed i nie UK v srezu: 1 sriskl o Ibor (Krško). 5 o'»čint»kili odl>orov (Lceko-vec, Mokronog, Kadeče. Skocijan Ln Cerklje ob Krki) in 11 poverjeništev (Boštanj, Bučka, Kostanjevica Raka, Studenec Sv. Križ. St. Janž. St. Jernej, St, Ru|>erl. Trebeltio in Tržišče). V delovnem proprium Ima sreski oJl>or mei tirucim pretvori te v vgeh poverjeništev v občii ske o la povoljen uspeh. Letoa Je 50 tet, odkar naš gasilski dom stoji Tudi to leto, kos« slavi ta Jubilej, gasilska četa nuns sredstev, da bi mogla rar dom nadomestiti» novim domom ker je stari v tej dolgi dobi te odslužil. V ta namen se je pri čett osnoval pripravljalni odbor za giradnjo novega doma s predsednikom g- dr. Bogatajem Jožetom na čeiu, ki bo skušaj, kakor predniki preU 50 leti 1 darovi puntar viti nov dccn Odbor bo tačel oa.b;ralao akcijo v nadl, da Hemhaiovl, No-šič: Pokojnik, Beneietb- Raeée rož.v Str. i-eher: Zadrega nad zadrego, AnzeiiKrubert Podikriievaici, Bergman: Markurell, Schiller: Marija Stuart, Vuoìijoki: Žene na Ni-skavuoriju. 0|>era: Mozart: Don Juan, Dvorak: Jako. binec. Verdi:: Rigoletto, Musorgski: Bori» Godunov. Puccini: Manon Lescaut, Polichiel-li: Gio<.-onda, Grün: Madaiae Saus-Gent in še ena opereta. Poletni al.onma se plačuje t Štirih za[*> rednih mesečnih obrokih: prvi obrok pri vpisu, drugi t. aprila, tretji 1. maja. četrti L junija. Obroki »o: za oio v parterju m v I. redu é'e*. 1—5 ä 200 din, za ložo v l. redu štev. C—9 h 280 din. Za parterni sedeJ I. vrste 64 din, II.—III. vrtite 60 din, IV,— VI vT&te 55 din, VII.—IX. vrste 50 din, X. — XI. vrste i2 din. Za balkonski sedei I. vrste 42 disi, II vrste 34 din. Za galerijski sedež I. vrste 25 din. II.—III vrste 22 dia IV,— V. vrste 18 din. Uprava opozarja na Izredno nizke oene Sa plačilno ugoairiost fx>letne ju je izgubila precej pena in togotna se je vrgla na svojega druga Skcsanec se ni branil, kljub temu ga je golobica spodila. Jezna je planila v gnezdo, porinila dvoje jajčec, sad prevarane ljubezni, na kraj zidu in ju vrgla na dvorišče Sivko se ni smel več prikazati. Nekaj dni je Črnulja klavrno ždela na pristrešku. dokler ni privedla odnekod drugega samca. Ljubezen je poganjala in v gnezdu so ležala nova jajčeca. Samec, že starejši Pe-peluh, je bil manj korajžen in je ponižen čepel nad gnezdom. Kmalu je pokukalo na kraj odprtine dvoje drobnih glavic, ki ju je Pepeluh vztrajno vabil na polet. Mladiči so se izpeljali. Stara dva sta se spet vdajala ljubezni in prepodila vsakogar, ki si je drznil na sončno streho Komaj so bili mladiči nekaj dni na prostem, jih je Crnulja že preganjala Pepeluh se je nekaj časa postavljal zanje tako. da je vselej odletei tudi sam ž njimi. To pa samici očitno ni bilo všeč, v zgodnji jeseni ga je pognala, čim se ji je skušal približati. Izbrala si je tretjega, topot Rjavca. Prijateljski sta čepela na kraju odprtine, si drug drugemu snažila perje in seveda nista pozabila tešiti svojega nagona. Zvestoba je trajala do pomladi 1936, ko so se Cmulje spet prijele muhe. Na streho je priletel črnoprogast Belec in naša pompa-durka ga je namah vzljubila Letela jc kakor prava kokota za njim, se mu neprestano dobrikala, dokler ga ni zvabila na streho oad gnezdom. Tu » je zakadil vanj ogo- ljufani Rjavček, da je letelo perje od njiju. Ali Crnulja se ni obotavljala, pognala se je še sama v pomladnega druga in z Bel-čevo pomočjo sta očistila streho neljubih gostov. Sredi poletja sta odgojila drugi parček mladičev. Vse je šlo po sreči, dokler se ni nekega dopoldne pozabavala Črnul.ia z last nim sinkom iz gnezda prejšnjega leta. Ko Belca ni bilo »pri hiši«, je zvabila lepo ra-ščenega, mladega sinka ria pristrešek, kjer sta se kljunčkaia toliko časa. da je podlegel klicu narave. Zdaj je padci med njiju dokler ni kakor t neba padel med njiju Belec. To je bilo ra vsa in k a vsa, da je letelo perje po strehi I Sinko se je postavi) krepko v bran m posrečilo se mu je, pregnati klavrno oskubljenega Belca. Kljub zmagi pa ni ostal pri koketni materi, ki je poslej ubrala drugo poL Silila je v spodnje gnezdo in ni nehala prej, da je tamkajšnji gosptnlarici ugrabila ljubeka Ta se jo je zvesto držal vso zimo. dokler je hlad tešil nagone v topli krvi. Ali ko je prišla pomlad 1937. se je spet preselil v spodnje gnezdo k prejšnji samici in pregnal nasprotnika. ki je b i i njo prezimil Na Cmuljini strehi je bilo živahno kakor še nikoli prej. Trrje k-epki golobi so se potegovali za čast. kdo izmed njih ho srečni izvoljenec košate vdovice. gospodar priletnega gnezda in pripadajoče sončne strehe. V ranem jutru so ženini glasno dvorili in ves dan je vlekla samica zdaj enega, pa spet drugega za nos. Vsako noč jo orenočila z drugim, dokler «e oi slednjiS naveličala vseh treh in jih po vrsti zapodila. Od bogve kje je namreč v lepem popoldnevu priletel velik, rejen Crnuh, s svojo prav takšno družico. Črnulja se ni pomišljala. h'teia ga je vabiti v svoje gnezdo in podila žalostno samico, ki je silila za svojem gospodarjem. Ta si je ogledal gnezdo in oči vidno zadovoljen ostal pri že priletni vdovici. Sam je pognal dosedanjo družico, ki »e poslej ni premaknila daleč. Na strehi je spet kraljevala majniška ljubezen. Crnulja je zadovoljna po tolikih pustolovščinah in prebiranju samcev uživala kreposti svojega druga. Zvestoba je trajala, dokler ni družica legla in val'la. Zdaj pa zdaj je zletela na streho, da se prepriča o zvestobi samca, ki ji je bil oči-vidno všeč. Ali Crnuh se ni menil za njeno ljubosumnost. Kmalu je menjaval ljubice, nič ni izbiral in kadar se je pripo-dila starka iz gnezda, jo je zapodil nazaj. Razočarana je Črnulja potrpela, samo da ji Ijubljcnec ne pobegne. Izlegli so se mladiči, prišla je Jesen. Nekega dne je Crnuh privedel seboj prejšnjo samico, se spusti' v gn-zdo in spodil Cr-nuljo iz luknje Zvabil je svojo prvo žen-ko k sebi ter zastražtl vhod V mrzlih novembrskih nočeh se je začelo za preobje-deno ljubico žalostno življenje Kolikor-krat je zletela v gnezdo, vselej jo je vsiljeni par zapodil. Klavrna ie čepela pred luknjo, kjer je toliko let oblastno gospodarila Stara kokota ki je vsako leto naglo menjavala ženine in izbirala toliko časa, dokler oi staknil« pravega, je ""vnj* bežati pred Crnuhom, ki ga je sama zvabila v gnezdo. Čudovita je bila njena vztrajnost, ko je neprestano poskušala, vrniti s« v gnezdo, pa vselej zaman. Razjarjeni Crnuh se je končno naveličal preganjanja, zapodil je razočarano vdovo na streho, jo tamkaj tnrcvaril in ji izpulil šop perja. Ni se branila, pa tudi n« odnehala. Kakor nihanje urinega kazalca se je ponavljal njen let, zdaj v gnezdo, pa spet iz njega. Prej ponosna golobica je pozabila jesti, prenočevala je na prizidku okna m ni hotel« užiti nobene hrane. Po tednih brezuspešnega naskakovanja je bila p»dob ia čudovitemu spaku. Crnuh ji je poruval vse perje na vratu, od repa ni ostalo ničesar peruti so ji bile kakor škrbaste grabi ji Ko «« p». del sneg, je napol gola. premražena golobica zbrala vse sile in se pognala v gnezdo, ko Crnuha ni bilo doma. Med samicama se j« vnela borba na življenje m smrt. Krvavečega vratu se je privlekla piegnanka ne streho, baš ko je priletel z ogledov samec. Prepodil jo j« visoko čez streho in poslej je ni bilo več videti. Najbrž je kje žalostno Poginila... Spet se |e vrnilo Gregorjevo. Golobice tz vseh gnezd so menjale ljubčke, Crnuh je doživel grenko razočaranje. Lastna dru-a 8a ie » pomočjo pritepenega Lisjake pognala iz sončnega gnezda nekdanje ko-kote. Klavrn se prestopa po strehah in zavida parčkom, ki se grejejo na toplem soncu in s kljunčkanjem slede klicu podli-gajoč© pomladi, —loa Železnice bodočnosti Bodočnost ne pripadla letalu, marveč železnici — Aerodinamična oblika štedi silo — Novi kolesni obroči in večji pritisk zavor Inženir F. Strauss, predstavnik angleškega železniškega preizkusnega urada, trdi, da bodočnost nikakor ne pripada letalu, kakor ljudje običajno mislimo, temveč železnicam. čeprav razpolaga zračni promet že danes z najboljšimi pripomočki, v notranjem prometu vendar nima tiste uloge, ki so mu jo prerokovali. V Nemčiji, kjer imajo izredno gosto omrežje letalskih prog, pride na vsakih 100.000 potnikov po železnici n. pr. komaj 11 letalskih potnikov. Domnevali so, da se bodo vsaj potniki prvega in drugega razreda brzovlakov preselili na letala, toda to se niti od daleč ni zgodilo v pričakovani meri in množestveni promet je še vedno vprašanje železnic ter bo to tudi za bodoče ostal, pravi inž Strauss. Tudi avtomobil ne bo zmagal, čeprav gTadijo v raznih deželah na velikopotezen način specialne avtomobilske ceste, si tega ne smemo razlagati tako, kakor da bi bodočnost pripadala potniškemu avtobusu. Avto je glede dosegljive brzine v primeri z železnicami namreč precej nazadoval in ni videti, kdaj bi se moglo to spremeniti. Novim brzim avtobusom, ki vozijo po nemških avtomobilskih progah, so predpisali najvišjo trajno brzino 90 km na uro, ker bi imela še večja brzina lahko to posledico, da bi se gumasti obroči preveč segreli in bi pokopali. Za težke brze avtobuse bo tudi komaj mogoče izdelati potrebne, zelo široke obroče na način, da bi omogočil brzino vlakov. Nasprotno pa so železnice na tem, da dosežejo brzino letal. Parna lokomotiva s petimi vozovi po osem koles je na poskusni vožnji v Nemčiji dosegla brzino 200 km, a tudi v Angliji vozijo vlaki z brzino 173 km. Ogromna kolesa teh novih lokomotiv prevozijo na sekundo lahko 60 m ln aerodinamična gradnja omogoča še večjo brzino. Aerodinamični način gradnje pa nI samo le za oči, temveč pomeni tudi znatno štednjo s silo, štednjo, ki znaša 40Ó do 500 ks. ali 13 odstotkov celotne uporabe sile. Da se dosežejo večje brzine na tračnicah, pa je potrebno tudi železniške vozo- Najlepše ženske noge na Floridi ve graditi drugače nego doslej. Bodoči vlaki morajo biti dosti lažji. 2e danes Jih je mogoče pri normalni dolžini napraviti za petino lažje. Tudi kolesne obroče Je treba graditi drugače, v profilu bolj ploske. Sedanje oblike povzročajo pri brzinah nad 100 km namreč hude stresljaje in nevarnost iztirjenja. Seveda pa Je treba za velike brzine oja- člti tudi pritisk zavor. Pri brzini 150 km mora znašati ta pr.tlsk namreč že toliko, kolikor znaša dvojna teža voza. Zoper nevarnost, da bi vodja vlaka prt takšnih brzinah spregledal signale, se bori tehnika na ta način, da gradi avtomatične zaviralne naprave ki delujejo v takšn:h primerih tudi s pomočjo brezžičnih valov. Toda bodoče velike brzine, vlakov, ki bodo tedaj normalne brzine, zahtevajo tudi preureditev sedanjih tirov. Tiri bodo morali biti približno tako ravni ln premi, kakor najmodernejše avtomobilske proge. Bodoči vlaki pri svojih brzinah ne bodo trpeli nobenih krivuij .., Nagrada za eajrodovitne jšo mater Epilog k „tekmi mater" v Torontu Tz New Yorka poročajo, da se ta čas pred sodiščem v Torontu obravnava prvi proces v zadevi ?tekme mater«, te zoperna tekme v epočemjanju otrok. Proces razkriva najnižje instinkte človeštva in jih razkazuje braz sramu pred vso javnostjo Pred več nego desetimi eti je neki na 7>ol nori milijonanski »macen« po unenu JI.her v svoji oiKiroki določil ^>olo kakšnih 30 milijonov dinarjev, ki naj bi jih dobila tis'a ženska iz Toronta. ki bi v deselletiu po njegovi smrti spravila na svet največ otrok. lina izmed tekmovalk, neka Kannyjava, Je že ablaznela. »Favoritka« je bila doslej reka Clarkeova. dokter niso na sodišču zve-dali. da so wsaj trije njeni otroci nelegitimni.. Oče teh otrok, neki iiarold Madill, ki ga Clarkeova imenuje svojega »sodelavca«, je pred sodniki povedal siedale: »Sem v resnici oče petih izmed deveterih otrok ge. Clarkeova. Z njo sem skienil pogodbo, po kateri bi meni v primeru zmage pripadia polovica nagrade.« Mister Clarke je poslušal to priznanje »sodelavca« svoje žene, ne da bi trenil i očmi. Zagovornik Clarkeove je izvaial, da so seveda vsi otroci njegove klientke »legitimni«, kajti živila je vendar stalno s svojim možem in to celo v dobah Madillovega »sodelovanja«. Sodnik je bil pred lem brezdnom v zelo neprijetnem položaju. Poudaril ja, da je vedenje tekmovalke zelo škodilo njenim unoin. ni pa zavzel nobenega dokončnega stališča. Zaslišal to še nekoliko prič... Vnuk groita Tolstoja Pred revolucijo veleposestnik v Rusiji, zdaj vratar majhnega hotela V Pragi so imeli sodno razpravo, ki je bHa zanimiva zavoljo tožiteljeve osebe. Vratar nekega majhnega, toda s x>ino paro obratujočega hotela, je tožil lastnika te-ga hotela. Ko se je razprava začela, je sedel krepak, sivolas možakar na sedež, ki »Predstava se je že začela. Prosim vas, fcididite popolnoma tiho na svoje mesto.« »Zakaj tiho? Mar že vsi spe?« (»Schweiz. Illustrierte«) jtuùeztuò mito, teo cbmctče, ofovenoßo mi fo! je bil določen za tožitelja. Sodnik je predlagal mirno poravnavo. Na to je mož dejal: »Visoki sodni dvor! Jaz sem sicer sedaj hotelski vratar, toda to, kar sem nekoč bil, ne bo gospod šef nikoli!« Hotelskemu lastniku se je pri teh besedah ironično priklonil. Nato je z listinami v roki dokazal, da je bil pred revolucijo veleposestnik v Rusiji. Njegova poroko z neko grofico Tolsto, vnukinjo slavnega pisatelja, je zbudila v Rusiji svoječasno veliko pozornost. Mož je sedaj češkoslovaški državljan. Uspelo mu je, da je pobegnil iz revolu-cijskega pekla. Ker ga je usoda ločila od njegove žene, so zakon proglasili za neveljavnega. Na češkoslovaškem se je preživljal, kakor je pač mogel in znal. Njegova zadnja služba ni bila po njegovem okusu. V mali hotel je prihajalo zelo dosti gostov in njegovi nezadovoljni pogledi so zbujali odpor med parčki, šefu so bde ž/ lje njegovih gostov seveda u*az in tako je vratarja odpustil brez odpovednega roka. Vratar nekdanji mož Tolstega vnukinje, pa ga je tožil za zakonito odškodnino. Sodnik je bil dovolj diplomata, da je znal spor urediti na miren način. Mož je dobil že drugo službo v nekem znanem provincial-nem hotelu. Poslovil se je z besedami: »To ni bilo nič zame, tega, kar znam, ne morem več spreminjati.« Poroka na albanskem dvora Glede na bl.žnje poročne slavnosti albanskega kralja v Tirani poročajo, da bo svatba dne 27. aprila, svečanosti pa se bodo začele tri dni poprej in sicer s sprejemom na dvoru. Dne 26. aprila zvečer bo v vojaškem domu koncert, naslednji dan zjutraj bo poroka. Po poroki bodo kralju in njegovi nevesti čestitali diplomatski predstavniki, vlada ln parlament. Kralj Zogu bo po poroki z nevesto odpotoval v Drač in se bo nastanil v gradiču, ki stoji na griču blizu i morja. Pariške nedelje Pariz, marca Nedelja ie menda v vseh evropskih mestih enako dolgočasen dan. Pravijo, da Lonuon predniači Ce je tako. pride Pariz takoj 7a mini Mestni deli, ki so med tednom pol ni živ itnja. ob nedeljah izumro V študentskem okraju so ozka in temne ulice še bolj pu?te — vse beži iz njih. od ranega jutra srečuješ izletnike, ki hite v bližnjo pos'aio Métroja, da jih polesine v okolico Med njimi ja mnogo skavtske mladine Tud1 tu je politika storila svoje. Poznajo namreč tri vrste skavtov: nezavisne. ka-tOiiške in protestantske. Tako vsakdo lahko na >voi način občuduje naravo Vsa ta množica zgodnjih izletnikov hiti v okolico Tam napolnijo caste in j>oti. puste ležali oo travnikih časopise in druge odpadka. srečuieio vsakih pet minut znance, zvečer se f>a zadovoljni vračajo v mesto, češ. eaj r i I m h! i :>nejša točka Parižanov za kialke izprehode. Je nekak ljubljanski Rož- nik na ravnem. Samo tu poznajo asfaltirane ceste in ograjo za drevesa. Park je pracej velik, saj meri skoro 900 hektarov. Rot glavni atrakciji v tem parku sta hipodromu Longchamp in Auteuil. Francozi $o strastni iuraici. Posebno radi stavijo na ko nje. Za to imajo dovolj prilike, saj je v Pa rizu kar 12 dirknlišč. Zdaj je sezona dirk na olejskein dirkališču, -le lo ogromen prostor večji kot liubljansko letališče, kjer se ob dnevih dirk (običajno 3 krat na teden) zbira kar črno Mudi. Na eni strani steze. j>o kateri tečejo konji, stoje ogromne tribune. Sedeži veljajo 40—60 frankov. Ceio za stojišče pr«d tribunami, kjer tehtajo konje in se zato ime nuje »pesage«. plačaS 25 frankov. To pa ie zato. kar je silino nobel biti na oni strani: časopisi redno prinašajo slike najnovejše ženske mode z dirk. V notranjosti med stezo Je velik prostor za gledalce, ki plačajo la 6 frankov Da li ne odnesem preveč denarja domov, je tudi preskrbljeno. Na treh krajih stojijo t«-ake in tam sp ob odmorih med dirkami nagnete ljudi ki stavijo na konje. Dirke so vsake jx)l ure. Traja io S do 5 minul. Potem se stojišče čisto izprazni — vse drevi k barakam. Pravijo, da so konjske stave ena izmad najhujših igralskih strasti Marsikdo ie že srajco pustil tam. Mnogo je ljudi, ki se splob Koliko tehta naš dih ? Medicinska fakulteta vseučilišča v Ro-chestru v državi New York Je Izdelala postopek, ki omogoča tehtanje človeškega dihanja. Ta postopek se naslanja na to, da izločuje človek pri dihanju iz svojega telesa mikroskopsko drobne kapljice tekočine. S posebnimi instrumenti je mogoče izmeriti, za koliko se telesna teža pri tem zmanjša. Rezi lati niso važni samo za presojo otroškega razvoja, temveč tudi za zdravljenje določenih bolezni, kakor ßkr-latinke in pljučnice. Priznanje za najlepše noge na Floridi je dobila miss Ebano Carraway, ki iiaoj Jo predstavlja ta slika or*ba Ji ■ H ■ roti rji Sredstva proti rji ta železu in jeklu - Velikopotezna akcija s podporo države — Drago pleskanje Na švedskem so pred kratkim začeli obsežno raziskavo za določitev najboljših pripomočkov zoper rjo na železnih in jeklenih konstrukcijah na prostem. Raziskavo vrši poseben oddelek švedske Akademije za Inženirske znanosti in jo finančno podpira cela vrsta državnih ter zasebnih podjetij. Da bi mogli ugotoviti, kako vplivajo podnebne prilike v raznih delih države na zaščitno pleskanje j«, klenih predmetov, postavljajo v mnogih krajih ki so raztreseni po vsej švedski, kakšnih 900 Jeklenih plošč, ki so prepleskane in preparirane na razne načine. Plošče merijo 100 X 20 cm, so debele 5 mm in tako upognjene, da stoje poedme ploščine navpično, vodoravno in poševno v kotu 45 stopinj. V času 15 do 20 let bodo vsako leto te poskusne plošče pregledali in ocenili plesk s pomočjo posebnega instrumenta. Nekoliko plošč bodo postavili tudi vzdolž švedske obale in na otoke ob odprtem morju, ker jih zanima še prav posebno vprašanje, kako vpliva slani morski zrak na trpež- nost kovine in plehka. Rja napravi svetu vsako leto ogromna kodo, razen tega stane pleskanje Železnih Ln jeklenih zgradb ogromne vsote Samo na švedskem potrošijo po neki cenitvi za zaščitno pleskanje 20 do 30 milijonov kron na leto. Zaščitno plast pa je treba po današnjih izkušnjah obnoviti najkasneje vsakih sedem let. Švedi bi si letno prištedili 3 do 5 milijone kron če bi jim uspelo pleslc že samo tako izboljšati, da bi trpel povs-prečno osem namesto sedem let. Srednja pot, najboljša pot Kako tople naj bodo jedi? Vprašanje, kako tople naj bodo jedi, ki jih za vži varno. je videti po» tra ruskega pomma, toda odgovor je velike važinosti za staro in mlado. Ta odgovor se glasi: Ne prelople in ne prehladne. Srednja [K>t je najloljša pot. Posebno najmlajšim dajajino nueko in prvo dodatno hrano samo v toploli naravne telesne toplote, torej 3G stopinj Celzija, mlačno. Dojenček sicer sam odklanja, kar mu je prevroče in kar napada njegove nežne sluznice. Vse živali in tudi domače živali zavračajo na isti način prevročo hrano. Samo človek misii. da lahko prezira zahteve svojih notranjih organov in da mu koristi. Če pospravlja v mrazu čim bolj vroče, v vročini Pa čim bolj mrzle jedi. Kazen ne izostane: težave v želodcu in na jetrih so potem j>ogo-etj učinek. Ohladitev vročih jedi se da doseči, kakor znano, najhitreje s pihanjem. Toda to bi pomenilo r>reffa.n>aM hud:ča z belcebubom. kajti to pihan ie je netečno in prenaša lastne boiezenske kali v skledo drugega. Da li ie mlečna mešanica za dojenčka prevroča, se mati lahko hitro prepriča na ta način, da kane nekoliko kapljic te mešanice iz ytek- |pnir>e na cv"'P 7-1 "p"'1't> Otro,Vovr> ipH nosklt- LA StnLti I« KHA1£K CAS »Po dolgem času smo vendarle prejeli obvestilo, da je naš stric v Ameriki umrl.« »Torej vendarle znak življenja, ki ste ga tako dolgo pogrešali!« si tudi lahko z žlico: pa ne z otrokovo žlico, šele polein, ko doseže jed pravo loplotno stopnjo, lahko priòne otrok jesti. Da se jed preveč re ohladi, postavimo skled ico z jedjo za naše najmanjše v posodo z vročo vodo, za večje o'roke. ki jedo sami. pa uporabljamo ogrevalni krož.nik, ki ga lahko kupimo povsod. Kaj je šarm? Londonski list »Parade« je svojim bralcem predložil vprašanje, kaj je šarm. TQ vprašanje je važnejše, nego je videti na prvi pogled, kajti ta stvar ima veliko ulogo ne samo v zasebnem, temveč tudi v poslovnem in političnem življenju. Prvo nagrado za najboljši odgovor J« prejel neki bralec, ki pravi sledeče: »šarm je stvar značaja.« Neki drugi bralec meni, da šarm kakšne ženske ali moškega ne zavisi toliko od lepote, oblačila ali zgovornosti, kolikor od izenačenosti temperamenta. Neki bralec pa piše: »šarm je sposobnost, da zbudiš v drugem občutek simpatije, da ga napraviš srečnega in zbudiš v njem občutek, da je življenje vredno življenja. Srečanje s človekom, ki ima to lastnost. je enako vtisu, ki ga napravi gledanje lepe pokrajine, in občutku zadovoljno-sti. od barak ne odmaknejo. Dirk niti ne gledajo — zanima jih samo rezultat, napisan na obiavnih deskah. Mad množico igralcev se sprehajajo prodajalci »tipov«. Za 5 frankov ti pove na katerega konja stavi. Za gledalca, ki ne stavi, je vse skupaj neizmerno dolgočasno Konj itak skoro ne vidiš. Zato pa s toliko vačjo strastjo zasledujejo stave igralci. Vse mogoče ljudi vidiš tu, vendar prevladujejo 6tarejši: konjske dirke ; so domena starejših ljudi, kakor so športne orir^ditve kraljestvo mlajših. Še večii vrvež vlada v okolici dirknlišč. po alejah samega parka. Ob obalah različnih mlakuž. ki jim pravijo jezera, sreču-eš povprečnega Parižana. uradnika s trdim ovratnikom in rdečo gumbnico Legij? časti, ki 6i pri kosilu zatakne obrisačo za vrat. ženščure. z eno nogo že v grobu, a krepko namazane z raznimi larvami, voskom in va-zelinom. ki za roko vodijo možake Soidn.te z odpeto suknjo in cigarato v U6tih. Elegantnega Angleža z ženo. ki sta se oči vid no za weekend pripeljala z aeroplanom iz Loi-dona. Španski emigrant s tipično baskovsko kano dela družbo Kitajcu: namesto da Iii s? obadva borila doma. rajši čakata v Parizu, kakšen bo konec. Pariški o'rocl na drsalkah no suhem, kole-'ariji s starinskim visokim kolesom, psi vseh vrst in ras. labodi na Jezeru in avtomobili, sami avtomobili! Sai ni čuda. da jih je toliko ko ima vendar vsak 50 Francoz svoi avtomobil. Ko se stemni, se zlije vsa ta množica po E!i7Pi<*Vih poljanah v meßlo: Pariz takra4 spet oživi. »Na tej progi imam vse tako napeljano, da sé vozim redno zastonj«. »Jaz tudi. Sem namreč železniški kontrolor«. (»Ric et Rac«) Kolera v Los Angelesn Iz San Francisca poročajo, da se Je pojavila v poplavljenih krajih Kalifornije, In sicer v bližini Los An^elesa, kolera. Obla-I sti so zaukazale, da se morajo tekom 24 : ur vsi prebivalci teh krajev podvreči cep-■ ljenju proti epidemiji. - promenadne ln športne, površnike, dežne plašč«, nepremočljive športne jopiče itd. — nudi ugodno tvrdka DRAGO SCHWAB LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7. Vsakovrstna sukna in ševijotl od cenenih domačih do najfinejših tnozemskih vedno v zalogi. ANEKDOTF Okrog L 1836. je predaval na Sorbonni Patin Latinsko poezijo, imel je samo dva slušatelja. Nekega dne sc je eden med predavanjem dvignil, pograbil klobuk in se pripravljal, da jo odkuri. »Dragi gospod,« je zaklical Patin, »ostanite vendar še eno sekundo, omogočite mi, da bom lahko rekel »Gospodje!« ★ Blasco Ibanez je obiskah neko §olo. Profesor mu je predstavil najbolj nadarjene fante in ga prosil, naj bi jim zastavil kakšna vprašanja. »Kdo so največji pesniki na svetu,« je vprašal Ibanez nekega dečka »Homer, Vergil, Dante in vi, samo da nisem dobro razumel vašega imena,« se je odrezal dečko. ★ Napoleon je bil v občevanju z ženskami običajno kratkobeseden, pogostoma tudi precej nevljuden. Pri neki avdienci je zagledal markizo de Coigny, ki se je je zavoljo njene jedke krit ke vse balo. Cesar je stopil do nje in dejal: »Nu, gospa markiza. kako se počuti vaš jezik ?« Ko je malo presenečena molčala, se mlada gospa de la Borde hi mogla vzdržati, da bi se glasno ne zasmejala. Napoleon se je obrnil k njej in dejal: »Gospa dam vam dober svet: čuvajte se zrelih žensk, dobri glas nezrelih zavisi od njih!« VSAK DAN ENA »Zate, predraga, bi Sel na konec sveta!« »Nikari, ljubček, kaj bi potem počela jaz?« (»Tidens Tegnc) Lep dar: Zgodbe trez groze Mraliestvo mode Prvi pomi Na prvi pogled ce zdi, da je nova pomladna moda ustvarjena le za mladino, kajti vse, kar je svetlo, veselo, živahno in pisano, ji ugaja in vsega temnega in resnega se IzogiDlje. >Za vsako ceno mladostno« je torej novo modno geslo in kakor že to- j iikokrat doslej, bo tudi tokrat moda s svojim izrazitem hotenjem po mladostnih učinkih pomladila in osvežila tudi starejše dame ki se že same ne prištevajo več k mladini. Vsaka se bo morala potruditi, ia bo izgledala vsaj nekaj let mlajša in to pri novi modi menda ne bo pretežko, saj dajejo drzne barvne kombinacije, posrečene m originalne podrobnosti nositeljic: živahen in razigran v.dez, kakor da je še ved- j no mlado dekle, ki od življenja še mnogo i lepega pričakuje! Stremljenje po svetlih, prijaznih in včasih tudi drznih barvah, se kaže že pri novih plašč.h, ki so jako svetli in živobarvni. Kakšen preokret napram prejšnjim letom! Ée pred kratkim je bil plašč najbolj soliden in najbolj nevtralno pobarvan del garderobe :n niti v sanjah se ni še tako eks-centrični ženskt sanjalo, da bo hodila po mestu v tako l:r:čečem plašču. kakor so letos moderni. Letos nosimo rdeče, tirkiz-no modre, živo zelene, vijoličaste, motno rožnate svetlo rumene plašče za sport pa iilvo kariraste in črtaste plašče. Nekaj posebnega so tudi plašči v svetlo vijoličasti a| | m ....... ...................... |, ,„,,„„ , ............ ,m, , ,,, Dvobarvni kostumi 0 « v va in plasci Vedno bolj se moda vnema za kontraste, sedaj Ji dvobarvne obleke ne zadostujejo več, temveč se zavzema še za dvobarvne kostume in plašče. Kostumov z različno jopico in različnim krilom smo bile že vajene. novi kontrastni kostumi pa imajo enako krilo in jopico, le da je v jopico vdelan drugačen sprednji ali hrbtni del, kar uč.nkuje vsekakor mnogo bolj originalno. Kako si moda zamišlja dvobarvno izdelan plašč, pa vidite na naši skici. Tehnika Prošlo jesen so pripeljali v našo vas i mehanično žago za les. Postavili so Jo m ! kmalu se Je razvedelo za njo daleč naokoli. Vsi so jo občudovali. Drvarji, lesni ln stavbeni delavci se ji niso mogli dovolj načuditi. Kadar je bila na delu, jo je oblegala množica radovednežev. In da bi ljudi obvarovali nesreče, so postavili k žagi posebnega paznika. Tretji dan po montaži žage je bil dotok ljudstva posebno velik, žaga je žagala, mehanik pa je dremal v kotu lope. Samo Fomka Sisič ki so ga nekateri imenovali »sova«, je ostal na svojem mestu. Drvarji, oboroženi s sekirami ln pasovi, so ogledovali novo orodje in delali svoje pripombe. Vsak izmed njih je vedel nekaj povedati. Izpod žage pa se je nenehoma sipala zlata nit žagovine ln v nji je hladila žaga svoje razgrete zobe. »Glej, glej. kako žaga!« Je vzkliknil majhen, čokat delavec s kučmo na glavi. »Lahko ji pomoliš pod zobe kar hočeš, vse pob rusta . . Ljudje si res vse Izmislijo ...« »So pač na svetu genialni izumitelji!« Je pristavil delavčev tovariš. »All je tebi že kdaj prišlo kal takega na misel7« je vprašal drugI delavec svoje--ga soseda. Pa vendar smo vsi ljudje enaki!« »Kako enaki?« se Je začudil sosed. »Saj na svetu nista niti dve jalcl ponolnoma enaki — kaj šele dva človeka! Eden ima adni plašči barvi španskega bezga, Se najbolj solidno pa učinkujejo plašči v lepi modrikasto sivi barvi. ______ Proti zaprtju mf^T^ffMß .............. Ogl.. ,ti S ir 3/36 doc 1«. JI. <936 Takšni novi plašči torej spremlja io temne ali vzorčaste obleke, ki jih tembolj uveljavljajo. ker so kar se da enostavno krojeni. Lani tako priljubljena redingota je ostala v modi, toda letos je skoraj ne bi ELITNA KONFEKCIJA TTLCLaÙJIs MARIBOR prinaša vedno najnovejše l spoznale, tolikanj se je poenostavila. Bogato zvončasti kroj se je zožil v dokaj normalno širino, a po životu še večno tesno sledi telesu. Ker novi plašči niso preveč zvončasti in tudi ne preveč prekrižani, jih /Met vse lahko nosimo tudi odprte, da učinkujejo v zvezi s kontrastno barvno obleko kakor lep komplet. Mnog; novi plašči nimajo ovratnika, ne reverjev ln pri tajliranem kroju lahko shajajo tudi brez pasu, skoraj pri nobenem pa moda ne more pogrešati žepov. Tako vidimo na vseh teh plaščih številne žepe, male, velike, okrogle, štirikotne ali poševne sploh vse oblike žepov, ki si jih more izmisliti najbujneša modna domišljija. Seveda je občutno skrajšanje oblek vplivalo tudi na dolžino novih plaščev, ki so precej krajši od lanskih in komaj dobro pokrivajo kolena. Športna oblika plašča je ravna in ohlapna, toda brez tiste pretirane širine, ki so jo imeli te vrste plašči v prejšnji sezoni. Vse posebnosti dnevne mode se nam odkrivajo tudi pri novih plaščih. Tako opažamo na mnogih plaščih umetno skrajšanje života, ki ga dosežemo z vodoravnim šivom ali robom v višini prs. Prvi plašč na naši skici Ima takšen prešit rob ki posnema obliko bolera. Enako prešiti so zaokroženi žep! ln ozek, šalni ovratnik (1. skica). Na naslednjem plašču so najbolj zani- v Rusiji moč v rokah drugi v glavi. Najbolj zviti so baje VVestfalci Prekašajo jih samo Američani. Ti so pravi hudiči. Znajo ti celo iz zraka stisniti sladkor«. »Kako iz zraka?« »E, tako, bratec! Vzamejo cev, jo zve-žejo s črpalko, na eni strani črpajo zrak, na drugem koncu se vsiplje iz cevke kristalni sladkor ...« »In to si videl z lastnimi očmi?« »Nisem videl, bratec. Neki svetovni potnik ml je pripovedoval!« »Cemu jih pa mi ne posnemamo?« »Pri nas pa je nekdo poskušal nekaj sličnega. Sestavil je črpalko in cev ...« »In ? ...« »Pa je pritekla iz cevi vodka namesto sladkorja.« Poslušalci so se muzali. Beseda Je utihnila, vsi so se zamislili v delovanje žage, ki je pela svojo hreščečo pesem In se Je urno vrtela Težke lesne klade so padale na zemljo z neznansko naglico. Kolikor niso same hitro odletavale na tla, jih Je suvala človeška roka. »Nu, smrekov les je mehak, zato fra žaga reže Imenitno In gladko«, se je zopet oglasil eden Izmed gledalcev »Kako je pa s trdim lesom n pr. s hrastovlno?« »Tudi hrast zreže na kose kakor smreko« se le odrezal Fomka Bil je pač junak dneva, čeprav je pazil samo na to da ni prišel kdo žagi preblizu, da ga ni ranila. mivo razvrtfienl gumbi, kl 1» Ave*» vrst prehajajo v eno. Takšna koničasta razdelitev podčrtava zoženje pasu ln tajlirani kroj plašča. Mali moški reverji so skoraj vodoravno izpeljani, podolgovati žepi pa so poševno vrezani v plašč. Reverje okrasimo S šopkom pomladnih cvetlic (2. skica). Najbolj modno obliko Ima plašč, ki se spredaj odpira nad kontrastno obleko in ki ga samo ob pasu zapenjajo trije gumbi iz blaga. Ta plašč Ima zanimivo krojen život in majhen, pokončen in spredaj odprt ovratnik. Vodoravni vrezani žepi imajo ozke zaklopke (3. skica). Tudi Vi postanete lepša • • • ako odpravite sončne peb-e ln ostale nečistosti obraza — a to dosežeta najbolje z uporabo Oieme Ea Jaji din 12.—. za noi Din 17.—. Dobiva se povsod. Navodila daje ln po poèti razpoSUJa Lekarna pri »Sv. CIRILU IN METODU« Mr. Boris Praunsperger, Zagreb, Svačičev trg 17. Moda drapiranih delov je prešla tudi na plašče. Seveda gre tu za plašče iz posebno mehkega voljnega blaga, ki imajo popoldansko noto. Tako ima z dvema vrstama gumbov zapeti plašč na naši skici zaokroženo vstavljen zgornji del. kl je !ahno drapiran in prekrižan. Tudi mali žepi so zaokroženo vrezani (4. skica). Na poslednjem mestu vam pokažemo Se ravno, napol športno obliko plašča, ki ni taji rano krojen in je zato posebno primeren za manj vitke dame. Takšen plašč uč.a-kuje tudi posebno lepo, če ga nosimo odprtega (5. skica). Zdravniška posvetovalnica M. S.: Mislim, da ste bili previdni in ste odiožili zadevo. Dottna oseba lahko trdi kar hoče, merociajno je edino spričevalo zdravnika. Ta pa, tozadevnega do .-oljenja po prete'ku tako ki a tke dobe ne more izdati. Svetujem vam nujno, da to zadevo popolnoma razčistite. Pojdita oba k zdravniku in ne uganjajte politike ptiča noja, ki se skriva pred nevarnostjo. To ste dòi-žn: sebi in eventuelnemu potorrstvu! Fani M-, Moste; Praške, ki sta jih vam predpisala imenovana zuravmka, jemljite kar naprej! Strah, da bi Iz tega nastale kake škodljive poledice za srce, je brez podlage. Vaša bolezen je pretežno živčnega značaja. Sredstvo, ki so ga vam pred-p sali, moram samo priporočati Poleg tega svetujem dnevno fxotiranje celega telesa z fliako brisačo, kar naj služi utrjevanju telesa. Sčasoma ae vam bo »tanje sigurno Lzboljéalo. O. M., Trbovlje; Po pismu sodeč, imate garje, ali pa ekcen. Verjetnejša se mi zdi druga domneva. U *>rabljaijte Se naprej zdravila, ki so vum ..h predpisali v bolnici! Pazite na redno stoico in n« uživajte mesa! Ako se vam stanje kmalu ne popravi, boste morah ponovno v bolnico. J. S. K.: Držite se točno zdravnikovih navodil, ki vam bo tudi povedal, kedaj pride vpoštev cepljenje z malarijo! V slučaju, da bo potrabno cepljenje z malarijo, boste preboleli gotovo š&eivilo napadov, potem pa dobite sredstva proti malariji. Zdravljenja pa ne smete na noben način prekiniti, dokler zdravnik ne Izjavi, da ste zdravi Med tem časom je seveda tudi vsaka ženitev izključena. Minta D L.: Ako morete izključiti nosečnost, pr de v prvi vrati v poštev kot vzrok, obolenje jajčnikov. V drugi vrsti pride v poštev jeiika ln malokrvnost- Mislim, da bo najboijc, da greste k zdravniku ,ki bo po pregledu odredil potrebno zdravljenje. Domača zdravila, zlasti ta, ki jih vi uporabljate ne bodo korist la. Vaša domneva glede vzroka je nepravilna in nima z opisanim pojavom nikake zveze. H. J., Jesenice: Lz dejstva, da ste zapa-dali zablodi vse do zreiih let in celo v zakorau morem sklepati na razrvano duševno stanje, vsled česar niste mogli n kdar koncentrirati volje. Tudi stanja, v katerem se danes nahajate, ne smatram jaz toliko za telesno oslabelost, pač pa za duševno. To je tudi v prvi vrsti vzrok, da se ne morete uveljaviti. Glede vaše osebe svetujem sledeče: Možno je. da je opisana mala te- »Za ameriško žago Je tudi trdi hrast igrača ...« »Jaz pa le mislim, da ne pojde tako gla-ko!« je dodal drugi »Ti misliš! Pa poskusimo!« je dejal ponosno Fomka. Bil je nekoliko užaljen, ker je moški menil, da se bo žaga pod hrastom skrhala ... »Hrast bo mordi še premagala, toda pri grči se bo gotovo ustavila«, je menil tretji. »Prisegel bi, da bo tukaj odrekla ... Morda bi bila hrastovi grči kos kakšna westfalska žaga, ta iz Amerike pa ji gotovo ne bo ...« Množica je obmolknila. Fomka Je obstal kakor zadet, čutil je, kako pojema kolobar slave, kl je obdajal njegovo žago. V lica je prebledel. Stisnil je obrvi na čelu ln se ostro zamislil. Naposled je velel: »Dajte sem grčo, da vidimo!« Nekateri so očividno čakali samo tega trenutka. Planili so na kup lesa poiskali najbolj grčasto klado in Jo prinesli Fom-kl. žaga je zapela svojo običajno pesem — samo nekoliko ostreje je hreščala toda grčo je preglodnla kakor prej smrekov'no »Krasno, krasno!« se Je dlvil čoknt mo-žiček »Saj ere kakor bi preščlpnil slamnato bilko' Kako pa je s koreninami? Jih tudi prereže?« »Kaj ne bi prerezala korenin, če prežaga grčasto klado« je ugovarjal Fomka ln velel nai po\®čeio korenino. Žaea se 1e zagrizla v korenino. Malo Je zacvilila zda i pa zdai nekoliko se Je tudi ustavljala. Tedajci je nekdo rekel: »Saj vidite, da stoče, nikarte Jo preveč mučiti!« Drugi pa Je pripomnil: »Westfalska žaga bi gotovo ne cvillla tako milo. Takšna žaga ti prežaga še tako mokro drevo!« »Saj ga naša tudi!« ga Je zavrnil Fomka ogorčeno. Bil je že ves vroč. aa je potisnil čepico daleč na tilnik. Cez čas Je ukazal : »Pr nesite mokro deblo!« Poiskali in prinesli so klado, ki Je bila skozi ln skozi prepojena z mokroto, žaga Je cvillla hreščala. celo trepetala tu pa tam se je tudi ustavljala, dajala je od sebe napol človeške glasove. Končno pa je zmagala, mokro deblo je bilo prežagano »Glej nu, glej!« se je čudil možiček lz množice. »Ni se zakašljala! Kdo ve, če bo pohrustala tudi to?« Sklonil se je k tlom in pobral škatlo za konserve iz pločevine ter jo nastavil žagi pod zobe. Žaga je ila s svojim jeklenim zobovjem čez pločevino konservne škatle. SIcer je čudno vekala. ko je grizla, na koncu pa je bila doza le sežagana na dva kosa. To je ohrabrilo gledalce, da so začeli pobirati s tal vsakovrstne predmete Metali so žagi pod zobe žeblje žice. opeko . .. žaga je hreščala in ihtela. vendar pa je prežagala vsak predmet. »Vidite, vse pogoltne, nič ni nemogočega zanjo!« se je razveselil Fomka. »Rečem vam ta žaga prežaga celo debelo tračnico, po kateri tečejo železniški vozovi!« »Nu. to ji bomo dali za povrhu!« Je pristavil debelušast možicelj. Trije, štirje so se odtrgali od množice ln odkorakali po tračnico. Težko so jo vzdignili, posrečilo pa se Jim je le. Štirje so jo nesli, dva sta jih podpirala s Ira» mom. »Začnimo!« Je delaj možicelj. Vse oči so se zastrmele v žago. Tračnica se Ji je približala, žaga jo je skušala prijeti z zobmi, toda jekleno zobovje Je bilo slabejše od težkega železa in zobje so parkrat zdrknili čez gladko površino. Potem je močno zahreščalo. Odlomil se je zob — za njim še drugI tretji četrti In peti. Žaga je dobila škrbine. In končno se je stroj ustavil, žagi Je manjkala oolovlca zob kar jih Je ostalo, pa so bili skrivljenl in odlomljeni. »Nu. vidite! Saj sem delal, da ne bo zmagala tračnice!« Je dejal možicelj. »Westfalska žaga pa bi jo bi'a gotovo pre-žrla. ŽaEre iz Amerike so zanič! Pa Se zahteva oblast od vaščanov. na* si nabavijo takšen stroj. Reveži morajo zložiti grmado rubi je v. z žulji prisluženlh ln od ust prltrganih rubi je v ... To je pa že preveč, kar zahtevajo dandanes od nas!« Mehan'k se Je zbudil ln pritekel k žagL »Kaj se 1e zeodilo?« Je vpil prestrašen. »Kaj ste storili?« »Nič nismo storili mi.« mu Je v imenu gledalcev odvrnil možicelj. »Preizkusili smo žago in zdaj vidimo, da Je bila zanič...« BABYMIRA KREMA SE UŠESNO UPORABLJA ZOPER SfOSCAJE. RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LISAJE LN VSE NEČISTOSTI KOZE PRI OTROCIH LN ODRASLIH. NAGLO Slfil OD ZNOJA ALI MORRENJA OPALrlENO LN ODKGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH LN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO._ Ees okusno obleko boste imeli, če si blago za njo nabavite pri tvrdki MANUFAKTURA,komanditna družba Lfiibljana - Mestni trg 17« H A lesna nakaza tudi deloma kriva, da Je prišlo do stanja, v kateiem se nahajate danes. Zato svetujem operacijo v bolnic-- Poleg tega vam svetujem dobro, mesno hrano, kakor tudi zmeren sport, odnosno telovadbo. Na podlagi vsega tega upam, da se bo dvignila vaša samozavest, katere vam v prvi vrsti manjka. Cigaret in alkohola se ogibljijte še nadaJJe! — Proti kili, ki jo opisujete na koncu psma, se ne da nič ukreniti R. R., Kranj: Ako vam razna zdravila niso pomagala, ne ostane dragega kot operacija. Operacija traja komaj par minut. zato ne Igra starost, niti vaša srčna napaka nikake vloge. Nemška beseda, ki jo navajate, sploh ne pomeni n kake bolezni, temveč Je samo izraz za žlezo pred-sa trti co ( golšo >. N. J.: Najbolj verjetno se ml zdi. da vzrok bolečin ne leži v hrbtu samem, temveč. da so iste samo odraz obolenja drobovja. Po mojem mnenju imate vnetje okoli maternice, odnosi .o sploh vnetje v spodnjem delu trebuha. Kje bd to ravno bilo, ne morem reči. ker ne navajate podrobnejših podatkov'. Oglasite se ponovno z obàrnejàim pismom! Na rednem letnem občnem zboru Slovenske šahovske zveze, preteklo nedeljo v Celju, je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Cirilom Vidmarjem na čelu. Dosedanji predsednik g T. Kozina je bil Izbran za častnega člana. Velika propagandna tekma med klubi ljubljanske in marl-borsko-celjske skupine je bila radi tehničnih ovir preložena na poznejši čas. Koncem februarja so se v USA pričele Izbirne tekme za veliki turnir za savezno ameriško prvenstvo, ki se začne 2. aprila v New Yorku. Sigurni udeleženci v turnirju so še: Reshervsky. Marshall. Foie, Ka-shadan, Hrovvitz, Polland. Freysman, Si-monson, Dake. Prva nagrada bo znašala 600 dolarjev. Reshevsky in Fine sta se že začetkom februarja radi udeležbe na turnirju vrnila iz Evrope v Ameriko. V Berlinu se je 6. t. m. začel poseben »nemško - avstrijski prijateljski« tumir. Udeležujejo se ga štirje nemški mojstri: Richter, Rellstab, S&misch In Michel, ter štirje Avstrijci: Eliskases. prof. Becker, Palme in v Berlinu živeči, malo znam Grad čan Halosar. Slednji pi Je v prvem kolu porazil Sämischa. V drugem kolu Je porazil Sämischa tudi Richter, Palme pa Eli-skasesa. Vabilo za udeležbo na mednarodnem mojstrskem turnirju v LJubljani Je sprejel sedaj tudi poljski prvak, velemojster dr. Tartakovver. V Leningradu Je v toku finalni turnir v strokovnih zvez. ki se ga udeležuje 22 ruskih mojstrov bi Igralcev »prve kategorije«. Med udeleženci Je tudi Llllenthal pa mu že zopet ne gre posebno dobro, kakor kaže naslednja partija. Igra štirih konjev Bell: Panov Črni: Llllenthal 1. e2—e4 e7—e5 2. Sgl— f3 Sg8— ffl 3. Sbl—c3 Sb8—c6 4. Lfl—b5 LfS—b4 5. o—o o—° Ta simetrična otvoritev velja, nekoliko po krivici, kot dolgočasna remisna varianta. V praksi nudi vedno mnogo momentov za zapletljaje. 6. d2—d3 d3—d6 Kot bolje velja najprej Lc3:, potem šele d6 (na pr. v partiji Tylor-dr. Vidmar, Nottingham 1936). 7. Sc3—e2 Običajneje je 7. Lg5. Poteza v partiji ima samo prednost, da je manj raziskana. 7............LcS—g4 Zopet ni najbolje. Lovec na g4 ne stoji dobro, na f3 pa Itak ne sme vzeti, ker bi potem beli na odprti g-liniji prišel do napada. Solidneje je bilo Lc5 8. c2—c3 Lb4—c5 9. Se2—g3 Sf6—h5 Sicer prisili h3 lovca k umiku. 10. Kgl—hI Sh5 : g3 + 11. f2 : g31 Tu je f-linija velikega pomena za belega. 11..........d 6—d5 12. Ddl—e2 Sc6—e7 ? Bolje Je bilo Te8. Sedaj izsili beli zamenjavo lovca g4, ker visi kmet na e5. 13. h2—h3 Lg4 : f3 14. Tfl : f3 Z dvema lovcema ima beli jasno prednost, tako za srednjo igro kakor za končnico. 14...... 15. Lb5—a4 16. Lcl—d2 17. Tal—dl 13. Ld2—cl 19. Tdl—fl 20. d3 : e4 21. La4—b3 c7—cfl DbS—d6 TaS—d8 Kg 8—h8 a7—a5 <15 : e4 ? f7—f6 b7—b5 ? Začetek ponesrečene protilgre na dam-skem krilu. 22. a2—a4 b5—b4 ? Prepušča belemu Se važne polje c4. Bolje Je bilo Db8. 23. Tfl—dl Dd<*—b8 24. Tdl : d8 TfS d8 25. De2—c4l Lc5—a7 26. g3—g4 V pravem trenutku prehaja beli v napad. Črni proti temu nima prave p rot Sanse, zlasti še. ker Je belemu radi slabe 19. !n 22. poteze črnega odprta diagonala a2—g8. 26 ..... , b4 : c3 27 b2 : c3 Se7—g6 28. g2—g3 DbS -1.6 29 Tf3—fl Db6—c5 30. g4—g5! Td8—b8 Zamenjava dam hI prllala samo belemu, ki bi v končnici z lahkoto 'zrabll prednost dveh lovcev ter slabost točk a5, c6 event. e5 aH f6. 31. e-5 : f6 32. Lcl— h6 S M^no grožnjo 33. Df7„ 32..... S3. h3—h4 34 Tfl—dl Posneš! konec. 35. Tdl : Hfl! Na D^6: odloči seveda takoj 36 Df7. 36 Trt6 : c6 T 3— bi 4- 37. Khl—Tbl—b2-i- 38. Ke-2—fi črni se vda. Proti Tc8-f- ni obrambe. Vas ja Pire g7 : ffl DcV-e7 La 7—c5 Lc5—d6 ? Tb8 : h3 Križanka št. 17 Besede pomenijo: Vodonvvno: 1 dalmatinski otok, 4 z vodo obdani deli zemlje, 9. zločin, 11. februar (češko), 12. slog 16.—18 stoletja, 14. žensko ime, 15. gTška črka, 16 kratica za angleško utež ončo 18. števnik, 19. nikal-nica, 20. drevo, 22, vas na Notranjskem, 24. trava, 25 suro sumerijsko mesto v južni Babilon:jl, 26. Japonska dolžinska mera, 27. veznik, 28 žuželka, 29 jarem, 31. ljudstvo, 33 mohamedansko sveto mesto. 35 reka v ftvlcl, 36. zdravilišče v Grau-biindenu 37. industrijska rastlina. Navpično: 1 flamski slikar (1577—1640) 2. italijanski Izdelovalci gosli v 16 ln 17. stoletju, 3. jadranski veter, 5 krajevni prislov, 6. osebni zaimek, 7. zvezda repatica, 8 azijska država, 10 srška črka 13 naše neosvobojeno ozemlje. 17. kraj ob Blejskem jezeru, 20. sopara, 21. povratni osebni zaimek, 22. kemijski znak za bron, 23. služben. 24 zver, 25. pritok Bosne, 23. enako se glaseči konci vrstic v pesmi, 28. zemljiška mera, 30. del obraza, 32. naziv za reko pri baltskih narodih, 34. Igral-« na karta. Rešitev križanke št. 15« Vodoravno: 1. Črna prst, 7. obraz, 9 to, 11. ost 12. Ba, 13. Ana, 15 sol, 16 Java, 18. Buri. 19. Timok. 20 upor, 22. gong. 24. ter, 26. bol, 27. rt, 28. rob 30. SA (Sturm-Abteilungen), 31. tenor. 33. Feničani. Navpično: 1. čitaj Jutro, 2. no 3 Abo, 4. prst. 5. rat, 6 sz (severozahod). 8. Mali oglasi, 10. ona 12. bor, 14 avtor, 15. sukob, 17. Air, 18. Bog, 21. pet, 23. nos, 25. Noni, 28. Ren, 29. Boč. 31. te, Ra. (So§podarstTO Važne davčne in taksne spremembe Iz amandmanov k finančnemu zakona Poročali smo že da Je vlada predložila naroani skupščini v obliki amandmanov senjo dodatkov k finančnemu zakonu, ki vsebujejo tudi številne spremembe glede finačnega značaja, zlasti glede davkov, taks in trošarin, med njim; naslednje najvažnejše. Stvarna redukcija proračuna za 10%. Vsi odobreni krediti za redne in izredne materialne Izdatke v proračunu za leto 1338/39 se smejo angažirati lq trositi samo do zneska 90%. Angažiranje in trošenj teh kreditov preko 907e bo odobraval f.nančnl minister glede na gibanje držav-nih dohodkov v teku proračunskega leta. Skrajšanje računskega leta Terjatve državnih gospodarskih podjetij Ln' ustanov nasproti dragim državnim uradom in ustanovam, ki so nastale od 1. januarja 1919. do 31. marca 1937 Ln se vodijo kot aktiva se odp Sejo na breme obratnega ka aitala glavne državne blagajne če pa ss rie vodijo kot aktiva, se imajo brez nadaljnjega odpisati. Po preteku proračunskega leta se ne morejo angažirati nikaki izdatki niti otvarjati krediti Na breme otvorjenih kreditov «e lahko itdajaio nalogi za izplač la do konca tretjega. izplačila pa do konca čerrtcg-a meseca pribodn:e?n proračunskega leta (doklej do konca '»eteim mes'-ca). Pc tem reku na se n? smejo izvršiti izplačila nit' iz proračunskih niti iz nak-jia 'nih ali izrednih kreditov Ta določba ve' 'a za leto 1937/38 in se nanaša tudi na banovinske proračune. Nov fond Iz eventualnih presežkov dohodkov nad lzdatk! pri službenem organu finančnega ministrstva »Finančnem zborniku« se ustanov: pr. Državni tv potekam! banki rezervni forni finančnesra zbornika- Ajnortizacljski načrt za bogluške obveznice Po končani izdaji vseh emisij 69c beglu-ikih obveznic bo izdelal finančni minister Skupni amortizacijski načrt za vse emi-alle tega posodila, in sicer tako. da bo amortizacija končana 1. novembra 1972. Nove podružnice Postne hranilnice Ftnančn: minister sme Izvršiti osebne in materialne izdatke za ustanovitev in delovanje novih podružnic Poštne hranilnice v Dubrovniku. Splitu, na Su*aku in v Podeorlci. In sicer na breme tekočih dohodkov Poštne hran:lnice. Monopol šolskih knjig. Finančni minister sme staviti prosvet. ministru na razpolago 500.000 Din na breme Obratnega kapitala zz. izdajanje učbenikov državne izdaie »nagrade piscem m konusi-Jam za pregled) Ta vsota pa se vrne glav-n: državni blagajni čim pridejo učbeniki državne izdaje v promet. Taksna prostost gospodarskih zadrug Gospodarske zadruge ki so svoja pravila prilagodile novemu zakonu o gospodarskih zadrugah sne finančni minister oprostit: takse s svejim odlokom, v katerem se točno določi obseg oprostitve Vse zadruge ki so bi i e ustanovljene pred uveljavljen Jerr. zal-:ena o gospodarskih zadrugah n so uživale prostost pc prejšnjem besedilu točke 5 člena 5 zakona o taksah uživajo to oprostitev naprej dokler ne n» ia»oc:*o svAi-lh ora vil novemu zakonu, najdalje "na do 24. septembra 1939. Oglasne takse Gl "de oglasne takse se spremeni besedilo tarifne postavke S. taksne tarife tako. da plačajo časopisi, ki zhajajo teden-ako ali v večjih razdobjih, polovico takse. Nove takse tn pov:šanie taks Tarifna številka 26 taksnega zakona, ki se nanaša na takso za izvensodne poravnave. se razširi na vso državo in se obenem spremeni, tako da zr.aša taksa 1% od v rednosti Uvaja s? nova taksa za Izpričevala o Strokovni uspo-ofcljenosti po §§ 19. in "8. zakona o cbrtih v višini 20 Dir. Tarifni številk: 99a se doda določba, da «e >i pobranih taks za iavne vežbe vile-5k h in* sTrortn:h društev izloči 2b% in naloži pr. Državni h potikam: banki za specialni fond za gradnjo stadionov in športnih vežbalKč v držav1, o čemer bo ml Ilster za telesno vzgojo predpisal pravilnik. Prevozr.3 taksa V tarifni številk; iOO. taksne tarife se črta pripomba, po kateri so -sebe k iz vršujejc prevoz potnikov 'n blaga z avtomobili, prosti dav.. na linijah, ki so deloma konkurenčne D.10 Din (doslei 5^): v lokalnem Ln mestnem prometu znaša taks3 0.05 Din (doslej 2'%). Takso odmerijo in poberejo davčne uprave Za prevoz blaga in prtljage znata taksa na železnici m na ladjah 35*^ voznine. Pr: rednem prevozu z motom Ini vozi': ve'ja K) iste odredbe kakor prevoz pc mikov pri nerednem prevozu t motornimi vozili Irier ni mogoče ugotovit' števila prevoženih kilometrov, pa se plaia pav«a!na taksa, ki znaša pri nosilno*-.' do 0 5 tone 400 D:n letno do 1 tone D;n. do 2 ten 140" Din do 3 ton 2000 dinar'ev do 4 ton 25C0 Dm. do 5 ton J: 2^0 D:n za v »ako Ja'"'nr' tono ncs:l-nost4 no 800 Dn fdos'ei 15T vozr.me); za prikolico znaša letni pavšal 1600 Din. Takse v žeJern:škem tn carinskem poslovanju Tarifna številka 203 se spremeni v toliko da «e taksa za uvozno spremnico aH ©dpr^mnico poviša od 2 na S Din, za na-kladnico na od tovorka od 0.25 na 0 50 dinarjev Taksa za nakladnico se plača od tovorka ne glede na to. ali gre za vagon-eko ali komadno blago vendar taksa za vagonsko blago ne nore bit; manjša ne-g-o 10 Dn bri vagonu za komadno b'agc pa ne m?>n'«a n^eo 2 Din Kadar se na-kladn ca oredlož: za b'ago v razsutem (rinfusa! «fantu se od količin oreko 10 000 kilogramov plača še do 1 Din od 1000 kg Taksa za carinsko deklaracijo po tarifni postavki 205 se poviša od 7 J na 10 Oin, za vsak vložek deklaracije od 4 na 5 Din, za vsako pr.logo k deklaraciji, za katero ni predvidena posebna taksa, pa se v bodoče plača 4 Din. Za deklaracijo, kjer oruto teža presega 10.000 D n, se plača ie po 1 Din za vsakih nadaljnih 100Ò kg. Taksa za prenos tovornega lista po tarifni postavki 209 se poviša od 20 na 30 d nar je v, za vsaki nadaljni prenos pa na 50 Din. Taksa za potrdilo o Izvoru Inozemskega blaga po tarifni številki 210 se poviša od 5 na 10 Din in se ta taksa plača tudi za vsako drugo listino, ki zamenjuje potrdilo o Izvoru blaga. Taksa za troéartaska skladišča Taksa za odobritev privatnega skladišča znaša na leto 500 Din, vendar se za odobrenje razširjenja obstoječih skladišč plača polovica takse, predvidene za odobrenje otvor tve. Važna je nova pripomba k tej tarifni številki, ki pravi, da se taiisa plača odslej tudi za vsa privatna troša-rinska skladišča, za mešališča bencina s špir tom pa v višini polovičnega zneska Taksa po tej tarifni številki za odobritev otvoritve privatnega trošarinskega skladišča Ln letna taksa za držanje takega skladišča se pobere za nazaj v vseh primer h kjer je bila prošnja za odobritev otvoritve ! predložena do 31. marca 1937. i ' S spremembo tarifne številke 221 se uva-| 1a"0 nove takse, in sicer taksa 5 Din za i prošnje, s katerimi se zahteva uporaba ' ugodnejše carinske stoonje na podlag: pripomb k uvozni carinski tarifi taksa 100 dinarjev za prošnje za oprostitev od carin na podlagi pripomb k uvozni carinski tarifi tn takša 200 Din za prošnje tn odloke za ugotovitev kapacitete. Uvaja še nova tarlfr.a étev-lka 260a. s katero se uvajajo nove takse za prepise aH izvlečke tz tehničnih tn proračunskih el? boratov. Taksa no tarifni Številki 262 za zahtevo tehn 'ne^ pregleda, ki je doslej znašala 50 Din se bo v bodoče oobirala tako. -»a zna «a ta taksa pri vrednosti pos1ov do 20 noo rvn 20 D-'n ori vrednost* poslov do 100 nori D;n 50 Dm in z* vsakih nadal'n'.h pričetih 100 000 Din še 50 D samouprav—? dr>)o uveijavljenju zaJčile minimalnega kmečkega posta va net>;>o^o >.na za kre>Miranje. Predstavniki kr. vlade eo v narodni skupščini ponovno poudarili, da je trei>a najti sredstva za obnovo kmetijskega kredita. Prvi pogoj za obnovo kmetijskega kredita •«a mora biti o ravna si^u r:x>si Dokler ne bo upnik popolnoma zavarovan glede evoie terjatve, ne more biti uovora o obnovi kmetijskesra kreiita Ce namerava kr. vlada izdat- zakon o zaščvi minimalnega kmečkega posestva, potem na' v interen kme-tov sam h iim prej uradno sporoči, da ta zakon o za^-'iri nk:n;n»al::ega kuieòkefa posestva ne bo imel vi'jr.ve za nazaj. Vrhu tega ni bilo rotrebno v int^eesu iralih kmetov. da se tudi po uzakonenju take zaščit; ohrar.i mai ni kme'om kred'tna si-oi^obnost. in s:cer tako da bi ;n e! kmet možno«! na ieti nosoülo tudi -.a 7aš*'t>no nrn'milno I rosestvo do najvjč 5000 i^n. Da bi se pre-r>r?č:lo nezogibno od povedo va nit® novo do-: del!°n:h po«jf:l in da se omogoči nadali-n:e kreditiran'e malih kmstov v tekočem ! gospodarskem le'u. :e nujno po'r-bao. da se ; gorn;e vpraòanje čim prej razčisti Naralsanjg vlog pri hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Liubljani M v januarju cam>'e vloge pri 20 «loven-kih hraniln^ah od 10d začele opr<>sčati vb^se in jih izp'abevati v vedno večjem obsegu Pei bramine izD'aru-je vse vloge, ne 2'ede to, kdaj «o b:,e vložene, vse ostale hranür. ce. za^č:tene a!i nezaščitene pa so pri.e'e izplačevati stare vk)ge v vedno večjem obsegu: nekatere so o?rost:!e stare vloge do 10 000 din (Brežice) nekatere do 5000 dm. druge pa manj To je odvisno od likv dnostnih kredi ov. ki so jih hranilnice dobile od Narodne banke na podiagi terjatev pr PAB N'eka'ere h*a nilrice še nimajo rešen-h vseh formalnost' in zato še niso mogle oprostiti starih vlog Njihovi vlagatelji bodo še morali za kratek čas počakat: V sp!>>šnem «e hrani!n;ce rx> stonno vračajo k normalnemu poslovanju. Obnova poslovanja je odv-15-a tudi od «•lagateljev. Ko namreč hranilnica oprosti del vlog. se smatra'o te vkige za proste in j vedno razpoložljive. Zato ni potrebno, da ' jih vlagatelj dvigne Če bodo vlagatelji dvigali le vloge, katere potrebujejo, se bo po-kaz-a1 usr>eh pr hrani'nicab ;e mnogo pre'e ker bod-o mogle opro^ati ved~o več;i de' vlog. Po najnovejših podatk'b so nri nek' hranilnic dvignili vlagati'j' It 15*'» opro ščenih vlog. venda' pa so mnogo ODMičenib vlog prenesli le ra nove knjiž'ce n pr pri Mestni hranilnici v Brežicah okrog polovi- co. Pri tej hranilnici znašajo danes proste vloge že več nege eno tret ino vseh vlo;. Znaten dotok novih vlog doxazuje. da se • zaupanje v hranilni.- in v denarne i*vode vedno bolj vrača ;r, da sme :>o računati s postopno obnovo red ega poslovanja pri denarnih zavodih vseh sate^orij. Bilanca Mestno hranilnice ljubljanske Pod p.ejße t> vom t«reót-w u ka M'-e'oe hratii.nk-e ijuAi jauske 2, •:* K.imuM&i ,o'no i?n«sT> M>1*ix.nn j« •tavbetük navajal, da j« bil Omar »prejet I samo na poakuteja da ga je tedaj smel ▼ , teku prvega meeeca olpustiti ka/iartoli je boiei. Siavowi.ikov polir je kot prióri izpovedal, da je Omerfi eprcjel t poi.ede'jek zjutraj x izrccnioi pristankom: »D«»lal boè daues in jutri«, torej v ponedel^k in torek. To a v torek zvečer ni Otnerju nihče rekel, da oe sme priti več na delo. Varedo ie On.er lepo prijel ob navadni uri in minv» delal ftei dan. Sele zvečer se je po ir domin! I, da je bH Oner prav za pmv samo na počk i?njo, zato ?a je o s ovil Stavbenik je bil o «vojen v plačilo mezde za t-ld-ievi.o oipovedno dotx» z nasl« njo utemeljitvijo: Re^ j« sicer, da s- sme shi?.-beno r«7„i>e.-je. ki ie bilo *k'en;eno ».imo na p^ku^jo ali za go'ovo dob«j. razdreti v teku prveca meseoa aH po pre'eku dilo'«'-nega čr.6a brez odpovedi: toia v tem eri-meru je bilo slu#»eoo razn^)- sklenjeno samo za 2 dni Na kornvi druceaa dneva ie b:!o torej službeno ra-merje kont no. Ta dan bi h:l noMr lahko br^z kaJtih rwled'r ois'ov-y 'V'erja. Ker pa je «fvhenlk naslednjega dne Omerja zonei zapodili, ie s tem racalo ponnlnom* novo r1*- m«rje- ki »« more razdreti samo s pravilno odpovedjo. Padec avstrijskega šilinga Kakor je zna^o. ie avstrijsk: ši'ir>g priče' na inozemskih borzah popuščati že sredi februarja, kmalu potem, ko je rnišlo do zadnje spremembe v avstriiski vlad«, od^o-s"x> ko 90 vstopili v avs'riisko vlado predstavniki narodmh socialistov. Nazadoval Je predvsem tečai bankovcev, tn sicer zaradi tesa, ker je avstrijski židovski kapitel pričel zapuščati Avstrijo in si iskati za vsaJt primer zavetja v drug:h državah. Teča' šilinga se je v Curihu še v za!etku leta gibal na viš-n' okrog 81.50. ie prej-; šnji teden popustil na "0. proti koncu minulega tedna pa je pričel znova popu^ča-ti in je znašal v četriek 68. v petek 66.50. včeraj pe so avstrijski banko^-ci notirali v ! Cur.hu le ie 62, to je 24*t* pod prejšn o pariteto. Seveda je treba pripomniti, da maša oficielni tečaj za deviio Dunaj v Curi-hu še vedno nespremenjeno SI 50. NaSe gospodarstvo v januarju Narodna banka je iz»Jaia ooi5a:ni mesečni statistični izkaz za mesec januar, iz katerega posnemamo nasleinje podrobnosti: Promet z efekti na jugoslovenslcih borzah se ie nekol ko povečal na 24 m lijoncrv din nastroni 19 milijonom v lanskem januarju. Promet z devizami pa je narasel na 347 mi-lijonov din nasproti 222. 199 In 118 milijonom v ianuarju prednjih treh let. Indak« cen v trgovini na debeio se Je od decembra do januarja povečal zaO 3 na 80.2 točke (1926 enako 100) nasp'oti 74.0 v lanskem januarru in v januarju 19^4. V primeri z lanskim le^om se je torej naš indeks cen ? trgovini na drobno dvigirl ia skoro 14% v primeri 1 januarjem 1934 pa ta 27.5V». Indeks een v trgovini na drobno |e anaèal v ianuarju * Beogradu 90.9 točke (1930 enako 100) nasproti šO.S v lanskem januarju » Zagrebu SS.9 naaprotj 82.7 in r Ljubljani 87 0 nagoti 64.3. Železniški l»\orni promet je bil v Jaruar-|u večji nego iani. Naiovorjen h je biio 1I7.UU0 vagonov fM^proti 107.000 97 0«.«0 ìd 9<)OOO v januarju prejšnjih treb let Eečni prome! t>a je bil manjši m ie Lilo v januarju prevoženih le 20 milijonov tonsk h kilo-ne-trov nasproti 36. 41 in 22 ciiiijononi v januarju prejšnjih treh let Gospodarske vesti = Hradbcni predpisi za obéine v okolici Ljubljane. Ban dravski banovine je izdai spremembo pravilnika o gradtenib pre-lpi-sih za seia v nrpasredni bližini mest in trgov. Po teh spremembah se glede na inkor-poraciio olini del upravne občine Dobrova (Kozar.e. Vrhove« in območje Tržaške ceste). = Zamenjava obveznic 7*/» invest. posojila. Davčna up*ava za mein-o Lju -Ijano je prejela nove obveznic« 7% šnvest po~ojiia za c*ie ^'rarke. ki so obveznice oMale v zamenjavo v teeu oi 1. do -6 febmar'a t L Nov? obveznice - obe o i'sd?t« st anke orota reverru pri llagsmi davčne u'rave. Voir'kov trg 5 I. nr.dstronj :•. soba št. 1. in feicer o>i 8. do 11. ure dopold e. i = Tečaj za elf*tr čno varjenje v LJubljani. P.avkar je b.i taki «čen 12 revo tečaj za eiek ričr.o varjenje, k ga je prir&li! i Zavo, 7a pcspešev&nje obrt, Z o niče 7« I TOI v Ljubljani. Poi je prvi teč-..i te v-e e ; v naši banovini. Koriuarslti mojstri in pc-i oiočniki «o pokazan zanj i »redno t an mar.je Od številnih arijavi>-noev je bilo sprejetih samo 16. ki so c^o i voVran g. inž. Pre-tnelča v delavnici T^h.rčn? s re n'e šole rr.zen teo'etia novih de). VaVor fd: nri ponrav:'ih Zavod za »>opoe!ev'n:<1 obri bo v hližnr hodočrK*tj še več ta^ih teča^v. s č-Vner bo mrog« n"f»re<1_ ku Wov^^n^ke k: se rra v »e^niki sro:©ga de'a 'Ti'!i"-ol:ti pov'm. naprednem meto am obie'ovar ia kov:n. « Javno skladii^e »Špedicija TnrK« T Ljubljani. V »Službenem lietuc od 9 t. ra. Je ob ia vi jen pravilnk Javnega sk!ad'5ča »Špedicija Turk< v L'irbl^ni. kt ga osnuje g. Rajko T»r-k v L'ab! iani. Pravltelk je odobr lo trgovina*«) ministrstvo z odločbo od 31. januarja t L Sklad^fca uprava objavlja ebenem pratojbdasfito tarifo za to javno skla 50. Kö-benhavm %.05 Praga 15.15, Varia v« S 1.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.90, Bukarešta 325, Blagovna tržišča tITO + Chicago, 12. mar-ja» Za-i«riai tefej1: panica: za maj 89 26. ta .kuj 35.20. 1* wpi. 35.635; koruza.: zsa maj 59 375, ta fuidj 61, ta eept. 62.375. BOM lì -V* + LlTerpooi, 11 star * Tenden-^a atalaa Zaključai te&jh ta mar- 4.92 fprej*nj daa 4.94), u JuLii 4.99 (5.00), ta sepč 5.06 (5.06). + Newyork, 11. marca Trn-ie-ic» «ta-ba. Zakjučr»: tečaji; ta maux 8.97 (9.02), ta Junij 8.99 (9.06). ' " 75 ljudi je opeharil Stane Z. je po pok.".<>u t..sebn: u-adnii. Doma je t Gofen.ìek-eta m S e.« 3" c B«-mu Soče kaiKor H rož k« aa-ii. »a 10 al čudno, da mu je aelia aa Hm •»—-« ® latiko-»ernih i>.i«li. No, ulaj je S'anpta epiTj-lo v evoje vara!vo l>ab: ar*ko okrožno so ffc*«. Prav ta praT y je Stane k juh svoji pr«_ ikeaofeTŠ po ite'.ni cero-inoti ujeL Kot e»ecantee aijee j« p-wpei k neki eosiHn •fiarki r* «ubi ori Sköfjä Loki ln m prosavi] ko« šef info ~m a'i vre pis rn« ta avtobusne rzletmke Goetilničarko Je ta/-d t mamijivrm» obl>Jf»mi aacovar.iarl. naj b: se us'anovua aa P'»t\-n: avto^m^na hr'etnl-ška po^'aja ta dobo srev let lz;c*nik bi seveda bili pri njej m hrani, t jeki pnrr«t bi ee v-Äfti'ran^ko razviL l--ar b; vt*c or nalilo lep ta*'u?.e*. Ke- j« tnal w»me?i« r.'e?ova aatnoaaveet je piainela kakor pc« ainl .-nea. ko «o n "še pri Nam-eeio <š-CÉ-. veječa dov(rijen>a ia tvojo in forma-i v-no pisarno, je izvlekel h tei a o'-:-Sejn domovinski list Den rja pa eo na.si- or- njem le n«. da deluj« tóe-r.ièka a t- Ti età. da ima sedel t Cel.Hi. Tudi n t-ot btì povijati, da za vežejo e vi k i » oču o'lmi ool'riinkn: osebn-^etma dravske banov :re. da r*>zna n»'n!s*re ln dru?e vS*o'-e o«-^ ••er'.. Ko so sa vpraša;L kako je s «t-er.ka \ ki je h njih i7vahM p-eko 12.00'' c izmo'a; ka' oreproeto >N č r.v^m ukradel, vse eo -da'i p-^tovo ino.« ». če bi lju-dje ka' e i. saj jim V> b 'itó tudi po^Te^:'! V Škofi Lok: je ne-i o-t L nf6wki pos'a^ ta 7? dirar^v' talio ' napisom »ItVfliSka av*ot> isna poe'aja«. V Ljubljani bodo i fc' Uspela be natančneje pretipali vso pre'e^Vwt. Telefonski klic Gospod Dreta, uveden odbor-.ik kluba »Metle«, se je ponoči izr.er.ada zbudil Telefon je zvonil. Kdo je le tako pozen. Jezen j« s-el sluialo. »Ha'o. tu Dreta. Kdo tam? »I. kdo? Me boš pa vendar spozna1? Moje sesit-a je venda' hči ta »i e tvxije matere!« »Takšna neumnost.« je ves besen zabodel Sospod Dreta, položil sl-jšak) na vilice in spet le-cel. V postelji pa Je začel razmikati, kdo Za je mora' prav m prav khcati. Kateri sorodnik je bil to? ★ Ugar.ite to tn pošljite relitev rva dopisnici do petka na uredništvo »Ju'ra« V kotu napišite »Uganka kluba Metle« Med tiste, ki bodo uganko o skrv~ostnem sorodstvu prav resili, bo stne Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad. Rešitev dopolnilnice Odgovorov je b;lo mnogo Ln po večini pravilni. Rešitev dopolni'nice se glasi: »Sveti Matija led razbija, i« ga ni, ga naredi.« Med reševalce je razdelil stric Maric deset knj-zo'h nagrad, in siter dobe po žrebu: Ciril Vraniič. Ljublana, Gerbič«va 44. I. reman »Misterja« Robert Bernasconi. J. N. A. — Catania, Via Etna. Italia, roman »Lucifer«. Janko Salmič. Ljubl ana. Suvoborska cesta. roman »V krempljih inkvizicije«. Zdravko Valentinčit, Kozaršč« pn Tol-minu. roman »Tigrovj zobje«. Marja Malnariič, Ljubila. Rudnik, »Roman treh src«. Sla v>ca MihalU, Nasirec pri Kozini. Trst, V'.adimir Prah Split. Jenna uL 3. I, Miško Kostanjiek. Slovenska Bistrica Lija Os-wa!d. Kranj Kopaliäka 5 in Janko Renče I j, Orle 21, Sežana pa dobe po eoo knjigo rari]« »Ziviienjt la «vefc. ^ Planica je pripravljena ! Danes ob 10.30 se bodo na 65 metrski skakalnici v Planici začele skakalne tekme za savezno prvenstvo z mednarodno udeležbo. Na startu bodo poleg vseh naj* boljših naših tudi Avstrijci In Nemci. Vreme je lepo, organizacija odlična, skakalnica pripravljena, tako da se obeta velika prireditev, kakor jih ima samo naša Planica« XI. kolo V ligi V Ljubljani: Hašk-Ljubljana ob 15.30 — V prvenstvu LNP zadnje kolo v ljubljanski skupini DanaSnJe enajsto liga5ko kolo bo predvidoma ne v znamenju pozicijskih torb. V »ploAnem »e |e vil skozi vsa poročila o sreča Hiib minule nedelje refren, da so moštva de * slabi formi Od nedelje do nedelje bo forma gotovo boljša in bodo borbe bolj napete, ibmašnli *!>ored ol*seljana-lia£k Po zadnjem j tablice. Con-rordiji. prihaja v Ljubljano Hašk, moètvo. lei t r enot no sedi na prvem mestu. Iz tega bi po papirnati logiki moralo slediti, da je po J;žai Ljubljane po 2:2 s Concordijo ohupen. I a to ®e dolgo ne bo držalo. Moči vsah ii?a Ikih moštev so toliko izravnane, da prese-Ilenia niso nikoli izključena Posebno gie-ie Maška pa velja, da mu ljubljanska tla riti malo ne ugaiajo ^e Haiku po programu »:>odleti. ne bo nemara zlepa prišel na prvo int**to. — V Zagrebu je bilo 3:0 za Haška. BSK-.!edin*tvo. Beograjsko zeleno moštvo Je sicer od vraga žilavo, toda »plavi« imajo le večjo rutino. Pričakuje se siguren us:>eh Bsdta — Jeseni so zmagali »plavi« z 2:0. BASK-.luiiootaviia je drusa biografska do mača zadeva, katere izid je povsem nego lov — Jesenski rezultat je bil 1:0 ia Baska GmdjanskrConcordija. Zagrebški mal jKÌarby«, v katerem eo »purgerji« "ore* dvo- ma lavoriti. AM — Conoo rdijo «ino pravkar videli ui Ji oe bi odre kovali pr&v vsak« nari s. - Tetto, da bi »purgerjl« ponovili Jesenski podvig 5:1 mse! Hajduk Sla» i ja. Izrazita pozicijska borba, v kateri imajo HaJJud prednost domačna terena; netnara da «e bo Hajduku posrečila revanša ta 0:1 v Sarajevu. Za podsavezne točke Igra samo l|ubiianska skupina svoj? zadnje kolo. Prvi dve meati sta ž« dokončno oddani. na koncu je stvar še nejasna, srelina pa ima 6e možnosti pregrupacij. Današnji pari «o: Sv»l»«iila-nerm»fl. Igrali todo prsd liga-Sko tekmo, začetek ob 13.45. Prvi rezultat 1:1. Slovan Kranj. Na Igrišču Ilirije ob 8.15. Prvo tekmo ie Kranj odločil zase z 8:0. Mar» Jadran, tudi na igrišču Ilirije, ta- ftetak ob 10.30, jesenski rezultat 2:2. * Celjski nogomet. Danes ob 15.30 se bo pričela na iffriščn pri »Skalni kleti« v Celju sanim'va prijateljska tekma med celjskimi Atletiki tn SK. Hrastnikom. Še enkrat: Lahti, Smole), Planica... Raj Je še zanimivega pripovedoval nal delegat g. J oso Goreč Kongres FTSe v Helsinkih ln tekme ES Svetovno smučarsko prvenstvo v Lah ti ju se polagoma airJkaJo v zgodovino. Morda ge nikoli, odkar pri nas gojimo emurarstvo kot sport, n bilo za ta dva dogodka toliko zanimanja kakor letos. Kajti v Helsinkih so uri eil » razpravi našo Planico, v Lahtiju pa Je starta! kot nas edini tekmovalec Franc Smolej v tekih na 18 ln CO km. Naša zastopnika, ki sta tamkaj * uspehom in dejanj, zastopala naše sainfar-stvo sta Eda j a;t-t doma Smolej Je te preteklo nedoljo spet tekmoval, delegat tJSP m obenem zastopnik JZSS g. Joao Garest pa zdaj pripoveduje ... Seveda srno bili med prvtmi, ki smo ga poiskaJl. da nam je iz kupa dogodkov na teh važnih sejah in nepozabnih tekmovanjih zaupa! še nekatere podrobnosti. Bvo, kaj sva govorila: Finska je čudovita zemlja, drugaCm avet kakor naš, ne samo v športu. temveč tudi v ostalem življenju. Vse je umerjeno in urejeno in na vsak korak tujec ostrmi nad blaginjo tn napredkom te mlade povojne države, žal taim vse premalo vedo za Jugoslavijo; edini letak, res dostojen o nas, se-m videl nekje o Dubrovniku Toda F.siska je predvsem dežela sporta . Občinstvo, ki prihaja na tekme v de-setUsočih, je zelo kritično, skrajno pravično tn vzgojeno v športu. To ni naša nogometna publika... Za primer, kakšno je zanimanj^ za sport, naj omenim staro ženico, k je nekje na 50 km progi na majhnem stolčku sedela v snegu in viharju med ostalo množico g'edalcev in ocl«žila vsakega tekmovalca, ki je hitel mimo. Tudi Smol e ja, ki so ga zaradi njegove osa-Bielosti bolj poznali kakor celo vrsto odličnih tekmovalcev 9 severa. Ne samo zato. ker so dobro vedeli, da spada med najmočnejše Srednje Evropce. temveč morda ie bolj zato, ker so čut li z niim, da mu y tako manjkalo družbe in športnih tova-rSev iz domovine. Saj jaz nisem mogel ta trening z nJim. Vse to mu je nadomestil trener Kuisma, ki mu je pomagal v Vsakem pogledu ln bil povsod Kar največ Ha uslugo. Toda samo njemu... Cast drugega najboljšega Srednjeevrop-Ca je letos pripadla res najbolj vrednemu športniku, kajti Smolej je pravi sportnk. kakor jih ima Jugoslavija zelo malo. Zato ■um ga v duhu videi, kako bi bil z veseljem sprejel smuči kateregakoli gledalca, če bi se mu bile zlomile njegove, da bi bil lahko tekel dalje, ne pa tako kakor proslavljeni Itaiijan Demetz. k je na 50 km ziomil smučko in kljub ponujeni rezervi odstopil Proga je bila s ino težka ln tekmovalci so dobro vedeli, da bodo prišli v ospredje samo reo najboljši in brez vsakega defekta. Tam ie bil tud Leupold, večkratni nemški prvak in naš nekdanji trener, pri katerem je nekoč pred leti Smolej bil v šoli Letos je učitelj zaostal 20 minut za svojim učencem. To je napredek, ki strmijo nad njim v — tujini.« Kaj pa zanimivih paberkov, teto ste gotovo nabrali kar cel koš? Tega je mnogo toda zanimalo vas bo... Cehi in naša Planica. Češki delegat je poglavje zase že od leta 1936 stalno ruje proti nam in stalno skuša preprečiti naš «speh na kongresih, ali pri sejah Fise. Tudi tokrat se Je proslavil s svoj m nastopom in žalostno dejstvo je. da najdemo mi v vseh ostalih nam mnogo bolj od Cehov oddaljenih narodov več podpore ln simpatij za naše delo ln predloge kakor pri Češkem delegatu proslulem dr. Mozer-ju. Ld zakaj' Vtis imam, da lz golega spoštovanja do gospoda predsednika Fise In utrd tvi njegovih simpatij zanj — sa ta cilj žrtvuj* vse! Svetovni prvak v skokih. L. 1929 j« odnesel Sigmund Ruud v Zakopanih svetovno prvenstvo v skokih. Ko so ga oblegali novinarji je Izjavil: »O, lepo je biti prvak, ali jaz unam doma Se manjšega bratca, Blrger mu je «me ln ta skače Se mnogo lepše kakor Jaz < Dve leti pozneje je postal svetovni prvak Birger v Oberhofu ln tudj k njemu so prišli novinarji: »O. kako ae bi bil srečen, da sem svetovni prvak, toda veste, doma tonam še mlajšega bratca. Asbjörna ki skače še lepše kakor jaz.« Je bil Birgerjev odgovor nov narjem Po 7 letih je postal svetovni prvak As-björn — ki pa ?e ni povedal, če nima tudi on malega bratca doma, ki... Tako so pripovedovali v Lahtiju. Poljaki pa so razumeli Maniszarsov poraz. SmuSki poleti in smuk. Tekmovanja v smuk h so postala najbolj nevarna smu-ška disciplina. Tega se zavedajo tudi gospodje pri Fisd in zato so sestavili za javnost na kongresu znano izjavo o kontroli in odobritvi prog za mednarodne tekme v smuku Ga-pa z 20 smučarji v bolnico, eden pa v grob. je bi še sveže v spominu Toda F is ino svetovno prvenstvo se je nadaljevalo v smuku tn slalomu v Engelber-gu in tam so izbrali progo, proti kateri je bila znana Lnom.ržka označena kot »le masacre du Innsbruck« prava otročarija Proga je bila talco strma da je na nekem delu, imenovanem topovska cev, dopuščala 100 km hitroet. Tako hitrost doseže smučar le »e na skakalnici v Plan ci, ki ima pripravlje» teren, izgtalen in gladek, tam pa je z vsemi naravnimi ovirami ln močno zbit, ker ga presmuča s padci ali brez njih kakih 50 al 100 tekmovalcev. Pri takem razvoju postajajo tudi srnuški poleti vse bolj preprosta zadeva in kmalu bomo tako daleč, eia bo tekmoval«? rajši v zraku letel, kakor pa da bi ga metalo po »topovskih ceveh« na raznih progah za smuk. Kaj pa s Planico, to je vprašanje, na katero nam še nihče nI dal pravega -»dgovora. »To poglavje je zdaj že cela veda in ne verjamem, da bi lahko tako na kratko — kakor želite — objavili vse. kar je povezano s to našo novotarijo. Ostanimo zato rajši pri bistvu Pot do priznanja je težka in dolga n niti ni bila stavljena takšna zahteva z naše strani. Mi smo sami odpovedal to skakalnico pri Fisi, ker tega. kar je Planica pokazala, ni mogoče spraviti v obstoječe pravilnike. Za planške rezultate je treba uvesti tisto športno disciplino, ki jo je Planica pokazala, in sicer polete. Kongres FISe »e je «oglasu s proučevanjem "muške^ letanfa v naši lastni režiji in odgodil dokončno uvedbo smuških poetov kot samostojne discipline na prihodnji kongres FISe L 1940 v Budimpešti, do katerega mora naš savez zbrati in pravočasno pridobiti v oceno vse potrebno gradivo. Planica ima torej prosto pot za svoj razvoj, kajti za proučevanje te panoge niso dovolj samo naprave, temveč je treba tudi skaka Cev. Letos to proučevanje najbrže ne bo prinesCo večjih dogodkov na letalnicd. ker je rok že kratek ln jo bodo morda poskušali le posamezniki, predvsem domači toda drugo leto bomo izvedli proučevanj« T največjem obsegu. T oatatam pa J» trsba poadhrltl, fe j» Planica kljub FI Si ta kljub njoufcn predal« vulkuin te oevoJU* «uuCaJiikj «vet predvsem pa amitk« akakač* Saj je ena-6:tuo. da so v Lahtiju vaakega akakača occnja.11 po tem. kaj )• »šUmII« v Planici ta te a planlftko 100 m — «namko je Av-atrljec Baut prlM do mednarodnega alo-reo*, Id ga adaj uZiv* Kdor med temi »pOČI« te oi bi v Planici, te nima prave znamke in zato > ooraveo. da bo odslej moral pač prtu vsafc do oje. Id bo hotel v tej disciplini doot** refi kakor povprečni Tako bo Plank» dajala resultale, re-cuitati bodo dajo« daljav«, daljav« pa novo amuAko dlsctpltao. Id bo alej ko prej — po vzorcu «nuka to slaloma — pnšfla do svoj« mednarodn« reljawe Da to do zdaj te nI bdo tovejtvo. eo kriv« razmere Izven sporti Uh oa^xrav kl dal ad od športnih delavcev!« Občni zbor trboveljskega Amaterja T« ctol Je trne* trboveljski SK Amater rvoj XLLL redztf letni občtri zbor. k« ga je otvorfl ta vodil njegov predsednik g. Blano. Uvodoma ae je predsednik «pomnil pred letom umrlega testnega člana g V arge, nato pa ao bli« odposlan« razne pozdravne brzojavka G. Blanc J« nato ra kratko orisal klubovo delovanje » preteklem letu *> pozval vse zborovale«, naj » mrvi sezoni te bolj strnejo svoj« ali« sa napredek tega trboveljskega kluba. Iz tajniškega referata Je bilo razvidno, da je bilo poslovanj« kluba v preteklem letu zelo živahno. Članov hna klub 128 ta Jih je med letom pristopilo 25 na novo. Po blagajniškem poročilu je klub v pre- oejtaji ftnanem krtti. ta «leer zaradi sta» | re g a dolga, Id je nastal zaradi preureditve ograje na Igrtftdu ln nabave Inventarja. Načelnik nogometne sekcije je nato podal tzčrpoo poročilo o delovanju te seaclje, po katerem je prvo moštvo odigralo 25 tekem t razliko 78:36 v svojo korist ter s v «pomladanski seeooi osvojilo prvo mesto f L razredu ljubljanske skupine. Drugo moštvo Je Jdigralo 19 tekem. Lahko-atietska sekcija je imela med letom tri nuung«, ki ao vsaj moralno uspeli prav dobro Nato Je bila start upravi .izglasovana razrcšnlca. Prt volitvah wo bill Izvoljeni v novi odbor: predsednfk Blanc, podpredsednik Malovrh ta IfcovšniK, tajnika Kolar in Trarar tek, blagajn ka Naglic ln Zupančič, načelnik nogometne sekcije Jelen, lahkoa-tietsk« Knez, revizorji; Kovač, Bus, Mr-zelj, v odbor pa Kovač II. NorOglaV, BaJ-da, ArnSek, Sajovkj ln Vranešič. »Avto in sp«rts ŠL 8. za marec t. 1. Je IzAla. Številka je vnanje lepo opremljena, v vsebini pa sta na vidnih mestiih obširni poročili o nedavnih občnih zborih ljubljanske b mariborske sekcije Avtoklu^a t močnim refrenom obuirega stanja naših cest ter glod« akcije zoper zakon o jamstvu za ikodo. V a;*>rtoem delu je zanimiv članek o zimski seroni in letošnji bilanci smučarjev — »|»ortiii*kov, nato pa eo uvrščeni razni strokovni članki ter «talni rubriki »Zakaj?« Ln »ALi bi redi vedeli«. Feljtonoko stran izpolnjuje prijetno napi«ani «ij-obiž o zadnji mednarodni avtomobilski vožnji v Monte Carlo, ki je Sa tudi po naših krajih. števili-« je okusno ilustrira! a In kaže vse vo'i- da ie v spretnih rokah. Posamezne itevilke eo po Din & Iz Julijske Krajine Fašistična otroška zabavišča na Goriškem Na Goriškem so pričeti v zadnjem času ustanavljati novo vrsto otroških zabavišč, v kater h se zbirajo šolski otroci, se zabavajo Im bavljo s stvarmi, Id niso v zvezi s dolo. Zabavišča organizira ta vodi vodstvo fašistične organi zac je »Llktor-sk« mladine«. Doslej Je bilo v goriški pokra jttnl ustanovljenih *e 69 sabavišfi in zahaja vanje okrog 2300 otrok. Prav te (M je pokrajinsko zvezno poveljstvo »LktorSke mladine« izdalo nova navodila glede vodstva ln nadzorstva nad otroškimi zabavišči Zabavišča bnajo zveznega ln vee okrožnih Inšpektorjev ter so razdelj«na enako kakor politične organizso je fašistične stranke po okrožjih Imajo šolski nadzorniki. Vsako zabavišče Ima svojega voditelja, ki ga določi zvezr al inšpektor v sporazumu a krajevnimi nltelJL Vzgoja otrok se mora v zabaviščih rapiniti na vse izvenšolske panoge otroškega življenja Zabav Sča se zato ne smejo urediti v šolah, nego v prostorih fašističnih mladinskih organizacij» dopolovarov« Itd. Njihovo vodstvo smejo seex prevzeti učitelji, vendar tako, da otroci v zabavišču nimajo Istega učitelja kakor v šoli Otroci bodo v zabaviščih prejeli malic,« čokolado,sadje Itd. Ljudsko gibanje te zadnjic smo v prugio-Lu liudrikega gibanja v Julijski Krajini ugotovil da Je dosegel naravni prirastek prebivalstva lani 5.60/O. V mestih Je bi ta prirastek le 2.2®/®, na deželi pa skoraj štrikiat tolik Letos v jamiairju se je ta razlika še poveča la. Pred kratSdm Je mesečni bilten osrednjega statističnega urada v Rimu objavil o ljudskem gibanju podatke, po katerih se je v Julijski Kraj-ni januarja rodilo 1795, umrlo 1644, se priselilo 3735, odselilo pa 3174 ljudi, tako da Je znaéal naravni prirastek prebivalstva 151, obči pa 712 ljudi. Zanimivo je. da je v St rili pokrajinskih glavnih mestih, ki štejejo več kakor 50.000 prebivalcev (Trst. Gorica Reka tn Pula), Število smrtnih prmerov preseglo rojstva skupno za 61, na deželi pa je znašal naravni prirastek prebivalstva 212 ljudi. V vsa glavna pokrajinska mesta (tudi v Zadar) se Je priselilo 646 ljudi več kakor se J h |e odselilo, po osta, äh delih pokrajin pa je odseljevanje prekosilo priseljevanje za 85 ljudi. Drobne novice Himen. V Pero Ju. pravoslavni vasi v [stri. se Je poročil g. Aleksander Braič z gdč Maro Popovičevo. Poročila sta se po pravoslavnem cerkvenem obredu Dt. Edvard Križnič. žlvtnozdravnik na Opčinah pn Trstu, se Je poročil z gdč. Marjetico Puntarjevo s Proseka. Vojaški begunec pred sodiščem. V Trstu je bli te dni proces proti J Zidarju lz Trnovega pri Ilirski Bistrici, ki so ga kon-eem preteklega leta pr jell na meji prt Postojni ko se je vračal domov Obtožen Je bil. da Je 1. 1935. ko Je tz vojaške službe prišel domov oa kratek dopust, po katerem bi moral odriniti v Vzhodno Afriko, zbežal čez mejo Po aretaciji je bil nekaj časa v preiskavi na Rek , od koder so ga nato p re,: nekaj tedni prepeljali v Trst Obsojen j« bil na 4 leta roblje. Nov grob. V 62. letu starosti Je v Gornjem Cerovem v Brdih umrl g. Josip Ber-gantič. Bil je znan daleč na okrog. Preostalim naše sožalje! Iz duhovniške službe. Goriški nadškof Je Imenoval msgr. dr. Ivana JuvančiCa za podravnatelja višjega semenišča v Gorici, za župnike pa Josipa Bressana. Stefana De Posarellija v Skrbùv. Filipa Kavčiča v Desklah In Bernharda špacapana v Brestovtci. Nagrada za dvojčka. Kmečki posestnik Tomai Zbogar lz Grgara je prejel pred dnevi 800 lir nagrade zaradi dvojčkov, ki ju je rodila njegova žena koncem februarja. Iz trtiške ladjedelnice so spiovili prete-Rio soboto v morje novo cišternsko motorno ladjo »Omaia«. Nova ladja, ki Ima dobrih 9000 ton ln dosega brzino po 12 vozlov na uro. je bil« zgrajena za baaško družbo N. V. Petroleum Mij »La Corona«. Za novega tajnik« faftistovske or gani-zac je v Renčah je bil imenovan Celestlr. De Rocco Dosedanji tajnik Josip Oiiveri je bil odstavljen. V OtelcI nad Ajdovščino Je zgorela čo tal hiša 48 let starega kolona Franceta Bizjaka. Požar je pozročil za 6000 lir škode. Smrt starega pa'tlrja v plamenih. Bleu Dekanov je nastal pred dnevi požar na nekem griču. Zgorel Je večji kompleks grmičevja In trave. Ko 90 požar zatrli, so gredi pogorišča naleteli na zogljeneio truplo 77 let starega pastirja Jakoba Ž vaba. Nihče ne ve, kako ga Je zadela taka žalostna usoda. Smrtna nesreča n» solkanskem žeieznl-gki-tn mostu- V noč: od torka aa sredo se je pripetila na železniškem mostu pri Solkanu huda nesreča, ki jo je odkril neki nadzornik proge šele dobri dve uri pozneje. Ponočni vlak, ki odhaja okrog 2.30 tz Gorice proti Podbrdu, J« povozil tam neko neznanko, ki se Je zaradi kraj- poti napotila po mostu na drugo stran Soče. Kolesje stroja Jl Je odrezalo obe nogi to Jo nato ortbilo. tako da si Je ob ograji mostu prebila Se lobanjo. Nadzornik proge jo je našel še pr življenju. Ko pa so jo prepeljali v goriško bolnico. Je pol ure pozneje umrla. Njene identitete doslej Se niso dognali. SOKOL Priprave jugoslovenskega Sokolstva za praški zlet Pod predsedstvom n. nam. staroste sa-veza SKJ br Paunkoviča je bila nedavno v sa veznih prostorih v Beogradu seja zlet-nega odbora na kateri so razpravljali o udeležbi Jugoslovenskega Sokolstva na X vsesokolskem zletu v Pragi. Po dosedanjih prijavah, ki jih je preieio načelnlštvo SSKJ se je Izmed 16 (SSKJ šteje 25 žup) prijavilo okrog 8.000 udeležencev. Načelništvo saveza SKJ bo Izdelalo posebne prijavnice, ki jih bodo prejele edinl-ce prav tako bodo vse edimce prejele navodila glede potnih listov, zletn h znakov potovanja, prehrane in bivanja v Pragi. O ceni voznih listkov bodo Izdana točna navodila. ko prejme zletni odbor odgovor od generalnih direkcij avstrijskih in madžarskih železnic. Zletni znaki saveza SKJ bodo veljali za telovadce 10 d n. za netelovadce 25 din s posebnim obrazcem direkcije državnih železnic za znižano voznino. Cena češkoslovaških zletnih znakov se bo objavila naknadno. Poleg zletnih znakov češkoslovaškega in Jueroslovenskega Sokolstva katera bo moral imet! vsak udeleženec zleta. bo sa vez SKJ izdelsl Se poseben spominski znak. ki ga bodo predeli telovadci po javni telovadbi v Pragi Vsak udeleženec zleta bo zavarovan tudi za nezgode in sicer od začetka potovanja do povratka domov Zletni odbor je podvzel že potrebne korake za nabavo skupnega potnega Tsta ln zamenjavo denarja. Skupna prehra bo organizirana na zletišču po zelo nizkih cenah, v restavracijah ln gostilnah pa bodo cene maksimirane. Bolgarski Junaki so naprosili po savezu SKJ našo železniško direkcijo za vozne olajšave za 1000 svojih članov. ki bodo potovali delno z vlaki, delno z ladjo. Definlttvnl rok zadnjih prijav za zlet je določen do 15. maja In »o po tem roku naknadne prijave ne bodo upoštevale, kar naj vse edinice upoštevajo. Iz dravskega sokolske?a zbora (t. j. iz žup Celje. Kranj. L1ubl1ana. Maribor tn Novo mestol se je prijavilo za zlet: 1..J75 članstva ln 492 obojeea naraščaja tedaj skupno 2.367 pripadnikov. Izmed teh Je 1 telovadcev 550 telovadk 350 skupno 900 telovadnega članstva. Iz tega Je razvidno, da je doslej iz dravskega sokolskega zbora prijavljen h 1.392 (53.5^) telovadečih in 975 netelovadečih pripadnikov ln pripadnic Vse bratske edinice prosimo, naj točno sledijo navodilom ki bodo oblavljena. v »Sokol. Glasniku«, župnem vestniku »Sokol« ln tedniku »Sokolska volja«. Iz življenja na deželi ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Cr nomlju predvaja danes ob 4. popoldne in 8. zv*čer film »Vro?^ kri«. M1RNSKA DOLINA Ceste v Mirnski dolini so v skrajno slabem stanju in ni nikogar. ki bi se za to vsaj nekoliko pozanimal zanje Ob deževju je promet po njih ne samo zelo otežkočen. temveč delno celo nemogoč. Ce pa se potem ceste osuSe, nastanejo take grape in jarki, da je vožnja po njih pravo trpinčenje živalt. Cestni nadzornik ki je za to tu. da sJcrbi za redno uravnavo cesti, ima menda premalo časa Delavce" n« cest ni videti, le cestar sam se trudi in popravlja tu in tam. Skrajni 6es je» da cestni odbor vzame aramavo ceet prav resno v roke. BI BMC A. Sokolskl rotai ktoo predvaja danes ob 15.15. in 20. film v naravnih l«ar- vah »Deklic« lz pragozda«. Za dodatek Paramo uri tov zvočni tednik. ŠMARTNO ob PAKI V najlepši »vljenj-ski dobi 35 let j« dotrpcl v četrtek 10 t m g. Ažman Florijan, v Slatinah. Na zadnji poti smo ga spremljali v soboto. Z velikim upanjem je pokojnik >skal leka za svojo t*-vratno bolezen, a je bilo vse zaman. Počivaj v miru v »voji rojstni žemljici! ADI O Nedelja ,18- marca LJubljana 8.: Vesel nedeljski pozdrwr (plošče). — 8.15: Prenos cerkvene glasb« iz franščkanske cerkve. — 8.45: Pustni govor (dr. FT. Klmovec). — 9: Napovedi, poročila. — 915: Vesela glasba Radijskega orkestra. — 10.30: Prenos koocerta srednješolskih zborov lz opernega gledališča. — 13.30: Reportaža s mednarodna tekme v smuških skokih tz Planice. — 18: Napovedi, poročila. — 13.20; P reno» ■ Planice se nadaijuje. — 16: Nastop gvjtmk uršulInske šole v škofj! Loki. — 17: Kmetijska ura: Pomladansko oskrbovanje travnikov (inž. L Lah). — 17.30: Leüka glasha. Sodelujeta: fior-cor kvarte* ln kvartet mandolin. — 19: Napovedi por», č la. — 19.30: Nac ura: Goethe to Kana-džid (Luka Smodlaka). — 19 50: Slovenska ura: CajkovskiJ: 1812, uvertura iplo-šče) in R. Dostakvo predavanje: 13 marec pred devetdesetim letom (1&4Ä1 tn Slovenci. — 21: PloSCe. — 21 15: Kunoert Bežigrajskega pevskega društva — 231 Napovedi, poročilo. — 22.15: Valčki t» polke (ploSče). Beograd, 17.15: Narodni tmpenrt. — 17 30: Vojaška godba. — 18.30: PloSöe. —• 20: Narodne pesmi. — 20 30: Ork ostar. — Zagrob 16.45: Tamburašk» zbor. — 20: Mandoline. — 20 20: Recitacija — 211 Lahka godba ta plee »Ta*a 19.10: Godba na pihala. — 20.10: Skiadbe ca čelo. klavir to orkester. — 20.30: Orkestralni ln zborovski koncert. — Varšava 11.15: Za^ baven spored. — 22: Beotho^-nove nklad-be. — Dunaj 1145: Zborovsko petj*. — 12.55: Skladbe po željah. — 15.40: Komorna glasba — 16.35: Pesmi — 18.26: Vesele smučarske — 19 40: Nastop »«listov. 21.25: Brahmsov koncert ta kiavtr ln oritester. — 22.35: P^ee. — Berlin 19.25: lz nemških oper. — 20: Lahka godim. — 22 30: Ples. — München 19 10: Skladbe po željah. — 20: Orkestralni koncert. — 22.20: Kakor Berlin. — Stuttgart 19.30: Operni prenos — 20.45: Bach: Kro-matska faotaži.l-a bi fuga — 21: Orkestralni koncert tn zvočna igra. — 22.30r Lahka ta plesna muzlka. — 14: Lortzlz*-Jjva opera »Hans Sachs«. Pon«- Din I.— za b«"»edo, Din 3.— dnvka m vsaK oglas m enkratno pristojbino Dtn 5.— »a šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi *uia viru'. Uob:a Kumni»! Pridite ! 5051-16 Ne pozabite J£;e oe ojei* uuiies naj bo je 2ain> ali? Uotovo v gostimi »iT! pai. ju« Veyova ul. i0 Zato pri dite čim preje in pripe ijice se svoje znance s sauo. da ie tuoSteno zdravo za vsa ^osp-darska dela da ■?na sama^to'Tio kuhsti, !Jče 9'ovenska družina v Splitu. Veaivo Sp it. Dioklecijanova 12. 4353 1 JANKO TIČE IN NJEGOV 0Č 29 »Cuj«, je rekel nazadnje, »zdaj, ko imava denar, me spanje na senu nič več ne miče! Tu v mestu poznam hišo. kjer lahko poceni prenočiva!« ln res sta kmalu nato stopila v majhno gostilno! Foto pomočnico z večletno prakso z*nož na vseb totograiskih del ■•preimem. Ponudbe na Foto Nadis&r, 1 rili. 4Ü46 1 Iščem gospodinjo obrtnik na aezeu àod-10 lei star z iovim pohištvom išče t» skupno gosp-šteno ln snažno, vaieno niežčarske k^ne 7,a Za greb za 1 aprii. Nas 'iv v vseh poslov. Jutr 5C67 1 Natakarico spoßoorjo in kavcije zmožno iščem za promet no tojllnloo. Ponudbe na og.. odd Jutra pi>d »Oostoljuonoc»!'«. 5068 1 Dobro kuharico zmožne samostojne vo diti tudi vsa gospodinjska dea »prejme gostil na na deželi Nastop 1. aprila. Ponudbe na o;l odd. Jutra opd »V Ce lju«. 5076 1 Služkinja ki zna opravliati vsa hi!n» dela eventuelno tudi nekoliko na vrtu, dobi mesto v Liubliani. P smene ponudbe pod »Liubljana 33673« aa ogl. odd. Jutra. »041 1 Raznašalko sprejmem » cvetličjruo. Naslov v v*eh poslovalnicah j Jutra. 3202-1 Uradnik vsestransko trgovsko Izobražen. z lepim nastopom. dobi stalno dobro službo. Ponudbe na ogl. 3dd. Jutra P"d značko »Tudi poidnevno«. 5093 1 Samostojnega zobotehnika, veščega vseh del t kav čugu. elatu. modernih nadomestnih kovinah— ter keramiki. lSče zobozdravnik na Gorenjskem 1 aa takojšnji nastop ali j s 1. aprilom t. !. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Absolutno pošten« na ogl. odd. Jutra z na vedbo zahtevane pla^e. 5077 1 Upokojenec čvrst, trezen energičen, zanesljiv ln pošten, do. ber kolesar, z lastnim koesom, po možnosti s kavcijo m z znan lem nemščine, naj se ponudi kot paznik za tovarno na deželi. ObSirne po nudbe pod »O O.« na ogl. odd. »Jutra«. 4891-1 Čevljarskega modeliria sprejmem takoj v službo. kl je zmožen samostojno izdelovati modele za čevlje. Ponudbe poslati na ogl. oddelek Jutra pod značko »Mo dellr«. 4888 1 Kuharico na deželo iščem za samostojnega gospoda na grasointko posestvo. Nastop takoj al| s 1. aprilom. Nas ov v vseh poslov. Jutra. 4887 1 Natakarico simpatično inteligentno mlado, tudi zažetno moč takoj sprejme boljši oufiet. Delo samostojno. Ponudbe s slik" naj pošljejo le odgovarjajo če osebe. Naslov v v sen poslovalnicah Jutra. 4314-1 Trgovski pomočnik ipecerlst ln železnlnar pošten, podjeten dob) 9 užbo za vodstvo podružnice. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Trezen ln zanesljiv«. 4890-1 Postrežnico za dopoldanske ure iSčem Naslov v vseh po slov. Jutra. 5155-1 Mizarskega pomočnika sprejmem. Gregorčiča 17. dvorišče. 5137 1 Prodajalko s svoiim obrtnim listom, «preimem takoi Ponudbe na poHružni>-o lutr» v Celju pod značko »Brezpose1 na ima prednost«. S213-11 sprejmemo. Mntfco, Se-ienburgova 6. 5130 i Več akvizilerjev sa delo ca Oorenj.-kem in Notranjskem sprejme čedmjena zavarova nSCa d.d. LJubljana. Civade to va ul. 1 proti dobrim provizijam in ev. flfcs tilm prejemkom. Ponud be do 20. marca. 5132 1 Prikrojevalca ali »licnhteria« takoi -.prei-n.e »Triumf«, Kolodvorska ulica 11. S250-1 Pomočnika dobro izvežh,nega, spreime t.-.Vo' fvan Hafner, čevliar. "kofji Loka. J210-1 Krojaški pomočnik zj f;no. veliko delo, Jobi takoj mesto pri L. Knol, Liti)». 52111 Frizerka ki ima veselte do sledali-^ča. dobi takoi mesto. — Marica Požar. Maribor. 5227-1 Sfu£beišiek JI.i iU «i»«- «** JKjllIiJ* deseda I Din davek j l&siova i Otn. Najmanjši sneofk 17 Um. Učiteljska abiturientka veJča v pisarniških poslih, z znamem tlroiepista. tiče pr meine zaposlitve. Spit) me tudi mesto buganin"aikt ali v^guiitel|it.e. Ceni po ni'dbe na ogl. oUd. Jutra pod iifro »Vestna in po >icna«u 4904 2 Stalno službo sluge ali pomožnega delavca iščem kjerkoli, zmožen i^&vuije. Nastop po dogovoru. Cenjene ponud-oe poslati na podružni alco »Jutra« v Ceiju pod značko »Stalna služba«. 4P74-2 Prodajalka za trafiko ln tudi ga ianterijo s prav dobrimi spričevali, poštena m ! simpatična, išče mesta v kakšno tratiko. Vešča j tudi Šivanja. Ponudbe poslat! oy 1. odd. Jutra p »d »Trafika«. 4861-2 Trgovski pomočnik začetnik, išče zaposlitve. Ponudbe pod »K,erkoll« aa ogl. odd. »Jutra«. 4850 2 Stalno službo sluge ali pomožnega de lavca lAčem tudi Izven Celja. zmožen večje kavcije. Nastop takoj. Cenjene ponudbe na podr. »Jutra« v Celiu pod »Posten ln zanes ljlv«. 4816 2 Aranžer Izvrill ar&nžersko Solo, manufakturist konfek cloner vešč vseh strok :-.ranžlranja ter moder nega Stekanja modelov želi nastopiti s 1. Bil 15. aprilom v večji trgovini. Pod Slfro »Wien« na ogl. odd. Jutra 4905 2 Inteligentna gospodična zmotea. Stedlllva tto-spod'nj». lekusena vzgo Jiteljlca otrok, zmožna prliasrodltve. 8 letnimi spričevali In zelo do brlml referencami lSče odgov&rjalo*! delokrog, tudi k otrokom Urea matere. Ponudbe pr«l ood »Hochanständig« na podr. Jutra Marmor. 4772 2 Gosnodlčnn ■?re k ntrokom aa donol 'Ine all ponoldne: 1 tildi z« ves dan Cenj. oonudbe na oel odd. j lutra pod »Pokllerr... 4»2 2 1 Šiviljska pomočnica ! Kuharica decima vešča tudi iiuibo »He 4968 2 j Sprevodnik avtobusa zmožen kavcije, vešč nemščine, pošten ln zar nesljiv s šolersklm :z pitoni želi mesta. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Vljuden« 4997-2 Strojni mizar Išče stalno zaposlitev, aajraje kot praktlkant za modelnega mizarja v livarni Sem 26 let star samski. Imam 91etno praJcso. po>ten, vesten ln izurjen delavec. Po nudbe: Puh Franc. miz. pomočnik. Laško. 4990 2 Prodajalka z jsnsejem nemščine že 11 službe kjerkoli. Gre tudi na deželo Cenj po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Nemičlna« 5021-2 Kuharica želi službo k orožnikom. Naslov v weh psslovalni cab Jutra. j 5216-2 i din,s«va ieii službe v d»m skem ulunu. Cenicne po-nuJbe pod ^Pomočnica« na jgl. vKidel. Juua. 5051 2 Boljše dekle pridno, vtk.euo vsega de ,a isce službo k mali ooiteljl. Ponudbe pod »Tudi izven LJucljane« na ogi. odd. Jutra 5173 2 Trgovski pomočnik avto vozač, agien. dobro iz.tžbin * prodaji koles in Ivainih stiojev, z velikim poznaiittvuiu pri strankah v l:ubl|ani in okolici, iJče službo. Gre tudi za pot-r ka. Ponudbe na ogl. odd. litra pod »Agilen«. 1243 2 Restavracijska blagajničarka povsem zanesljiva, želi premeu:tl s užbo. Pu nudbe na ogi. odd. Ju tra pod »Večieuie refe renče« 5190 2 Dekle 24 let, čedna, poitrna, t d» črimi izpričevali, zna ku hati in upoiabna u vsa Ini na dela, želi mesra pri maniii družini. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. Nastopi lahko takoj. •720-2 Manufakturist popolnoma samostoien, agilen. vešč nemičine, 29-leten samski, s Ia refeiencami — želi premestitve. Ponudbe na 0% odd Jutra pod »Zanesljiv manufakturst«. 5118-2 Mlad trgovski pomočnik iiorien ▼ meSani stroki, vo jaičine prost, iJče name-st tve v trgovini ali skladišču Ceni. ponudbe na podružnico jutra Maribor po«! »Stalna služba«. 5225-2 Mlad natakar 7 znanjem več jezikov, ir-uren v vseh delih restav. kavarniškega posla, išče ieri potom primerno službo na n.onu. V slučaiu potrebe lahko položi kavcijo v gotovini. Cenj. ponudbe n* podružnico Jutra Mar bor pod šifro »Mlad sposoben natakar«. 5229 2 Trgovski pomočnik mešane stroke, « 6-letno Prakso, želi službo v Liub-ani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 5252-2 Trgovski pomočnik vojaščine prost, samostojen melane stroke, tše mesta poslovodje ili potnika. Cenj. ponud be poslati oa odd Jutr* pod »Kavcija — 10.000« 5172 2 Plačilna natakarica mlada, stmoatt^na govo rl slovenski, srbohrvat-sk. n^mškt Jezik, zmož na 2000 kavcije išče stal no mesto v dobro !do čem lokalu. Pon'idH; na Meško A. Ormo* 48 5176 2 Šofer star 2» let. * 7ietno pralc so. zadnja 4 leta prt avtobusu. ve^č vseh po-nravii s prav dohr*rn.l Izpričevali t Ve «'n-^bo s 1. aprilom Nisov v vseh poslov. Jutra. 51772 Prn^nlnlka in blae»in:?->rks, ki obvlada ne"išč;nn. v^ora t malenkostno p«Vo'nino — pro«' kakrlfot-nli zapo«|itev — tu-'-' poic^rvno «er'isko. Adamič. Stiška ulic« 1 5032-2 Šofer s prakso hi Dopolnoma ■»■ne«!Ur: ejrem k o«»h. nemu ali tovornemu no 'ein vT^u'em tudi dnice po-sip vi tvrihs'am (u»vno tn o^e-rn tvj«H ltr>» Iti cr«»ra *er p-»n"n mojstru. Kr.vec Mar ko, Zialka. p. Prlstuva. 5070 44 Učenka 16 letna deklica ugledniH kmečkih »tariev se žel> ia> učiti v trgov ni Deklica jc pridna in poštena N,.-.lo» v vseh poslovalnicah I-tra. 5044-44 Mesarski vajenec dobi takoi mesto. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra. 5199 44 15-letna deklica z osnovno šolo bi se r^ da izučila v trgovini ■ me-i. blagom. Naslov v •.seli pos.ov, Juti-a 5138 4« Torbarskcga vajenca rte nsd 15 let sprejmem Bleiweisova c. 48 5192 44 Vsaka oeseoa t din. oa» vek 3 dm. za dajanje làiiova 5 dm oaiumuj* il ene»e» 2t' din Francoščino poučuj® diplomirana fil «z»o.k», Nasiov v v »en pos.oai- mcah Jutra. ^^ Absolventka trg. tečaja I4fe «luftbe v kski d! sami. Zmoto« stroje-pls'ti In stenografie. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Sposobna« 5139 2 Prodajalka Seli mesto v trgovini, slaščičarni, bufetu ali kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra prodal V a« 5126 2 Vajenci (ke) .tSSMIIl^ttfclll^^^^MI^SIMli^nitlill!' Beseda 1 Din davek i Din sa Stiro ali datanj* naslova 5 Dm Ne-manJAi znesek 17 Dia. Trgovskega učenca 1 močnef»a ln zdravega I sprejmem tak"j- Kačlč I nik Andrej, trgovec Lo ee. 4856-44 Vajenca v (rjtovino t leleznino in špeceriio spretine Franc Korošec ni. T Gornji Radgoni. 4929-44 Absolvent 4 rmr meič. Sole lSče mesto vajenca mehanika. najraje v Celju aH LJubljani Robek Miha Lak* Ui. Xrtooflje I. 4072-44 Izkušen profesor poučuje z uspehom pO zmerni ceni matematiko. fiziko, kemijo, aerai" iöiao. Bleiweisova 5 127-4 Angležinja fcj je pravkar prispela Iz Anglije da.j e instru*-clje. Informacije od X do 3 Gledališka 16 ba 20.__4897-4 Inštruktorja za nižjega gininEzljt« za dopoldan sprejme:U. Ponudbe pod »Initru*-tor« na ogl. odd. Jutra. 51364 Dipl. učiteljica poučule nem-Mno frr.n« foS'-tnò. klavir. In'orma-clje od 3—7 Naslov » .gL ocd. Jutra. 51684 Vsaka oeseds 50 pai dft- /eg s nin u šiirr. alt lajanje naslove i U ta, • aimunisi iiifs-ek IV Oin, 100 Din dnevno aaeluži sposoben zastop* n:k s tehnično novostjo. I'«»nudbe v nem-ken» jevdku pod »Marljiv akviz.ter« na ogl. odd. »Jutra«. 4869-S Tisoč dinarjev m več zteslu.ute mesečno z delom doma. Potlljara materia . prevzamem gO •ovo blago Ma,, kapital ■j treben Zahtevajte pr» apekte priložite znamk® za odeovor. Mlhajlo He-nlg. Pančevo. Br. Jov». novtča 20. 351» Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom Na slov pustiti v Ogl. odd. Jutra. 51463 ttarortiiM »Jl'TRA^ ■o zavarovani t» IO INNI IMn. »JUTRO« it CL 16 . Nedelja, 13. HL 1938 NAGLUŠNI! V1BRAPHON, nov pripomoček za sluh, praktično neviden, neelek-tričen, nobene žice, brez baterije, nikake pritikline. PREDVAJANJE V LJUBLJANI g. Domabyl marca t.L >telu celodnevno od 9. ure zj. do 6. ure zv. Ako ne morete priti osebno, piSite za prospekt in pogoje za 30 dnevno preizkušnjo! 115. in 16. mar« jv Grandhot ___J UNION celodn« Be°eda l Um. davek j Dm 2a šllro ali aajanjt nasiova 5 Dio NajmanJài scese k 17 Ito. Zastopnik po možnosti z avtum. dooi Lhku dotici predmet ia piov izijo. Ponuduc na podružnico Jutra v t,el'u pud mačko »Velikonočna se *i|i«. 4877 5 Generalnega zastopnika (Sčemo za prvovrstno tehulcno uovoöC. (Pio dajna cena Din 250.—j. TukOiSnJl odjemalci so vse inciaslrlje ui Ini. ža. ge m kmetovalci. Po j trebno LO.umJ dinarjev gotovine. Dokaz za uspeh nudimo. Dopise v nemškem jeziku pro reo pod »Hitra odloči tev« na ogl. odd. Jutra. 4 i Okolici drbro vp°ìia"Pea | Iščem y ~lvllsk° str" ko. Ponudbe na o«rl. o-**. Jutra nnd >TTc"= Jen« 5134 5 VsaknxTstno /lato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, LiubHsna VVoifov« ul i Din aave» i Din za Slfrr tr. -Jainrii» naslovu 3 om Naln:anJV sne.tek 17 Din »MIGLJAJ USODF Je naslov velikega IjuNnv nega romana, ki ga prav kai pnntša »D ijž-nski ted nik« Zahtevajte eno u, napro-dai. Naslov r vseh poslovalnicah jutra. J101-10 NSU motocikl ^00 ccm. kompletno oprem liIQ NajmanJè an«sek 17 imo Stroj za sladoled in dva koneervatorja in porcelanaste posode poceni prodam. Vprašati pod »Sladoled« oglasai xi ISOxIPOO mm ln 250x3000 mm jako poceni nanrodal pn ' udvfk Tler*!* srtrolno tehnična pl.-arna Ljub-'Jana. Rimska 13 5166-29 Pozor pletilci! ProdaJn rasne plosko ->'etìlne strale navij«] il strol z 12 vreter.1 ln i specialne šivalne stroje ; trik-it.n^io. Nislov v ; vseh ooslov. Jutra 3174-29 I Osebni avto prav dobro »hranjen s 4 sedeži ugodno napro ^Ri. S More. Novo me sto. 5010 10 PÄ?" T i Chevrolet limuzino vseh pc>slovalnicah Jutra 5036-8 ; Be-*eda I Dtn davek 3 Din za 41tro al! dajanle naslova s tvn Naimanlé' snek 17 r)!n Dve moški obleki in trencho.it, vse Se skorai novo, prodam. Os'ed ob delavnikih. Pruie 19. priti, levo. 5052 13 Obleke in čevlie dobro ohranjene, za 17 letnega fanta, prod.im. Gieda-li5ka oi. 12, vtsoko pritličje, levo. 5255-t' Beseda 1 Din da ek j Din za illro ali dajanje jtaaiova 3 Din Najinmjä) oaesek 17 Din. Kolesa damika in niuika, naino vej J» letoteti modeli, v oai večp izberi le od 550 l>m naprei — Nova trgovina Tyräeva 36 I nasproti Go ■podanke zveze J. 4277-11 piavo, v izvrstnem sta nju. voženo 40.000 k:n in Arinl motor 250 ccm novejšega tipa prodam frud! na obroke. Dopise i na Kp-ri Mar. mehanik j Ptuj. 4995-10] Avto »Stever« 5sedežmi Cabriolet trroa XXX.. motor v prvovrst nem stanju, zelo poceni naprodaj r?.di nabave mf.njše^a vc-za. Ogleda se ob nedeljah in pone de'_'kih zjutraj v Novem mestu drugače na žagi v L-eskovcu pri KiSkem A. t'etri-5. Novo ni"-to. «9S5 10 j '■k »»«da ì Din Sa ven Ha c* 9llrn an!*t!iji itsinr^ * ins N»imen i JiTi i"«»* 1*5 Om Vinogradniki! Frsnlca ln drevesnica Kmetijske družbe v Slov Konjicah Ima še na za logi večje število prvo vrstnih cepljenk vseh priznanih sort na raz n?h podlagah ter razna n-ml^aste in vtsokode belna sadna drevesca Zahtevajte cenik. 4955 33 Izbrano bizeljsko vinn na prodal Naslov v rjeh poslovalnicah tutra. 5214-33 -t-it-ae t Dui aavek nn za »Uro dU dajauj« .ASlOVa 3 >111. N1..UUUJ9 aLieseS 17 Din Klavirska harmoniki. Dela, 41 tipk, 80 basov, re gi5ter, po tovarniški cen. iii-.prodai. izredna prilika' Naslov v vseh poslovalnicah j utra. 4960-26 Salonski gromofon igra iah to za denar in na radio priključek na prodaj. Nftaio? v vsul: Prodam deseda > Din davek 3 Din ea Sllro ali dajanje naslova 5 Din NajmanjÄ) znesek 17 Dtn. Opekarna v lepem kraju Slovenije ustanovljena pred več ko 30 leti s skoraj novo irožno pečjo, strojno najmoderneje opremlje na. v kapacitet! po 1 mi iljon zidakov m streà nlkov, prvovrstni mate rial, na področju 20 km arez konkurence radi raznih okolnosti napro', daj. Potreben kapital 1.200.000 din Ponudbe pod »Sijajna eksistenca« na ogl. odd. Jutra. 4311 6 Za žago samico prodam poceni komplet no železje. Naslov v vseh poslov. Jutra 4403 8 Otroški voziček skoraj nov, globok, moderen. prodam po zelo ugod ni ceni. Vpralati Star: trg 17, HI nadstr vsak dan do 2. ure popoldne. 4P94-6 Breskve in marelice 20 naiboiiüh bregovih sort od luliia do oktobra zore čih, v grmičasti obi ki Dm 120.— 10 mareličmh dre ve»i v na(boli5ih sortah Din 120.—. Vsako drevo z ime nora. Sadiarstvo Dil inžek. Kamnica. p. Maribor 4871 -6 Vrtnice na prostem brez umetnih pripomočkov odgoiene. no ve sorte v prekrasnih barvah 10 nizkih vrtnic Din 60 20 nizkih vrtnic Din 100 « poätnino in zavomino vred Slabie sudike polovic« ceneie. Vsaka sadika drugt barve ? imenom. '0 visok h »rtme franko ielezn. po »taia naročnika, skrbno za vite » IC sortah Din 135 Navodilo za oskrbovanje piMcženo! Sadiarstvo brato» DOL1NŠEK, Kamnica p Maribor. 4872-6 Ostrešje (grušt) dobro ohranjeno. pro dam. 330 m- površine ter c ca 10000 komadov rabljene streène opeke. Stermeckl, Celje. 4780 6 Namizni štedilnik dobro ohranien prodam. Ogleda se protezna delavnica sv. Petre voiašnica delavnik dopoldne. 4928-6 Vsakovrstne vreče m v vsaki mruožlnl Ima stalno na zalogi tvrdka Kriznlč zaloga vreč v Mariboru, Dajnkova 18 4954 6 Prodam potonlke, dailje. trajni ce. muze. Jagode Itd ugodno prodam. K oceno va 6. 5015 6 Otroški voziček globok prodam. Klmes meng er, Tyrèeva 35 I. 5005-6 Otroški voziček globok prodam. Vel ionrrska uL 10. 5012-6 Prodam arlljantni prstan, gramofon (kovčeg) oljnate slike, žeaske obleke, dl j i'an s pregrinjalom. Ko •enova 6. 5017-6 _____i Štedilnik rostllniški. dobro ohra- • njen. tri ln pol piate ve | ■lir 27x42 2 perniata ba ! kreni kotel za 50 litrov j vode proda Anton Ko j rač-lč. Viška ulica 3. 4794 6 Otroški voziček ciobok, ueodno prodam — Naslov: Dvorni trg 1-fII b 505 5 6 Otroški avto- voziček najmoderneiJi. skoro nov naprodaj Poizve se v tra liki. Cesta na Rožn k i 5059 6 Omaro lepo, ? m dolgo, za trgo vino ali obrt, prodam — Gledališka 7-il. A Huttei -040-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, — poceni prodam. Liubli^na VII, Dreniko-a 28, Stika 5198-6 Otroški voziček globok in ieu>Ko kol» v jobrem staniu, prodam. — Podiunska c. 21. podpri t!:čie 5200-6 Špecerijski inventar že malo rab jeti poceni naprodaj. Tyrèeva 124 raven kisarne Produk ta. 5090 6 Klamfe (spojke) zidarske, tesarske vsako količino proda po nizki ceni 1'ervanje, pri Skok Gosposvetska 16, tele fon ' 32 88 5099 6 Otroški voziček športni do tiro obranjen a«prodaj. Naslov v vseh poslov Jutra. 3138 0 G g. frizerji! Najmodernejše aparat« za trajno ondulaci Jo g transi orina torjem 16 24 ^olt (garan Urano, da ne peče glave) z Jako tin.i :'i prR.'.tič_.ti-' zunanjimi grelci (Aus ^enneizerjl) kakor tudi .naube ln »vorje dobav IJa tudi na obroke po tloboko znižanih ce nah Ludvik Ilerilč. Ljub IJana. Rimska 13. S163-6 Volno aa «trojno pletilstvo t vseh barvah prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5175 6 Ploščo za pult. umetni marmor — 180 X 75 X 3 cm. ugodno prodam. Franc Dobnikar, Jcžica 27. 5242-6 I2TSSS ^»ila 1 Din davek 3 Din za šitro ali dajanj«- nasiova S Din Naimanji' znesek 17 Din. Koleselj na olmate osi, lahek, pol kočno ali capravinvček. * dobrem staniu kupim po ugodni ceni. Ponudbe i navedbo barve, ceie in cene na ogl odd Jutra pod značko »Lahek niz« «781 7 Parkovna drevesa iglasta tn listnat« 2—4 m visoka kupim Ponudbe z navedbo vrste, vl-Une In cene na oglasni odd. Jutra pod ilfro »Lepa drevesa«. 7842 7 Polnojarmcnik 400—500 mm ali bolJSo • eneciaaKo dobro olirà njenu kupim. Opis ln naj nižjo ponudbe posia tj Franc 1'etemelj Bre bovnlca» Gorenja vas.— Skofja Loka. 4931-7 Omahne vozičke ■ Klppwfigen) 600 mm šl rine. 34 kub. m vsebine a poljsko železnico — kupimo. — Ponudbe na »Kemična tovarna, Moste«. družba z o. s. — LJubljana, Moste. 5038 7 Srednji primež kova5k; rabljen ta drugo orod'e kupim. Nalov: Slmčlč M Rožna dolina, cesta VIII "it. 20. 5080-7 Stare moške obleke "«vije. perilo, pohištvo, kupu lem Pišite: Drame Alojzija. Ljubljana. Oal lusovo nabrežje 29 51431 Trgovski pult jielaìe in stelalo z malimi piedali. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 5;fro »Pult«. 5239-7 PohittM PobBtvo veö omar. kredenc, min p. «tel J. stolov «d. po *nl naprodaj pn Pro met (nasproti kxlianske cerkve). 514» 12 Moderne spalnice orehove, tediln-ct in pie-skane spalnice, poceni pro da JOSIP GOLJAR, Floi- lanslta 1. 5212-12 Beseda I Din. davek 3 Din za šllro ali dajanj« naslov« 5 Dm Ns'manjèi zn eoe S 1? Din. Kupimo delnice gostilmčarske pivovarne » LaJketn pod ugodnimi po Koii Ponudbe pod značko »Gotovino dam takoj« na ogl. odd. /utra. 4710-16 Poziv varčevalcem! Otroški čevlji.......Din I7.— Ženski čevlji z usnja timi podplati Din Moški čevlji z usnja timi podplati Din 78«—' PRI TVRDKI A NT, KRISPER Ljubljana Stritarjeva uL 1*3* Mestni trg 26. Hranilne knjižice «seh Senarnih zavodov. 3 obveznice. booe delnice itd Valute vseh driav — kupimo takoj r plačamo ; naiholie Hančno Kom za : »od Mar-bot Meksandiova i testa 40 Prodala srečk dr | iavne razredne lottnie* 125-16 j Vdova s nekaj gotovine ln 1 gostilniško koncesijo želi vstopiti k starejši osebi s trafiko, bifejem al sllčnlm. Dopise na podr. »Jutra« Maribor pod »Pu&tena«. «867-1« Din 30.000 posojila posojila ta nabavko sirovm potrebuje cvetoče podietje, preplaviieno i dobičkanos nimi naroč:li. Visoke obresti, popolna varnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. M06-16 Vložnice Posojilnice Zagorje ku j pujem. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zagorje«. 4833 16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih. Naložbe kapitala. Poravnave. Uprava nepremičnin. Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve revizije, bilance in stalno kontrolo kniigovod stva in vse druge trgovske gospodarske posle irvede »Svetovalec« koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovsčič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra It. 7. (preje Rimska cesta.) 5023-16 Industrija, d^blčkanosna Trst. lžče 30.000 Ir eventuelno so delovanje. Ponudbe na. Identità 8974, Ti leste, ter estante. 5008 IS Posojila na vknjižbo poroke, hipotekama na 5 aU 10 letno odplačilo po 7*/« obresti, ter kme tom za g<«pod«rske po trebe po 6*/» obresti pre skrbimo takoj. Pojasni la daje Union Zagreb. Radi če va ul. 11 5122 16 Posojila daje in hranilne vloge spre-iema Splolno kreditno društvo. Liubljana, Aleksandrova 5 5116 16 reseda I Din davefc > Din za šllro a!i dajanje naslova 5 Din NaimanH' znesel! 17 Din. Vsakovrstno Družabnika s ©ca 50.000 din v dobro vpeljano trgovino léferr. Ponudbe pos ati : So štanj, poštni predal 14. 4879 16 poslov. JuSra. Sachs motor dobro oh ran len poceni napr-df! Go'ob 3mar t'nska 21. 5022 10 Tovorne avtomobile prodam. Dva MAN Die sel 3 In Dol tone. dva Macirus D!e=el 3 ln po! tone. Jože Kovač. Tr«!^ 5074 10 Tovorni avto 3—4 tonski Diesel, malo rab! len, kupimo Ponudbe s topnimi podet kl na oel. odd. listi r>od »DieseL« 4987-10 350/e provizije plačam pri prodaji vsa kemu potrebnega blaga. Pro vizi jski zastopnik! naj pošljejo ponudbe z i din znamke na ogl. odd. Jut» pod »Velika 5110-26 Sadno drevje pritlično, hruške, jabla 5071 2t> I ne. češplje. breskve, ina relice itd. nudi ugodno Matko Maretč. Ljub Mana Karadžlčeva 12.— Kolezija 5062-6 Gramofon dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gramofon«. 5110-75 Med mestom in deželo »osrertiiip «.I ninu < mali oglasnik Globok voziček ->tro*kl moderen, dobro ohranjen prodam. Su Steršlfeva ul. 5- M^ste. 505^6 Starinsko uro lepo poceni prodam Poizve se od 9. do 13 ure Fü^nerjeva ul. 10 pri gt. Karu. 5142 6 Otroški verriJ^k vlobok svto model do ♦»ro oh'an len prodam.— Masarykova 9&. U7M njicenetJe, aa rtiodcrr.ej4«", • . pnznanu »olidni izdelavi — j se dob: samo » veliki ulog> j tvtdkc »OPRAVA« Ljubljana. CeluvSka 50 ■»preierua'o s» naročila Ji I- NAPRODAJ vsakovrstne spalnice, kuh: nje, naimodernejie, v pr;. i znano »oii lm izdelavi p-i | Kurnik Jože, Zg. Šiikz 51 ! ipod hribom). Sprejemamo i uročila m popravila. 5107-12 I Dve hranilne kmizic' Kmetske posojilnice v skupnem znesku 115 000 din prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod §1 , "ro 'Najboljšemu Donu* pohištvi ! nlku« 5065 16 POHIŠTVO Jd najiiaejaega do naj cenejšega — Najvecj* zbera so onih ln kuhinj »in oprav »peraue spalnice oreh korenina pontirana žt od 6.800.- iuainlce. pleskane že od .... 1.6UU.— Jmare .... 40Ö.-c-osteije .... 150.-, gotovine m dowdarilmi ■jT>rv>»!!tvorni pod »^n» or, 11 k« 7272 « 5125 16 Hranilne kniižice vrednostne nanirje. obvemice, «ra'no vnosču iem po naf--:?ii cen« r»kni v enrov'm. Glavna ko'eVnir» srečk dr-fevnr nrre<4"» lottnie. AL. PTANTNSEK Liubljan« Beethovnov» 14. Telefon 35-10. Tfg. armura ra bančne in kreditne posle. 23-16 deseda I Din davek 3 Din za Miro ali dajanje lasiova 3 I>iu Najmanjši inet-ei 17 Din Hiša s posestvom tn trgovskim lokalom na prometni cesti 10 minul od postaje Race Pram pripravna za vsa ko obrt ali Industrijo v dobrem stanju ln električno razsvetljavo pro dam. Tudi brez zem JI iča. Naslov v vseh po slov. Jutra. 4383 20 Hišo z gostilno in vrtom, s koncesijo ter inventariem, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ptomet«. 4149 20 Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih pat cel z vodovodom o elek triko * bi žin. postale Po asaila Vtimar.f 59. 49-21; V Trstu prodam skupino treh hišic, netto donos 8%. ali zamenjam za proti i-reden objekt v Mariboru, CeliU, LJubljani. Ponudbe podr. »Jutra« Celle, pod »Izseljenec« 4873 20 Nova hiša z vrtom v Vel. Mengšu ugodno naprodaj. Na slov ? ogl. odd. »Jutra-4849 20 Enostanovanjska hiša z gospodarskim posi op Jem ob drž. cesti Celje Maribor, z vrtom, e ek t-rlko, vodovodom na. /rodaj za Din 55.000. — „i-,-,. zg. H udinja 62. Celj«. 4819-20 Več stavbenih parcel z lepim ra2gIedom na po-bočiu severne strani Liub-Ijane, prodam po ugodni ceni. Poizve se pn posre-dovaiki Jančar. Sv. Petra cesta 27. 5102-20 Enostanovanjska hiša z vrtom oa prodaj. Rezjan-ska ulica 8, Kolezija. 5112-20 V centru St. Vida ob državni Cesti, hiša, od nosno parcela naprodaj. — Primerno za vsako obrt, trgovino. restavracijo Po-zve se ob nedeliah dopoldne v ^t. Vidu nad Liubljano — itev. 47. 5104-20 Hiša z gostilno mesarijo ln trafiko a vsemi pritlkllnaml ugod no naprodaj, eventuei io tudi v n^jom za tr govlno. Ponudbe na po družnlco Jutra v Celju pod »Industrijski kraj«. 4S46 20 Nova hiša dvostan-'vanjska e vrtom v lepi egi v Kamni ku naprodaj za 35.000 din. Naslov v Visen poslov. Jutra. 4916 20 Pritlično hišo i vrtom, pripravno ea obrt v Trnovem, Ljub IJana prodam Naslov v vseh poslov. Jutra. 4911 20 Hišo z reč družinskimi stanovanji. malim parkom, z nekaj posestva v večjem trgu ugodno naprodaj. Naslov v vseh po slov. Jutra. 4957 20 Hišo z gostilno z 8200 m2 zemlje ln vrtom. gospodarskim poslopjem, sadovnjakom dobro ido:o gostilno, z vsem gosti nlškim lnven tarjem. mesnico aLi trgovino. primerno za vsa ko obrt, na zelo prometni točki, centrum rudnlKa. po zelo ugodni cen; prodam. Naslov v vseh poslov. Ji'tm. 4971-20 Vodno silo s parcelo prodam. Po nudbe na podr. Jutra Trbovlje pod »Ugodno«. 4970 20 Stavbne parcele ugodno naprodaj poleg železnice Vlžrnarje Vodovod elektrika poleg. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4E92 20 Posestva, kmetije, hiše vile. graščine, mline, go stilne prodaja Posredovalnica Maribor, Aleksandrova c. 33. 5007 20 Vila enona dstropna. nova moderna. komfortna. 2 stanovanji. podkleteni. vrt — naprodaj za gotovino. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Redka prilika«. 5046-20 Vilo dvo ali večstanovanisko, za Bežigradom ali pri Sv. Pe tru, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Gotovina«. 5034-20 Parcele 2a enonadstropne ni?*, tik nove gimnazije v Ljubljani, prodajam po Dn 135 za kv. m. F. PP.ISTA VEC, real pisarna, Liubljana, Erjavčeva c. 4a. 5205-20 Trgovska hiša naprodaj v Ljubljani. Ceovška cesta. davka prosta. Ponudbe pot! .Cisti donos 7"/» na ogl. sdd. Jutra. 4426 20 Več parcel v bliani beži gra Iske iole poceni proda Fre-ver MISIi'a 23. I'oset •ned 12. ln 14. uro. 3928-20 Malo posestvo ? veliko hišo in z eo-spodarsklm poslopjem irodam proti gotovini. "rn-ašati Rogoznlca 40, Ptuj. 4830 20 Posestvo z gostilno oddaljeno 5 minut od postaje oddam v najem ali prodam. Naslov v vseh posi. »Jutra« pod •Ugodna najemnina«. 4841 20 Primerno za vpokojenca Lepo dvostanovanjsko hišo s vrtom kletjo, -vin lakom Itd. prod« m -*rad1 IzFetltve za 59 000 -tln. Letni donos IO".». Tnformaclje da Raimund Srebotnlk, Zgor. Breg. Ptuj. 4898 20 Posestvo 9 oralov, gostilna ln -nesarlja nn prodal Otfed ▼ B'strlcl pri Llmbušu ti. 5. 4949 20 Stavbna parcela C rt t*nn kr. m « T-no-vem. u»o.4no n» prodai. — Anton Smole, Opekarski 33 5043-20 Vilo tristanovanjsko, ob cestni železnici, solidno graieno. donos 24 000 Din letno — piodam Za kupnino vzamem 200.000 D'n vi kniižice Kmetsice posoiilnice v j Liubljani. ostalo kupnino po dogovoru F Prislavec. real. pisarna, Ljublana. Erjavčeva c. 4a 5206-20 Gostilno - trgovino na Gorenjskem, v dobrem stan'" nekai h-poteke za pievzeti, prodam za D,n 130.000 F PRISTAVEC. real, pisarna. Ljubliana Erjavčeva C. 4a. 5207-20 Solidno hišo več stanovani (stalne stranke) lepa solnčna lega — prodam oo izredno ugodni ceni F Pristavec, real pisarna. Ljubliana, Eriavčeva cesta 4a. 5208-20 Enodružinska hiša prenovljena v Stepanjl vasi naprodaj. Naslov v vseh posiov. Jutra. 5C93 20 Krasna kmetija aa 10 do 12 glav živine, lepi gozdi, vinogradi- sa iovnjakl. se radi starosti ugodno proda. Po nudbe pod »Prilika 123« na ogl. odd. Jutra. 5078 20 Stavbno parcelo Kodeljevo zamenjam, ev. doplačam. Jarec Gra dišče 11. 5063 20 Dve solnčni parceli zdraviliška le^a tik tgll-iastega gozda — za weekend hišice pod šmarno goro 100 m od banovm-ske. tik občinske ceste ln pol ure od postaje »Mdno pod cenr. prodam Marita Pangračlč. Za-vrh 7, pošta Medvode. Stavbene parcele posamezne al) skupaj na 1 lep*a lega v Treh n'em. kv. m. 8—15 din. Vivala ti prt Kužnik, TrebnJ». Lepa stavbna parcela pod Botnikom pucem naprodaj. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Eidora do«. 5153 20 3-stanovanjsko hišo z velikim vrtom v Ljub LJ&nl prodam aH zame nja 'a. Poizve se Vipivska 10. 5160 20 Restavracije, hoteli in slični obrati! Prodam kotiipieten inveaui restavracijski, solini kumnj-ski in drugo do anmatiji« stvari, katera »e rabi v takem obratu. — Vse malo rabljeno. Moderno, tudi perilo, pribor, poicelan. Slekio m dru^o. PoiiuJbe a« ogl. odd jutra pod »Po ugoani ceni«. 5103 19 Parno pekarno dobro vpe.jaiui jO^iBO« pnxl&rn v LJati jiuki. l'oliudiit: »LiuUel, rs sen najeauuk« oa ogL odd. Jutra. 4915-1* Parfumerijsko -higiensko trgovino a« uiue jociü äiebokeiii poio&tju. j oroi-doc s dotirun pn>-| avetotn, prodajalno a I zalogo In inventai jem i ter ui<>iiopoiom za lä.lxO din. Solidna najemnin*, .•oslovnica Pavlekovlù, iatjreb. Ulot 144 5UU2 1» Lokal, delavnico iJia^liXi sobo OddbOl T oentru. Naslov v vse& pualcv&iniciùi Jutra. 5095-lf Dvoriščni lokal uo&tujoc iz dveh »oi», pruiieren za u-kuvsü.o pt aarno aii i>brt oddam v Seleaburgovi ulici. Naslov v vseh pubolv Jui^r» 5082U Trgovine, industrije, trafike tioteie. restavracije, tir varue. gosUii.e. bule ta, irciue, vmar&tva kman* rije, nuekarue, vile, hi-ie. puoestva. letovišča, atavbu^a prodajamo 1& poüredujcuw uaüup.Po- i ovnlca Paviekovi«X Zaire ti. lilca 144. 5000-1* rt Bei^da 1 Din davek '>ln 6S šlfr« »u laiHiu« naslova s Die NiimanlM sren»k 17 D!n Buffet n® c"*-''ti na prodaj. Zelo prometna t« a — nudbe na ogl odd Jutra pod »Buffet Suša k«. 4764 19 Lokal za mesarijo, z delavnico, oddam v najem. Ciglarieva ul. 12. Udmat. 4714 19 Treovski lokal v centru trga z vsem Inventarjem oddam v najem. Najemnina po dosovoru. Naslov v "seh poslov. Jutra. 4956 19 Treovino. trafiko ev. tud! gostl'no na ze lo pmmetni točki v Ljub liani oddam v najem z vsem Inventarjem. Isto tam prodam lepo trgovsko onruvo Ponudbe na oel. odd Jutra pod 61 fro »Vsied odpotovala« * &1£019 Trafika s papirnico na, attjproiiieiueji>eni ut akrajiieiu sredisču Zagreba zelo donosuo, ■ veiakim prometom toU»ö nlh izdelkov. papU-mSKl mi, kadilskimi, športno-potaukimj potrebščinami rgin&zÄl solkpz Ca ^ in rtii^lednlotiirvj naprodaj zaradi nagle«» smrtnega primera. Ho-slo\-nlca r*av!ekovit. Zagreb, Lica 144. 5001 1» Trgovina mei b ag» v centru s» proda aii de v najonv Potrebns) 10.000 din. ouaa lo po dogtivoru. Našlo» v vseh poslov. Jutra. 5129 IS Prostoren lokal ..ddam uk»i » trgovske svt» he Ponudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Promet« 5235-1» Prostor za skladišč® ali obrt, oddam takoj. Kolodvorska ui 11. 5249 l» Gostilna prometti« uoóka v dn. gem centru Ljubljan* naprodaj. Ponudbe aa ogl. odd Jutra pod Šifro »Vpeljana« 5183-It Gostilna v neposredni bližini M«li> bora. izletniška točka S vsem inveniariem. se odda veščemu gostilničarju t nt-iem Ponudbe ie nasloviti nj L Krainca. Maribor — Mestna hranilnica. 5217-1» Brivnica na prometnem kram. p» ceni naprodai Ponudbe oa podružnico Jutra v Mariboru pod »1900«. 5224-1» >«tf-.uuo« oa -vi otid. ju- * "" . eoiuoiiu parte Urano oa 4301.17 i dum. Vse poti enim Kiju cem za »prti ali takoj. Kožna donila c. VlJ-1-i.s 5028 21 Moderno stanovanje aamsK-a, dvotsobuat. ln trisobna, vsa s Kopalni c&ml se oddajo v novi titàl aa 1. avgust. Gara 2e » nisi. Inlormaclje: Ivan BrlcelJ, graditelj, Ljubljana, Slomškova uilca, na dvoriScu nove 4934 17 niše. 5029 21 Pekarna M raune » tujem tako; ' AU pozneje v nieotu ali Ha ue^e.l fuUaUU« na jhxli Jutru v Novem mestu pud .Dobro ido 4a«.. 5014 17 Kovačnico ov » vsej} poslovalnicah Ju ira. 4977 17 Doberniane 4ts"iokrvne. rujave, psa 10 mesecev starega tn iieuio paico ugodno pn.*tajn informacije v ìmj'ietu Na Na LJublJa atv Tyrseva cesta 12. 5169 17 Specerij. trgovino ■ Ln ven oarjem vred po nlzX: uen| tafc'jJ oddam Pon ua ogl. odd. Ju <*s pod »Interesent. 4996 17 Trgovski lokal tr l.jubiuni. 'egal Mestnega tIgu io Pod Trančo št. 2. oddam » najem I. tuT'a t9iS Poirvc »e pri tvrdlin Naimanjft-zresek ti Din. Opremljeno garsonjero v vili oddam tako). Bežigrao 12. Ogled od 12 do 14. 4945-23 I—2 solnčni sobi eleganti prazni ali opremljeni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4921-2) Sobo v X. nadstr. poleg Zve I -wie oddam 2 solidnima ; gospodoma. Naslov v •-•seh poslov. Jutra. 5006 23 Opremljena sobira : ooseben vhod se odds. i Na.«iov v vseh po® ov i Jutra. 5025 23 Sobo opremljeno a'l prazno, s : oasebnlm vhodom od ! 1am. Naslov v v «"»h no ! slov. Jutra. 5072 23 Pet praznih sob Ofldam v palači Ljubljanske kreditne banke v III. nad stiopiu. Prostori io primerni za pisarno ali obrt Or-traina kurjava, dvigalo, topla In mrzla voda. Vse litev t. maia. Informacije . unrivi Ljubljanske ' re-J't ne banke. 50">» Opremljeno sobo rpirno in zrnčno oddam ta koj Poljanska cesu 13-ÜI desno. 4965-23 I - Opremljeno sobo i lepo, s pcsebmm vhodom ! s souporabo kopalnice, oeä-i Jam Naslov v vseh pošlo-: valnicah Jutra. 5045-23 ■ - Opremljeno sobo v sredini mesta, «olnčno. i oddam gospe zli gospodični. Dalmatinova 3-Ii. levo. 5043-23 Opremljeno sobo i v posebnim vhodom, takoj ■ oddsm. Lahko tudi dietič-| no hrano. Ulica na Grad ; štev. 9. 5042-23 ----- Gospodična Išče pri bo j SI dru«nl sobo z vso oskrbo ln so uporabo klavirja. Ponudbe pod »Simpatija 83« na ogl. odd. J"tra. 5085 23 Čisto solnčno sobo prazno ali opremljeno i s posebnim vhodom od j dam v Ciril Metodovi j ullcj 18-1., desno. 5054 23 Opremljeno sobo solnčno pritlično, cen ter mesta oddam. Na- ' slov v vseh poslov. Ju- : tra. 5Ö57 23 : Opremljeno sobo luuiiu. mMiičuo, iepo. od-Jam takoi ali aprila v cen-tru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. »254-73 Opremljeno sobo za april z eno ali dve ma posteljama s suupo rabo kopa nlce oddam. Medvedova 5a visoko pritličje, poleg gorenj skega kolodvora. 5179 23 Lepo solnčno sobo s pueebnm vhodom od dam dvema osebama na željo z voo oskrbo. Polzve se od 11. do 15. ure vsak dan. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5181 23 Stalnemu gospodu oddam elegantno strogo separlrano sobo blizu banovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod filtro »Kakor doma. 5189 23 Sončno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Cesta 29. oktobra 12. II. nadstr.. desno. »105 23 Sobo opremfieno ali prazno, t» koj oddam v centru. Na siov t vi eh posi walnicah Jutra. 52V Kletno sobo fciVoi oddam. MiSičeva cesta ?tev. t. 5233 23 Sobo lepo oddam pri kolodvom ene mi' ali dvema gospodom*. Nsslov v vseh poslovalni cah Jutra. »238-23 Opremljeno sobo ""Idam gospodični za 15. marec. Židov steza 2-IL tik univerze 51S7 23 Sobo tepo opremljeno • par ket^m tn elektriko od -lam v sred'nl mesta Mestni trg 17 1 vr«rfl 8 5171 23 kJ' leseda t Oln davek 3 Oln za Sltro ali dajanjf naslova 5 Din Nalmanjši znesek 17 Oln Upokojenec išče prazno veliko aooo hrano ln vso oskrbo pn majhni družini tud! p ."t upokojeniti aH /do vi dobro sltulranj brez trok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vdovec». 5073 23a Prazno sobo s posebnim vhodom zb Bežigradom ali v Sp šlšk! ISčem s 1. aprilom ronudbe na o?l <>dde lek Jutra pod -Dradnlk. 5061 23a Gospodična v stalni službi Išče ne opremljeno sobe toda z vso oskrbo pri bolli! družini. Ponudbe pod »Resno — kjerkoli« v u«l. odd. Jutra,. 4905 23a Po«o«rr)anlŠ1 zaeseS 17 Din. f)vosob stanovanie v biižin fie* eraiske narod ne Si;le iŠJ"err za taku it pozreie Pi nuj'-t ns ogl odd 'utra pod »Točna in >r.irn2 stranka«. 4760-71 a Trisobno stanovanje s kop.ilnico in poselsko sebo, -šče m rna {t ričlanska družin3 v centru ali nepo sretini bližini. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod Šifro »Industrijski uradnik«. 5204-21a Enosob. stanovanie ali enosobno s kabine tom ev. dvosobno sta nnvanje 14:'em. 1'onudbe na ogl odd Jutra pod »1 apri 1938- 5030 21a Solnčno sobo udobno, ev. klavir od- i iam na Mlrju. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5156 23 Opremljeno sobo i dvema posteljama od lam. Kolezlj3ka ul. 12. 5157 23 i Beseda 1 Din davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Natmanjš; snesek 17 Din STEZNIKE trebuSne pasove, nedrčke, no meri v najnoveiSih krojih izdtlu.e saion ANA HUTTER Gledališka 7 II 5039 30 Slava Gril kreme ln knjige o kca metlkl. Gllnška ul. 5. za tobačno tovarno. 5183 30 deseda i Dtn da ve» j Oln za Stiro %h dajanj* naslova 5 Din NaimaniS snesek P Din Nemški ovčar mlad, zelo lep. prtir.e ren za dresuro, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poaov. Jutra. 4924 27 Prazno sobo veliko ln svetlo, s po sebnlm vhodom s stop nišča '>ddam s 1. apri iom. Borštnikov trg 1 I. evo. 5147 23 Opremljeno sobo ìredl mesta oddam so lidnl osebi inedlJaJtu). Posebni vhod 1z hodnika elektrika. Najemnina 260 din. Naslov, rreina ul. 8. 5123 23 Opremljeno sobo xldam takoj. Mestni trg 17 III. levo. vrata 10. 5145-23 V krasno sobo paiketirano solnčno. s po sebnim vhodom, «""""ipnin tr gospode, event. gospo d čne na stani van e po 'Ho ueodm ceni Oddamo tiid zakonskemu para. — Krlžrvmška ul. it. 7, II. • adstropje. 5246-23 Sobo lepo. mesci* io oddam v ct-ntru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5248-23 OrremHeno sobo s »ouporahr od Jam 1 j pri Ia dvema gospodoma v centru mesta — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. illi-2} Živali Foksterter pes. kratko dak rodovnik triletni iiresiran ljubezniv na pr-dvj za 300 din Le pl beli golobi pair 20 din Kocenova 6. 5016-27 Krasen ilirski ovčar '.zboren čuva) ugodno naprodaj. Naslov v— vseh poslov. Jutra. 501327 Kanarčki vrvivri 'Jobtl pevci ln plemenske samice naprodsl (1 sVivr Alojz. Sv. Petrs c 52 L 5020 27 Konja ki ie prvovrsten rozač in 'rlač. prodam z anclrško Vfv.no opremo. — Nntov v v«eh poslovalnicah lutra 5241-27 3csf>da I nin davek '"»tn «e Suro %ii dalinj» ■ ««luv« s ntn Nsimanis enespk 17 nm Informacije trgovske ln privatne, po izvedovanja Itd. strogo diskretno vržl Informa -ljski z»vod LJubHana. Koodvorska 41. 5098-31 Dražbe Javna dražba Dva tovorna avtomobila — 3-tonski »Blitz« na generator na oglie. in Chevro let » tonski, »e prodasta dne 16 III ob 4 uri po poldne na dvorišču Kavčič Tržalk» c. >4. Vid. »108-32 Drafba I ó&C&sum aria t un aprava ruz Hiceiun gozdov v Ljubljani Cesta ito okto br» ä t 24. proda dne 28. marce 1938 ua javni amžbl co» tuo pim mehkega «ehnisDega 1» sa ua panju U svojih gtfcdov pn Sf-t./) Uriti t>a »e vtfci pri Sumskl upravi v Straži pri No .ein mestu Rt^.iw po goji, tiskovine id poj as i ilf se uobr pri gorujl upravi t Ljubljani in 5umski upravi v Straži. 430^ SÀ Dražba lesa Začasna Jrtavna uprava razlaščenih gozdov v Liubiiani, Cesta 29 oktobia št. 24-1, ploda na lavni dražbi dne ó. oprila 1938 ca ^80 plm iglaste hlodovine na pamu iz tvojih gozdov pri Krvavipeči. občilu Velike Lašče. Razglas, pogoji, tiskovine in poiùsnila io oa razpolago pri gocnii upiavi in pri Ke-virnem vodstvu Krvavapcč, pošta Rob pn Vel. Laščah. 444 S 32 Trgovec srednjih iet zeli iskrenega prijateljstva 8 Jöauiljeujo UgovsKO na Jbruženo gospodično. Ponudbe a sliko na jglüsiii odd. Jutra pod »Ualužbena T Ljubljani. 4862-24 Vitko blondinko -lobrega «rua Ln pjéte no želi »poznati .oecu trgovec. Nisinoalmue dopise a sliko je poslati na oglasni odd. »Jutra« v Ljubljani pod znamko •>Dobra žena«. 4879 24 Vdova želi snania • stare]6lm gasp'Otiom. Dopise p- d značko .Rozlk». ua po družoco Jutra Msrli • 4865-^4 Mlad gospod z dežele, dobro «itulran si radi nesoglasja v konu želi v LjuDijanj prjateljlco do 30 iet. 1'onudbe 6 silko ni» ogl. odd. »Jutra, pod »Od kriverčnast«. 4847 24 Iščem plemenito srce v osebi boljèeg» gospoda ki bi ml nudil nemško konverzacljo. Neanonim ne ponudbe s sliko po slati rta ogl odd Jutra pod Slfro: .Zaklad tihe sreče«. 4998-24 Gospodična s!ell v svrho razvedrila dopisovanja z lntellgen tom srednjih let. pod značko »Lepa hartn-inl ja« na ogl odd J .'.a 502-1 24 Gospod 50-ieten, $ dobrimi dohod« i. išče čedno pritatelico — Dopise na ogl odd Jutra pod »Inteligentna osen*. 4962-24 Gospod S. G. Nikonenko rusfc: emigrant, k! se Je nekako koncem leta 1928 neznanokam odstranU iz LeSkega pri Celju, se naproSa, da sporoči svo le sedante bivališče sam ali kdorkoli bi vedel za njesov nttslov na ogl od de'.ek Jutra pod šifro »Dorogemu sinu — mo-tužfci«, 5091-24 Prijateljstva z tnteligentnlm zrelim gosp-dom brez hibe želi gospa 39 et stara ne srečna v zakonu Ponud be na ogl. odd Jutra rxxi »Kratko Je žlvlje nie«. 5135 24 I Vdovca t otrod ' tela poroči u tjuooauiva-čtrona poštena, gospo dlóna drž uradnica do bra gospodinja s 40.000 din prihranka w balo. j 1'ogojl: arena kultura j vtoja Izobrazb« In e kal ' stenoa. starost 35 do 45 i let. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Resua želja«. 5064-25 Mlad vdovec obrtnik, trli mania z ta konsko leno i neka) goto vinc. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tainost«. 5047-2» Katera gospodična bi hotela pomagati dobremu trgovcu z malim kapitalom do večie trgovine, katero ielim takoi poročiti. Ponudbe na ogl. odd Jutta pod »Zadovoljna oba«. 5050-25 Starejša vdova Ir'i spoznati primernega gospoda Ponudbe na o?! odo Jutra pod šifro »Sa-mostojna vdova«. 4*61-25 Vdovec 44 let star brez otrok. poeeetnlk dveh večjih bié v Ljub IJanl LSčem gospodično v svrho ženltve staro do 36 let z dot«' najmanj 300.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjetnik« 4906-25 Zenitna posredovanja boljših kr<>gov vršimo najvestneje Ve.lka izbi ra odličnih partij In formati vne prospekte razpošiljamo proti naka zllu 10 din v znamkah REZOR. Zagreb, po'ta 3 5004-25 Višji drž. uradnik posestmlt 35 let. poroči ta-1 kot mlado, izobraženo go-! «podično prikupne zunanjosti, neomadeževane preteklosti. boljše premožne rodbine Muzikal čna veselje za dom. potovanje. Nesno-n>mne dopise s sliko na ogl odd Jutra pod šifro »Potovanje • Dom«. »114-2* 'ies'da I Oln davek 3 DId za tllro ali daianjf • oslova 5 Dio NaimanlA' CTie«*» Tn Ako rabite? Kupite! je dobro, lepo ln poceni blago za moäke tn ženske SNOJ JOSIP manufaktura TyrSeva (Dunajska) 17 poleg Kavarne Evrope Svežr na ItineJSe oorveSkc ribfe olje 13 lekarne dr U fidi >i.l.lA v LjiihljanJ 4e prt p« m i^s oiedtm ir slabotnim oss-tiam -Jeseda I dia davek 3 11n za šifro ali datan)? laelova 5 din Nalmanl II snesek W dir Simpatično dekle z lepo doto želi poročiti državuega aH mestnega uslužbenca Resne po a-udbe na ogasn, odd JUtra pod šifro »Izbor na gospodinja«. 4829 25 Gospodična starejša osamljene a rednimi prejemki ln go tovino 10.000 din želi iskreno poznanstvo ?o spoda državnega uradni ka Starost nad 42 let Ponudbe pi'd »Zaželjenl dom« na ogl. odd Ju tra. 4993 25 Novi naslon tfVan^iAkitnMka al. S. INSEHtRAJ V „JUTRU"! Rentabilna manjša tovarna v Zagrebu se proda lz posebnih razlogov za Cetrtinsko ceno Obstoji že 10 let. vodeča in dobro vpeljana. Potrebna gotovina din 150.000. Ponudbe pod šifro »Konsumartikel« na »INSERTA« oglasni zavod. Zagreb, Jela-čičev trg 4. OTEL ZA DESTILACIJO smole Itd. za kotomaz tn dru^e Industrije. — Kote) je opremljen z bakrenimi cevmi za hlajenje: Vsebina 1.200 litrov. Proda JOSIP LEN JI, NOVI VRBAS Dunavska banovina. o h it ji r innnr jnnnnnnnco JUUUUL.JUU Vsak Jutrov naročnik )e v slučaju smrtne nezgode zavarovan za lo.ooo dinarjev _ > , < - NX, »p: <\ ü^i 'jCv'l SfM """l Sfil' ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO SP0MLADN0 ZDRAVLJENJE Pomlad prihaja? Kakor prlroda Je onemogle tudi naSe telo tn se težko ubrani bolezni. Zato mu moramo pomagati ln ga napraviti odpornega tn zdravega Moramo ga očistiti od naku-pičemh tn telesu škodljivih snovi, ter mu dovesti nove ln oživljajoče šoke. V to svrho se za naravno zdravljenje priporoča ki Je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristni učinek je že priznan v znanstveni medicini. Dolgoletne izku5nje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete tz znanstvene, a deloma tudi iz ljudske medicine. »Planinka« zdravilni čaj Je dober regulator za čiščenje (n obnavljanja. Zaradi tega je 6-12 tedensko zdravljenje ZDRAVILNI s »Planlnka« čajem Bahovec zelo dobro: pri zapeki, pri slabi prebavi, pri neurejenem delovanju črevesja, pri telesni napetosti, pri oniedlevlci, pri glavobolu, nespečnosti ln zgagi, prt obolenju zaradi »eine kl>Une ln hemonildih, pri obolenju Jeter pri nervoznosti ln živčnih boleznih. »Planlnka« zdravimi čaj pospešuje tek. — Zahtevajte v lekarnah izrecno »Planinka« čaj Bahovec, ki Je sa/no tedaj pristen, če je zaprt m plombiran in nosi ime: Lekarna Mr. bahovec, Ljubljana. Be« a br. 14 212 od 10. VU. 1834 Mariborski kaleldoskep Lojalnost v luči davčne statistike — „Mama, zakaj nismo tudi mi Nemci?44 — Poljska „Firma14 in drugo iz teatra Meja Si pogosto čujemo erovoriti zastopnike nemške tiaro1'.ne manjšine: »Mi smo lojalni -m-zavljaui.« Kako je v retinici « U> loja I noe t jo, nam pojasnjuje staiieiika o davčnih zaostankih v Maienbergu ki na Muti, kje-r živi nemška uiauj-ina kompaktno v i r.u, mod tem ko je okolica č eto glovcn-.•»ka. Ta «tat-Btiike nam pravi, da so davkoplačevalci nemške naro Inostne pripadel« ati v av-eh orne-njenih krajih dolžn.j državi na Ifivkih 810.000 dii na rje v. Motili pa bi se. če hi menili da jim primanjkuje sredstev ct kuitovanje slovenskih jKintwtev oh mejii. Ta -lojalno«*!« je rare» svoj "visi neffa značaja, saj eo mtri do!?n ki takSni ki 8aini iloliru-jeio iržavi po 30.CXJ0, 40.000 in celo GO tisoč dinarje vi V Mtilfijem času ee množijo primeri da udklanjajo nemški trvrovci P' Wix vke za do-hroiloliie namttie, ia katere so prej (»rc«-ej da.iali, ter d» oSòu premalo samoeioj-nosii. Mar moramo zares capljati ta «inizimi bližnjimi trkulališči? Maritxirska opera bo dala v letošnji Beloni le Se opero »l>al i«or«. škoda, d» s« ne I« t«jsiečilo v celoti izv\s:i najwved neca a|H'rnoLr:i rej>örioaija. f>b «'Inu^Milarju« je r»c.ka7.a] Maribor miisel za o pei o. eri ®o bile vwc dosedanje preiti ta v« »Trubadurja« popolnoma razprodane. Mnogi, k; nit-o ladri j. i leta prestopili pnaga gled.tiièòa in so •lajali pro jimsi kinu, ee ?xlaj s;>ei vračajo v naS Talijun h-ain. Morvia bi ee na račun operete vendarle posrečil« prn>ra viti §e tretjo napovedaoo or^ro »i^k:n6«. ki bi cfr pričetkiu nove etr/xme 19j8-39 lahko dalje dajula. Tu«ii prva m'adl^Rka proi'Btsva Je imeìa Tamndo. Najkoei nmkt-unr.ejSi meseci ®o m'ino. Skoda, saj je ria^ maritorski drobü zelo hvaležen. »OaSper in Hu«laniora« sia zelo ugajala maril>orBki rn1a-le4i. ki je do o!>ra niš .ri la jrledali.Sče. Itc/.iser K.i^ič je to veselo Hajko temeljito pripravil ter ii dal privlačen odrwki okvir GorinSek. Blaž Za.';rajsko v a KoSič Bari'i če va. Sa viri va. Mohor in Ftasliei^r&rjeva so si umelii r>rdot>i*n simpatije droliiia. ki ni nehaii e pkwkan;em saj se te ol> prcpa/Mh planinah Mrvarjevi domačiji' in H.u lamwin-i čorovniški kuhinji prav imeiiiluo zabavaL Odprto pismo Upravi obtiue Breinica o« tiorenjskem Od nekega člana občinskega odbora obline [iranica sein bi! obveščen, da je nilo na eni zadnjih sej občinskega odbora govora o vknjižbi vplačila zneska 14.632 din v občinsko t-lagarniško knjigo, ki ga je občina doluovala svoje^asno županu Ivanu Finigiar-iu. Ker se navedena vknjižba nanaša na dolio. ko sem bil jaz žuj>an občin i Breznica, in ker hočejo nekateri zlobni jeziki že iz tega kovati politični kapital. Češ da ni bilo moje poslovan je v tem oziru pošt .-»no, in ker naslovna uprava noče odeovoriti na moje pismene predslavke, sem prisiljen zadevo lavno pojasniti. 0 bivšam županu g. Ivanu Finžuariu. od katerega sem prevzel županske i »osle leta 1931, eem v letu 193Ì pri pregledu njihovega blagajniškega |x>ilovanja ugotovil neke nerednosti. Zahteval sem revizijo banske uprave, ki se ie tudi izvršila. Mid druvfim je bil ugotovljen tudi primanjkljaj 14 63*2 din. Ta znesek je Ivan Finžirar prejel za dok lade od davčne uprave v Ra dovljjci že pred več leti. pa ga j^ napačno knjižil. Tako je mesto prejetega sne-ka 13 tisoč din vknjižil samo 1.300 dun. dočim De-koliko pozneja preietega zneska £40 (üo sploh ni vkniižil. Zahteval srni jio tej ugotovitvi banskih revizorjev, da Ivan Finigar škodo poravna. To se je tudi zgodilo dne 23. 1. 1936 in se je to vknjižilo v blatrajniski dnevnik pod tskočo St. 266. Ob priliki na-slednie revizije leta !fl36. ie banski revizor g. Lesar zahteval, da se ta prejili znesek izknjiži iz dohodkov za leto 19^ö/3G in vpiže v dohodke za leto 1936/37. To se ie tudi zeodilo ter fe navad eno planilo Ivana Fkn-žtiar^a izkazano med dohtidki za računsko leto 190na[fttke< v òasu mojega žuijuanovanja, da pa je istočasno sedanja občinska uprava odnovadala tx>obla9tilo, ki ga je prejšnja ob-òimska uprava dala svojemu pravnemu zastopniku. da se poslovanje g. Ivaua Finžgar-ja razčisti pre»l sodiščem. Pri ej priliki si obenem dovoljujem na-elanskem poslovanju daje mojim nasprotnikom povoda, tla me kleveta*» 'X) gostilnah, te klevetnik» pa obenem ojwzarjam. Ja »«m odslej brezjiogojno proti vsakemu sodno po-sdofial. Breznica, 11. marca 1938 Ivan Biziak posestnik in bivši župan V eni uri iz Londona v Pariz Angleška dj-užba Imperial Airways name-ra v« uveeti na proei London — Paris eno-krovnik^ tipa Haviland Albatros, ki l>odo orevo7.ili raztlaljo med a:i'_rlt>;ko in francosko prestolniro v eui uri. Nova letala pridejo v promet že letos v novembru. Vsak aparat bo lahko naložil 22 potnikov. I Graflčno-lito podjetje V BEOGRADU, dobro vpeljano z odlično reputacljo ln mesečnim čistim dohodkom din 15.—20.000 brez dolga naproda] ali se odstopi iz proste roke zaradi opustitve obrata. — Potrebni kapital din 100— 250.000. Resne pismene ponudbe pod »br. 49104« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. fioCdneìjevi moxöL/v&l tLfdC^r^t L Osnovano 1906 zahtevajte prospekte BRATJE GOLDNER S U B O T ! C A MLAJŠI POTNIK spretna energična moč, ki je dobro vpeljan prt malih ln veletrgovdh ln V STROKI ŽIVIL kakor tudi v zavodih, popolnoma veàó slovenskega, srbohrvatskega tn nem-èkega jezika v besedi in pismu dobi mesto v podjetju stroke znamskih predmetov. Lastnoročno v slovenščini ln ln nemščini pisane ponudbe s navedbo starosti in konfesiie ln dodatkom slike pod šifro »Lebensstellung« nasloviti na publicitas« d. d., ZAGREB, LUCA 9. L j I - proda» to poteg« po reklamnit Zanesljiv ■ « O I C J SEVER, MaHlin trf s vodič Naie cene — naia najboljša reklama! ZA DAME JE VA2N0 1 da vedo, da elegantne klobuke ; oajnovejšib oblik po znano " nizkih cenah dobite samo pri dimikl klobuki M OKEL** Vnp/oren t franati SV. PETRA CESTA It. 18 ìVnV >At.T*l Ok, a« umu) Jil tolto*«» i.e^L.:;» dooiu pn {.hVIieiD MMbnpnllU fumi pn s» iv**li. Utireb Kipu» 41 It »n»p»»v» a Kinu J« aju (ui<3c ___B sni Centralni trg češkoslovaške industrije PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od 11. do 20. marca 19S8. TAKOJ ZA LEIPZIGOM 60% popust na češkoslovaških železnicah. — 25—00% na Inozemskih železniških, parobrodnlh ln zračnih linijah. Nadaljne tnformac.je ln sejmske Izkaza dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega veleaejma: ALOMA COMPANY d t o z., Ljubljana. Aleksandrova 2 1, ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT. PUTMK. Tvrševa C., alt direktno prt Direkciji praškega velesejms Praga, VH velesejn.aka palaia. iiiiiM __: KOTLOVECje velika NEVARNOST za vai parni kotel povzroča enermne izdatke za kurilne snovi ! ! Idealno sredstvo so per kotlovec; »T IK U« ( TENTEN KULT) (Tintenkull) Je najbolj dovršeno nalivno pero sedanjosti »TIKL« «uper callvr.e pero, je edino nalivno pero ca svetu, a katerim ee piše absolutno kakor t nav asinini svinčnikom all t tekočim črnilom. »TIKU« super nalivno pero Je pripravno sa vsako rokc\ dočim je ta dijake, bančne uradnike knjigovodja, Zdravnike, Inženjerje, advokate, trgovce, trgov» •ke pomike Itd. neobhodno potrebno. 8 »TIKL« super nalivnim peresom m lahko rtM, pLše .n kopira, kakor e navadnim svinčnikom. Čeravno je njegova cena samo Din 65.— in Din » za poštnino po povzetju. (Ako se pošlje denar r naprej, tedaj poštnine ne zaračunamo zahtevajte položnice J. Isti s svojo praktično vsebino da!ed prevladuje vrednost najdražjega nalivnega peresa bilo katere druge znamke. »TIKL'« super nalivne pero Je garantirano a J »rt Naročile še dar.es od: »TINTE NK ULI« ■amoprodaje ca dravsko banovino. Post. predal 8ft« CELJE. Zahtevajte prospekte. Knjigarne ln trgovine popust. Išče.uo pnsóproùajalce m zastopnike. „Lithophob" razkraja stari kotlovec, prepreči stvoritev sveže- i ga Je zajamčeno prost I kisline in se zelo prepro- j sto uporablja. V mnogih kulturnih državah se uporablja z najboljšim uspehom. Zastopnike sprejmemo, j Jug. LITHOPHOB, geo- tastopnik N. Rieger, j STARA KANJ 12A. Donavska banovina. Vsem sorodnikom, prijateljem tr. znancem javljamo tužno vest, da Je naia blaga gospa MARIJA BAYR VDOVA RAC. SVETNIKA danes ob S. url v 87. letu starosti mimo preminula. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo. dne 13 t. m. ob pol 5. uri popoldne izpred mrtvaške v-»že Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 12. marca 1933. ŽALUJOČI OSTALI iilSliliM i samo biološka nega lepote od Schröder-Schenke ? _ ker oo to najstarejše na- ravne tn zajamčene uspešn« metode za nego lepote « Nečista pol» . Specljalna prrhrans suhe kote • Odstranjevanje gub t « Nega mastnega obrata • Odstranjevanje razširjanih por. ogrce» Ln neprijetnih dlačic na obrazu • zahtevajte brezplačna navodila in naše velike ilustrovane kataloge i Part tn kozmetika „omnia", oddelek 1/2 Zagreb, Gunduličeva ul 8. polukat telefon 07-67 TEKSTILNA IZVOZNICA ITALIJANSKA sprejme repreientanta ali potnika samo za Jugoslavijo. — Potrebna so prima — NajobširneJše ponudbe z zahtevki naslovili na ogl odd. »Jutra« pod St. »366«. Instalacijske filce ter vse tehnične filce izdeluje »JUG0FILC« MENGEŠ PRI LJUB! J ANI. Udana v voljo Najvišjega nas J- zapustila v globoki žalosti naSa ljubljena m nepozabna mama, slara mama in leta, goepa MARIJA VOLČIČ roj, Grohar prevldena s tolažili svete vere v 77. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnike bc t nedeljo, dne IS. marca ob 5. url popoldne lz hiže Mestni trg št. 6 v Kranju. Sv. maša zadušnica se bo brala v tuk. župnl cerkvi. Nepozabno pokojni co priporočamo v molitev ln blag spomin. V KRANJU, dne 12. marca 19S8. £aiuJoče rodbine: GLOBOCNIK. 6INK, BERGANT, FRANCI VOLČIČ in ostalo sorodstvo. Umrla Je v 82. letu starosti najina ljubljena mati JOSIPINA KLEMENC roj. TRDINA VDOVA BANČNEGA URADNIKA Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek 14. marca ob 4. url popoldne lz hiše Dolenjska cesta 13, na pokopališče k Sv. Križu. Na željo ranjke se venci hvaležno odklanjajo». V LJUBLJANI, dne 12. marca 1938. FRANC KLEMENC, trgovec ln posestnik, sin; MILKA VRANCIC rojena KLEMENC. soprog* pod p reda. Kaa. sod. v p., hči ln ostalo sorodstvo »JUTRO« St 81. \ Heädjä, lt. HL 1958 - '^mmimm wiilliiw. VAŠA BßADÄ JE TUÜA SCAKOi^ SCETSCÄ m poizkusili s'e i« dvajset vrst mila dozdevne .za brdit". eno je drago, drugo izpod cene. Izgubili ste čas in denar ... Ah iz dragega izkustva pridobili ste vendar kirht. Prepričali ste s« da obstoja samo eno mito sa britje t katerim KOH I NOOR potnice so ZAJAMČENO PRALNE, LAHKO ZA LIKATI ln NEPREMOCLflVE Zahtevajte povsod zajamčene pótnlce! INSERIRÀ J TE V „JUTHU"! Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: HINK O MA i'LR IN DRUG, Zagreb INSERIRAJ V „JUTRU"! ZA VSE RAZMERE autosn. regulatorje, zatvomice, oprsiKe za žage in mline I zde In Je ln dobavlja G. F. S CH HEITER 6KOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — £merue cene: f Gnojnične črpalke razpršilce Travniške A« K R E M Ž A R «trojno podjetje St. Vid ^L). Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe! FINANČNE INTERESENTE ca udeležbo za Izdelavo suho lepljenih vezanih plašč, mizarskih p!©ic (pane!) in lisrnirja ISCE lesna industrija v Sloveniji ( center). — Gonilna sila, para, elektrika, moderna sušilnica na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod »Siguren uspeh 300«. E L I G I J KRZNÀP I. J U B t. J A N A — KONGRESNI TRG št. 7- LISIČJE KOŽE prvovrstno stroji, barva in izdeluje Sprejema lisice m vse vrste divjačine V SI ROJENJE, Kakor tudi V IZDELAVO. Cene najnižje' Izdelava po najmodernejših krojili Mestni trg 5. h'\rstf M?nt Naročniki ,J»tra* so zavarovani za 10.000 Din. 2 STROJA (ZETTELMASCHINE Z JARMENIKOM LN KREUZSF U LMASC H L\ E ) rabljena a v popolnoma dobrem stanju KUPIMO proti gotovim. — Ponudbe na »Tkanina«, Beograd, Poštanski pret. 200. Nič več plešavosti. Javne zahvale. VaSa »MORANA« Je Izvrstna ln Jo dalje uporabljam, Izginil je prhljaj in lasje ml več ne Izpadajo. Vltomir s tan Isavl Jevlč, Orehovac. Jaz Se naprej uporabljam »MORANO« in vsakomur lahko rečem, da sem v »MORANI« na£el režitev svojih las in sem brezmejno zadovoljeu. Stanko Majetift, uftitelj, Vrbovsko. Z vzhičenostjo vam Javljam svoje velike veseije, »MORANA« ml je nepričakovano pomagala, odpravila ml je vse neprijetnosti kože in lasje so mi spet porasli. Vujo Slmovtč, MclaJe. »MOR AN A« mi Je rešila lase, zato se vam posebno zahvaljujem In »MORANO« uporabljam še dalje. Toma Graberec, Zagreb, Makslmlrska 16. Po prvi steklenici j MORÄNE« sem dosegel odličeu rezultat in dalje uporabljani »MORANO« S te van Turopolj&c, Carevo selo. 2e s prvo steklenico »MORÄNE* sem zelo zadovoljen, tn vsakomur »MORANO« priporočam. Vltomir Stanlsavljevič, Orahovac. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo 20. t. m. Radi adaptacije trgovskih prostorov v regulacijsko črto, smo prisiljeni naie dosedanje prostore tvrdke F. I. GGRIČAR - LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 popolnoma izprazniti najkasneje do 30. maja t. 1. — Da do tega časa našo zalogo razprodamo, znižujemo cene vsej manuiakturij konfekciji in perilu 30% ceneje. Na zalogi lepa izbira pomladanskih štofov za moške obleke la površnike, za daniske pomladne plašče ln kostume. — Danisko volneno blago že od Din 12.—. pralno blago za obleke od Dia S.— naprej itd. Preklic Podpisani preklicu jem vse, kar sem go-, Izkoristite ugodno priliko,tersi oabaivlte1 za pomlad tn poletje voril žaljivega o Kondrič Kristini roj. Zaje iz Ljubljane in izjavljam, da Je neresnično, kar sem raznaša! o nji. Novomesto, dne 10. marca 1938. Kondrič Ivan. vaše potrebščine pri nus. raOTMTOfflfflKtfflfllllliSI Nekdaj ao se mučili pri čiščenju PARKETA ln odpravljanju mauežev i? parKeta z jekleno žico. D1 a SI e S vse to opravlja »KOBOT« z jeklenim tekočim trakom. ROBOT Vam prifiram mnogo časa, truda tn denarja. ROBOT Vam čisti voščena kakor tucii ,a prašnim oljem namazana tla. ROBOT je poceni, trajen, domač. Zanj jamčimo. Naročite ga pri »ROBOT« d. z o. s., LftsMfaii Pražakova 8 — Telefon 3-5-54 Knjsžal program ZALOŽBE R A M" za L 1933-39* ZALOŽBA f,HHÀM" oo lzdaia, kakor v lanskem, tako tudi v letošnjem svojem programu Sest ob&Irnili Knjig, prevodov, Izbranih tz svetovne literature, v najokusnejSi opremi. Prva knjiga izide v aprilu 193S m nato vsak drugI mesec po ena do februarja 1939. Celoletna naročnina znaša za knjige vezane v celo platno Din 300.— vezane v pol usnje Din 398,— ali v 12 mesečnih obrokih po Din 25.— oziroma Din 33.—. Kdor pa se naroči direktno pri založbi dobi kot nagrado še sedmo knjigo lz naše Hramove knjižnice, vezano v celo platno. Več v prospektu, katerega Vam na zahtevo takoj brezplačno dopošljemo. ZALOŽBA „HRAM1* — Ljubljana FLORJANSKA UL. 14. 111 iHt^iii»mi«nnitßis^nnimmiB»nu!nT9£imHiiiuiiif»i!uaiiiiu)niiiii:iuitaiS (lepihe) od din 15 —. predpi»»U;lj uko od din 2S.— naprej, preproge ve iko od 160—, kokosove tekače, za\ese za okna, posteljna pregrinjala, blago ux prevleke pohištva nudi veliko izbiro najceneje nova žpecijaina trgovina F. L Gorica? Ljubljana, sv, Petra c. 30* Pregrinjala Kot zastore izgotavijarno takoj po ni^k; ceni ! iiiiiiiiiiiiiiìiiiiiiiiiiiémiwìi iiiiiiimiiiiiiiii iPiniffi —tu m "thi ur~ lniiiiiitiitii ìiiiiiiiiii mrrrtmmrìiirirmitrirmi^t-iinftninrnr'tirrr***'"........r- ■ ..fa^a OOSPELE NAJNOVEJŠE TIPE MOTORNIH KOLES 1933. od 100 ccm du ioo ccm - poseonost cu-»4 di mali ARDIE 125 ccm opremljea M tìé niumulator.-em dvojnim izpuhom ter s BOCH «ignalom ogrodje, mocnejAi motor ter pojave no gumo. 350 ccm ln SiK) ccm — najnovejši aa W. Xgu. ie zr. ano vedete motorno kola, opremljeno s prestarmi na ročno »n uoj no nosluiro ter unenkansli.m »COLUM-BUS- motorjem. 10« ccm. 120 con in 150 ccm — nova Konstrukcija 1938 !m> alile ln i» moCnejS» ARD DIAMANT H O R E J. PRAPROTNIK, TBGOVLNA MOTORJEV, KOLES LN ŠIVALNIH STROJEV DOMŽALE. SPii.iffiffli.r «"■ ' ■■ ..... ""■■ '" '; ,;ijiin:', !,!hl|l|i|ir| Dne 12, maja 1938. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. DRA2BA nepremičnin, zemljiška knjiga Lisce vi. št. 105, Cenilna vrednost: 536-810.— Din, Najmanjši ponudek 299.592.32 Din Pravice, katere bi ne prepuščale drašbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroka pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moscio več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri verL V ostalem se opozar ja na dražbsnl oklic, k| je nabit na uradni deski sodišča v Celju. itrojRàìtr odrtFBR stari papr t~&sM ne o'ipecUe •v,'jo vuiiio guvejo d o ep (aravco) - »up vsb $o množino ARBEITER •laribot Oiavska ul 15 R □□nnnnrnnmnnn Sresko sodišče v Celja, edd. VL, dne '15. februarja 1938. # 0edo .v0rVA v .NI UAtv»1* , L . M VO dedalei fj* ^ovaT^ Vš-oz* ; norue j, oe so^c^ /•»ne8 »i 1° Z,reaot>VP -"X^rV"» Is ->."• .gretti ^-••n.^yfcw» • ......... * " Za nego kož® tn obsevanjem uporabija.}-te »ENGAOiNA'-kxeao BvrtHÄBI > JUTRO it 62. 20 Za VaÄe najTJubSe fleksfbel lahki čeveljčki aa špango s usnjenim podplatom, št 24 do 26 din 49. štev. 27—30 dir 59, étev. 31—34 din 69. FinI deški lakastl geveljčk; z okrašenim jezikom preko -ista St. 27—30 din 69. št .1—34 din 79. Dečje nogavice ^ fy'dolZ' ženske nogavice ^SrdoJ?/ DIM* Okusno in bogato perTori-ran polčevelj, ki bc popolnoma pristojal k Vasema kostumu. Izdelan je iz črnega ali rjavega boksa. Moške nogavice odS?doS4e" DIN. !PoseiSte ttcss/ Urejuje Uavonn Kavljen, — Uda is es konzorcii »Jutra« A.doll Kibnikar. - Za Narodno tiskarno d d kot tokarnarja Fran Jeran. - Za .nseraUU del *e odgovoren Alojz Novak. - Va » Ujuoijanl