277. številka. Ljibljana, v torek 1. decembra 1896. XXIX. leto. ihsja vsak da.fi sveser, isimJH redarje in prasnite, ter -elja po poBti prejeman sa avstro-ogerakn defleb ne sva leto 15 gld., aa pol leta 8 gld. ta^etit leta i gld . sa jeden ataset 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., aa ietrt leta 8 gld. 30 kc. sa jeden meaee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa a« po 10 kr da mesec, po 80 kr. ta tetit leta. — Za taje daiele toliko reft kolikor pofitmi r, E/\ate. Za oananila plačuje se od itiriatopne petit-vrste po 6 kr., Ce eo ovnanilo jedenkrat t:s';i, po K kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če ee trikrat ali vefkrat tiska. Dopisi naj ee isvoii fmskirati. — Rokopisi se vračajo. — Orednifitvo in apravniitvo j« na Kongresnem trgu ftt. VA. Upravniatvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnice, raklarnaaije, csnarula, t. j. tac admiaiatrativne atvari. Vabilo na naročbo. Nlnvno p. a. oh«Mn»tvo nljndno vabimo na ««V» aaroebe, stare gospode naročnike pa, ki-letim Je potekla koacrui meseca naročnina, prosimo, da Jo e pravem eara ponove, da po*l» IJaafa ae preneha ln da dobe vae številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa L|nbljaaske naročnike brea pošli|a- n|a na dom t vse leto . . . gld. 18-— I Četrt leta . . (Id. H-ao Pol leta ... „ ••ao| Jeden mesee. „ 1-10 aa poilljanje aa dom ae račnna 10 kr. na mesee, 80 kr. aa eetrt leta. ■ pošiljanjem po poŠti veljat Vae leto . . . gld. 15*—I Četrt leta . . . gld. •• — Pol leta ... „ 8*—I Jeden mesee . „ 1-40 ZfW naročaje ae lahko ■ vsakim dnevom« a h fcratn se mora poslati tndl naročnina, drugače se ne oalramo aa dotično naročilo. Upravnlštvo .»Slovenskega Naroda". Zjedirjenje slovenskih drž. poslancev. Naš list je vedno težil za sjedinjenjem slovenskih in hrvatskih poslancev v jeden jugoslovanski klub. Ztto snco z vrseljem pozdravili prve korake naših državo, h poslancev v tem ozira. Če trdi mio za vzajemno delovanje Hrvatov in Slovar c* v, vender pa mora biti nam v prvi vrati do trga, da se doseže nekaka sloga mej vsemi sloven -skiroi poslanci. V soboto Fmo cbjavili v našem listu izjavo, katero so izdali o tej stvari državni poslanci. Reči moramo: ta izjava kaže, da naši državni poslanci dobro pcznajo politične razmere in tndi niso na nejasnem, po kateri peti se daje doseči sjedinjenje. V tem ozira je ta izjava dosti bolje jasna, kaker so običajno podobne izjave poslancev. Posebno zjedinjena levica izdajo o posvetovanjih v svojem klubu tako zavite izjave, da ni kdo ne ve, kaj je hotela povedati. Če tndi slovenski in hrvatski državni poslanci prepuščajo daljne dogovora vodstvom svojih strank, vender bo jasno obrisali, v katerem tiru naj ce vrše ta pogajanja, ako se hoče, da bodo imela kaj nspeha. Jasno js v izjavi povedano, da mora biti podlaga zjedinjenju skupno delovanje v narodnih in gospodarskih vprašanjih. To je gotovo podlaga, na kateri vsi slovenski postanci labko vzajemno delujejo. Mi smo sami v svojem listu že opetovano na-glašali, da narodne koristi morejo in morajo združiti vse. Veseli n<»8, da so do tega prepričanja prišli slovenski državni poslanci vsoh strank. S tem so molče narednim in gospodarskim vprašanjem priznali neko prednost pred drugimi političnimi vprašanji. Za naše slovenske razmere je to le pa metno, ker mi gotovo ne boderno odločevali na pr. o tem, se li naj država vlsda konservativno ali liberalno. 0 tam boda odločili drugi činitelji brez nas in preko ves. Ali državni posUnci so naravnost izrekli, da je zjedinjenje slovenskih poslancev na omenjeni narodni in goppodarski pedlegi ne le mogoče, temveč vkljub vsem načelnim razlikam uprav potrebno. S tem so jesno povedali, da je prazno tisto besedičenje, Češ, zjedinjenje je nemogoče, ker se ne strinjajo poslanci na pr. v vprašanja glede verske ?o'e. Iz tega lahko izvajamo kot gotovo, da tisti deluje proti narodnim koristim, kdor bi taka nasprotja tiral tako daleč, da bi s tem onemogočeval drugo skupno delovanje. Koalicija naših slovenskih konservativnih poslancev z liberalci je bila mogoča, dasi je bila popolnoma protinaravna. Tem Icžja narra biti zveza mej slovenskimi poslanci raznega političnega mišljenja, ko vendar vse more in mora vezati ljubezen do istega — slovenskega naroda! Da ee je bila kofl'cija omogočila, odložila so ee tista vprašanja, v katerih se koalirane stranke niso njemale. Če fe je to tedaj zgodilo, ko ni šlo za nobeno narodno korist, toliko ložje se dovoli kaj podrbnega sedaj, ko gre za naše narodne koristi. Seveda tega ne zahtevamo, da bi poslanci zatajili svoja ostala načela, temveč samo, da se v tacih vpra šanjib, ki se ne tičejo narodnosti, daje svoboda, kakor vlada n. pr. v poljskem klubu, pa tudi v proti so -mitskih parlamentarnih skupinah. Oblati se pač labko nekoliko borba v tacih vprašanjih Sploh naj bi se neben slovenski poslanec v tacih stvareh ne rinil v Takile so . . . i Spisal J. A. Mož in.) L (Dalje.) „Ab, kaka mitastljiva ? Vedite, — vi ste neznosni, milosti j vi gospod Vladkof Kaj? Gospića Olga se reče! Olga mi je ime; ali ne veste tega? .Ah, oprostite Olga — gospica Olga! Kako rad bi vam tako iekal, pa ... Bi nisem upal. Nisem vedel ..." „No tožite mi tako I Gospcd Vladko, ne govorit« tako — tožno. Jaz vas pustim, gospod . . . Vladko", zažugala mu je iskro. .Kam tako hitita, Olga?. . . čakaj no! oglasila se je za njima starejša sestra. Vladko se je naglo obrnil, prestrašen, da je bil tako negalanten in pnstil jedno — gospico za »eboj. .Oprostite, gospodična! Klanjam se, gospica Nina! . , . Vaša gospodična ses . . »Pustite jo eoI — Ob, vi dolgočasnež! Bo že prišla za nama ... saj ima noge. Sem pojte!u In znova ae mu je oklenila roke. .Oh, pa res tako hitita, kakor ... Ali jo mislite odpeljati, gospod Žarnik ?" dohitela ju je Nina. „Ab, molči, molči ! Gospod Žarnik bo koga odpeljal? Saj še ne vem, če bi se sam upal cdpo-ljati ... Pa r» h ne vem, gospcd Vladko, toliko ste že stari, pa ste še vedno tako — otročji. Kdaj bo-dete vi — fant ?* .Pa vender mi ne zamerite tega — Vladko .. saj nisem mislila tako budo !" dostavila je mehko, ko j« zapazila, da se mu je solza potočila po zarudelem licu. „Vladko, ne — plakajte!" zašepetala mu je na nho in mu krepko stisnila roko. .Oh, solz ne morem videti! Vladko, poglejte ms . . ., nasmehljajte ael" šepetala mu je drhteč, k njemu se pritiskajoč. nNo, še šepetati vama je treba . . . Jaz vama povem: v Lipovcu ni dolgočasnejših ljndij, nego sta vidva . . , Dober večer, gospod Vršič. Kam pa hitite?" Obrnila se je naglo k mimoidočemu davkar-skemu adjunktu. „0, sluga ponižen, gOBpica; eaj bi vas skoro ne poznal! . . . Tcrej kako se kaj počutite, g< K bičića sladka?" In predrzno jo je pogladil po okrogli, mehki bradici. .Hvala, Še dosti —" hitela je ona, .ah kam ste bili namenjeni ? V drevored ? . . . Ob, vi ne veste, kako sta ta dva človeka pusta in dolgočasna! Kar prenašati jih ne rrore več človek . . . no, pa saj veste: zaljubljenci —" prve vrste I Le tako bod* mogočo, da ae zjedinjnrje jedenkrat sklenjeno, tudi ohrani. Pričakujemo pa tudi od poslancev, ki so izjavi pritrdili, oziroma jo tudi po spisali, da bod j sami pri svojih otrankah dekli na dosego tega, kar sami h m j t rap, da bode narodu v koriat. Poslanec, ki bi ne storil vsega, kar je v njegovih močdb, da se to zje-dmjenja izvrši, bi so no mogel otresti očitanj«, da deluje proti koristim svojega naroda. Zato gojimo trdno nado, e?a se :• jedinjenj«? dež*? ne, čeprav vemo, da ne pojde t rez težav. Tistim, ki hočejo razpor za vsako ceno, getovo sprava ne bode ng&jula Toda tu gre za tako važno naredne koristi, da se noben pravi domoljub n« bode cz'r.1 na mnenja tacih ljudij, ki smatrajo za svojo nalogo, delati razpor. Ce dobimo jedon klub, bodo nas Jugoslovane kaj postavali na Dunaju, mi tedaj kaj »io.^žjm .i v narodnem in gospodarskem o^ ru; — če so pa to razdere, se za elovenBke poslance obeh at-ank in njih pritožbe ne bode zmenila niti vlada, niti parlament in bodo ravno tako, iak«.r bi poslancev na Dunaju ne imeli. Slovenski in hrvatski volilci pa naj zahtevajo od kandidatov pri novih državnczbuiskih volitvah, da morajo brezpogojno vstopiti v jtdno in isto parlamentarno skupino! Državni zbor. £b Na Dunaju, 30. novembra. Tudi v današnji seji ae »d ni dognala razprava o uredbi plač visokošolskih piofesorjev oz roma o podržavljeuju kolegniue, tabo du tu Ji še jutri ne bo meč začeti proračunske razprave. No-j ški p. k';iihi se potegujejo s hvalevredno unemo za koristi nemških vseučilišč Jasno jim je, da bi nemška vseučilišča zlasti, dunajsko, izgubila mnogo veljave, ako bi ne mogla dobivati strokovnjakov iz inezemstva, deloma izgubila tndi privlačno silo, katera je uzrok, d* obiskuje dandanes ta vseučilišča mnogo nenemških dijakov. Ako ee sodi s trga stališča prizadevanja nemških poslancev, je povsem naravno, da jih slovanski poslanci ne podpirajo, saj s tem le podpirajo tendenco, osvobodit1 „Oho, prosim gospodično sestra! Kaki zaljubljenci? O kom pa tukaj goverit-?* postavila se je hitro živahna Olga. „No, no, le mirno, miloBtljiva ... saj se poznamo . . .u „Kaj se poznamo? Nič se ne poznamo! Mar misliš, velemilostljiva gospica Nina. da smo vai po jednem kopitu ..." „Žo dobro, že dobro ! Pojva, gospod adjuukt, pojva; saj vidite, tu ni mogoče prestajati!" In živahnih, poskakujočih koračkov je pobrzela do Vršiča, se ga hipoma oklenila in ponosno odkorakala gori proti drevoredu. Razžaljenu Olgica pa je stresala s kodravo glavico ; temnorujava, mehka očka so se jej bleske-tala same jezice; drobni prstki pa so jej nervozno gibali, kakor tenke nožice strtt aa pajka. Prisegala in rotda se je, da ti nikdar več ne pogleda te sestre, uikdur več ne spregovori besedice 8 to — s to sebičnico in zavidljivko. Zraven je pa trla in stiskala Žarnikovo roko, kakor bi hotela pokazati, kako jo bo ono — ub, ono — premika-stila, da jej bodo kosti pokale. .Ali, gospodična 0;(«a, saj mi bvdete roko zdrobil«!" oglasil t« je zdajci Vladko, obrabreu po naivni, smešni jeuici Olgini. »lov nftVe narode nemškega npliva, in emancipovati mladino oplivatja tujega duha. V današnji razpravi je bila ohranitev prepon* derance nemških vseučilišč nad nenemškimi vodilna ideja vseh izvajanj nemških poslancev, jedini Sue s s se je povzpel na neko višje stališča. Muž je le stat in ne umeje duba našega časa. Njegov objokani idealizem ne ugaja zdravim krepkim ljudem, ali priznati ae mu mora, da ima Široko obzorji in pogled v bodočnost. Io stika, katero je v svojem govora naredil o bodočih r izmerah v Avstriji, ni vesela. Opozarjal je na znamerja, katera kažejo, d i se približujemo reakciji čedalje bolj, dokazoval, da je postal bizantinizam v nas že identičen s patri jot i zrnom. Dah, kateri oživlja vse sloje, mora postati drugačen in ker nanj močno uplivajo veliki učenjaki, visokošolski profesorji, zdi se posl. Saessu potrebno, da se drži meja cdprta iuozemsk ra kor«f-jam. Debata je bila dolga. Po končani generalni debati ja zbornica sklenila, da je o predlogi začeti specijalno razpravo. Seja sa je na to pretrgala. Prihodnja seja bo jutri. _ _^ T 1J ubij a iv t, 1. decembra. Z o gorskimi volitvami ee bodo v kratkem tavila tudi sodišča. Ljudska stranka je naročila svojim somišljenikom, naj poizvedujejo, kje so oblast a pri volitvah zakrivila kaka zlorabo oblasti in to ovadijo sodiščem Stranka je dala tiskati posebno vzorce za takH ovadbe. Posebnega upliva pa ljudska stranka oi teh ovadb nima prič kovati. Og*rr. Proračan kaže 66 7 < mil jonov tcaukov dohodkov in 66 73 mil. stroškov. Vladno poročilo slika srbske državne fijanee vse v ugodnejših barvah, nego so jih opi-savali razni listi. Čtsopisi so zatrjevali, <1» ne mo rejo plačevati urada k *» in častnikov, ker so diživne blagajnice prazne. Vladao poročilo pa trdi, da so drž.vni dohodki bili djsti večji, nego so bili [ r , injeni Pcs'-bao ind rektni davki s j doati več donesli. Potem p( ročilo ingl.ni, da se narodno blagostanji v Srbiji v»dao vek.aa Pri bankah imajo I; .o, • vedno ved! denarja nalcžanega Trgovina se je zadnji čas prav oživela, k r se je odprla meja za . rašiče iu je bila d.bra letina. — Nam se pač dozdeva da pcročilo gosprd irske razmere v Srbiji slika nam v ugodnejših barvah, kakor so v resnic*. Italija in Brazilija Razpor mej lulijo in Brazdijo bode kmalu popolnoma joravnan. Brazih-jans a zbjru ca je odubrda že o Iškodnino, ki se ima plaćan Italijanom, ki so imeli škodo ob ne A i elabo je naletel Krepku, s prezirom je sunila njegovo roko od sebe, in g* zanimljivo zavru: la : „Saj som pozabila, da ste tu . . . Veste kaj, z v; mi bom jal kratko malo nehala ob*ovati Vi, vi — Žaruik, vi sto neznosni . . . Saj ne vem, kje ste še to ime dobili! Vladko! Vi, pa — Vladko? Pa *e celo Žarmk — oh, vsi b gov.! Zmrznila bom pri vas C M m se še, da mi ni že z lavno jez k otrpnil pri — va*, pri — Zirniku!" In obrnila se ji v stran in r.emo korakala ob užaljnmm mladenič O, z rokama mahajoč, kakor bi miai la poleteti v zrak. Pa dolgo je ni spregovorila besedice — trrmgavka mlada. Zamik p i je v dihal ob njej, da bi si skero pljuča Mihi 1 V tem sta onadva, Vršič in Nina, šetala po teknem dfiVOredu, „Zd« se mi, da ste govorili o nekih zaljubljencih, gonpodi<'oa", zamenjal je adjuukt. B0 zaljub ji ne h? Ab, pejte, pojte! To aem le tako r»kla. O kakih zaljubljencu naj bi bila govorila P M r o teh dveh . . .* BPa so vendar zuvijti vrelni ti zaljubljenci, ne, goH4oduna?" (Daljo zda,] mirih. Senat sa pač tudi ne bode us'avljal. Brazi-lijanski postavodajalci so prišli do prepričanja, da je v državnem interesa, ako dajo Italijanom odškodnino. V Braziliji je že blizu milijona Italijanov, če bi »s ti izselili, bi navtslo veliko ponianksnje delavcev. Poleg tega je pa pomisliti, da se s tem red v deželi ne pospešuje, ako as daje tistim prav, Iti SO požigali, ropili in pobijali. Ce se bi Italijanom odrekla odškodnina, bi se b tem le pospešili kaki novi nemiri. To je povod, da je Brazilija odjenjala v tej stvari. Straha pred Italijani Braailijani gotovo niso imeli. Italija bi a Brazilijo tndi vojne ne bila nikdar pričela, ker bi ae imela nobenega npanja, da bi dosegla kak uspeh. O gmotnem stanju uradnih slug. (Govor posl. A. Koblarja v državnem zboru dno 26 novembra t 1) Visoka zbornica! O slabem gmotnem stanju državnih slog se jo danes v tej visoki zbornici večkrat tako temeljito razpravljalo, di meni ni treba mnogo govoriti. Veiiko število državljanov spada v to vrsto io ti služijo državi zvesto. Ne sme se jih prezreti. A s povišanjem dtvkov, potem se sme to tudi tu zgoditi. Sloge bodo gotovo s večjim veseljem pili evojo čašo piva, če bodo vedeli, da se pomore tudi njim Dohodki d ž»vnih slug fo mi zde nesad istui in zit»gadelj sem se tudi oglasil k tcontra-govornik. Če ima kdo vel ko rodbino, n? more izhajati s temi dohod ti Ž leti je bilo, da bi bil cdiek tndi z* nižje uradnike d io»" 1 višje plače, toda o tem ne bom govoril, le predlog hočem loaovita, kateri se je bil že v odseku «ta..l in kateri se glas : „Dohodke V8«h kategorij v § l. navodnih slug je povišati za 50 g d * Jaz 8' m kurat v zavedu, kateri je podoben kaznilnici; to je prisilna delavne«. S pazniki, kateri tam služijo, pridem dostikrat v dotiko. Poziam njih službo; veliko odgovornost imajo in časih js tudi njh življenje v nevarnosti Zategadelj se mi zde dohodki v § 2. navedenih, mej moštvo spada jočih redarjev ntzidoatai Linije, kateri imtjo tako težko in naporno slnžbo, zaslužijo boljše dohodke. Tolažim se samo s tem, da je la zakon tako glede § 1 , kako* gbd-i § 2. samo provizoričen, da bo nosa zbern ca uižjemu ljudstvu naklonjtnejša, nego je sedan.a in Ha -klenu boljši zakon. Z ikon se še na m volj ali nič koleko van i, iz pod ti kalo. — (Razpisane ustanove) Z i I. 1896. raz pisane so od umrlega barona Warzbacha napravljene „cesarjce E'iaabete* ust »nove za invalide, in sicer: a) tri ustanovo pi 60 gld. za Ljubljančane, b) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz J^rš ali s H raca io c) tri ustanove po 30 gld. za rojake ia Vdntarjsvca v občini Š narrineki pri Litiji. Te nstaoove oddaja gospod baron Alfonaij \Vursbacb, in eicer: one za Ljubljančan) po nasvetu kranjskega deželnega odbera, ustanove za Kamni-čane, Jaršane in HamČane po nasveta žapanstva v Kamnika in a taoove 2a Ventarjevčane po nasvetu županstva Š ua, noeke občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrati nbožoi vo aški invalidi imenovanih občin in krajev od stražmejetra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne oglasilo zadostno število vojaških invalidov z navedenimi lastnostimi, tedaj imajo pravioo do njih tudi drugi reveži sposobnega vedenjs iz imenovanih krajev, ki se zaradi boleha-voeti in starosti ne morejo nami preživeti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po o. kr. političnem oblaatvu potrjenimi spričevali neoma-deievane e prosilcev. Dotične prošnje vložeS naj prosilci is Ljubljane pri ljubljanskem m*etaem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu s?oje občine do 2 0. decembra 189 6. I. — (Zima) je s kruto strogostjo nastopila, akopram smo še le v astronomični pozni jeseni in nas ločijo še trije tedni od koledarskega začetka zime. Včeraj amo imeli zjutraj ob 7. uri nad 12* mraza, danes pa tudi — 10 5°, sicer pa uprav kraaen aolnčen dan. — (Imenovanje) Vojaški živinozdravnik g. Tscdor Schaeber je imenovan okrajnim živino-zdravnikom na Kranjekem. — (Fara v Šiški) Sišk* spada sedaj v frančiškansko faro, a kakor čujemo, se premeai to ie v bližnji prihodnjosti. Nemški viteški red namerava namreč ustanoviti v š nk\ faro in je v ta namen ie utoni nekatere korake — (Na vozu umrl ) Piše se nam : Te dni se je pred Galetovo gostilno v Orosupljah ustalil voz na katerem so ljudje našli posestnika Jerneja Dolenca is Olinka — mrtvega. Na potu domov ga je z dela kap. Konji eo veduli, kje se mož navadao ustavlja in so se tudi tudi to pot ustavili pred Galetovo gostilno, — (Poskusen umor.) Andrej Pivk iz Škofje-loke se je minoli teden v neki krčmi v Suhi spri s Jurijem Jenkom iz Virmaš. Počakal ga je pred krčmo in dvakrat nanj ustrelil ia revolverja. Ko je ležal Jenko ie na tleh, ga je neki drugi fant na- padel še z nožem. Jenko je t>ke nevarno ranjen, da najbri ae okreva — (Samomor.) Čevljar F. KlemenPič jz Kokre Bi je pr»res«l došnik m goltaneo in umrl veled tega dragi dan Umoril ae je, ker ga je bil nekdo v krčmi — razgalil? — (Meetna hranilnica v Radovljici) V mesecu novembra 1896 je 92 strank uložilo 33 756 gld. 81 kr, 25 strank uzdignilo 3295 gld 775 kr, 25 strankam se je izplačalo posojil 21.253 gl., •tanje ulog (301) 105 502 gld. 71 kr., denarni promet 88 441 gld. 36 kr. — (Celje proti Mariboru.) Vlsda ae glede ustanovitve okrajnega sodišča v Mariboru ie dogovarja z mariborsko ob'ino, sodišče je tudi iz pravosodnih czirov neobhodno potrebno, pa vilic temu 00 poslali Csljani k pravoscduemu ministru posebno deputacijo, ter mu po njej razložili svoje skrbi. Minister je obljubil, da bede njih pritožbe aresno uvaieval*. — (Umrl) je v Laškem trgu gosp. Anton Schroidinger, nadučirelj v ZJolah pri Brežicah, brat g. dr. Karla Schmidingerja v Kamniku. N. v m. p. 1 — (Boj sa Celje.) V dunajskem občinskem svetu kot zavezniki krščanskih scoijalistov sedeči nemški nacijonaici so v zadnji seji predlagali, naj se dovoli celjskemu „Stndentenheimu" iz dunajske občinske blagajnice 1000 gld podpore. Ta predlog je utemeljeval neki dr. Pommer, kateri je v svojem govoru v najernejšib barvah naslikal silno nevarnost, ki preti nemštvu celjskemu Gmljivo je tožil, da se nastavljajo tudi slovenski uradniki, da «> Slovenci /gradili v C*ljn svoj Narodni dom, da 8d je ustanovila otrakvističns gimnazija, vs'ed česar ee sčasoma tudi nemška gimnszija premeni v slovanski zavod, ter naposled povedal, dt se je ea Of Ijski „Studentenbeicu" pač nabiralo povsod, koder živ« Nemci, da se pa vendar ni nabralo kolikor treba To je po našem mnenji pač dokaz, da so Nemci sami spoznali, ds je celjskega mesta nemški značaj le umeten in nenaraven in da prej ali slej izgine, naj že „Studentenheim" drbi t sti tisočak ali ne — (AkademiČna podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu) priredila je pod prelsedn štv< m g. pbil. Vode jala ie drogi drnžbinski večer, d >e 21. t. m. Prostorna dvorana bila je napolnjena, posebno gospodov je bila obilica, ko je ctvoril gosp. predsednik s kratkim lepim nagovotom zabavo. Zatem je nastopilo slov. brv. pevsko društvo sSli t %-ovi .Domki*, in Jungmannovi „Kiiek> pebm>u ; Goso. o»nd. meri Straši k pel je s epremljevanjeru g. drnd. med lvkanci krasni bae roIo iz ZU|č*ve opere „Zriojaki* ter vzbudil fcenetično ploskanj*-. Odi.ko »J ae omenjani pevec tudi Še osobito v če tvfro pevu ,U livadi selenoj", kateri je pel .Slogiu kvertet" gg. Kunej, Supan, lvhnntc in Strašek. Vebk ut h napravila j« tudi Jenkova „S abo svera je brlela", katero so peli gg. Kuuej, Vadnjal, Sup«j, Serjun, Srašak, Geta Idi, Karba in Jošt. TVko je don. m I \<čer udeležencem najobilmjš- ga glaeb-oega sžitku kuttremu je sledil vesel ples in prosta ia bava. ki se naglo razvila in in jala v pozno nt č. Zadeta točka zbor aŽ vela HrvaUka" morala ee je ponoviti — (Shod pol. društva „EdinoBt" v Šked nju) je bit jako številno obiskan iu eo bile vae predložene reeoiucijs KOplaano v prejete. — (Ivan Navratil f ) U »ril g Ivan Navratil je bil staroeta ,«lovenskega kluba" iu predsednik »podpornega društva za slovernke visokošolce na Dunaju". U url je v soboto 28 novembra p.i kom^j tridnevni holezni v 72. letu h-.t.je ^taresti. Občoemn zboru iHidpo>n<*ga dm^tva dno 14 novembra je g. N*vr*tit še predsedoval in od zadnje bolezni, ko je po sitni |n.'ift,l nevarno operacijo, okreval je tako, d.k je mi gel kretati se kt.k v kidrnv neož. Rajnki je bil vh«Hkczt bln^a o- ;i. Dunajska slovenja kolonija izgubi v njem milega sodruga, slovenski narod vrlega delavca na narodnem polji, slov.-nnk.-i mladež pa skrbnega očeta. Slovenstvo je pospeševal, kjer je le mog«). V a(»r.h letih b.Ia mu jo slovenska družba v Biovenaketia kiubu prava sla* t — bil je vedno prvi v društvu in ustrajni I veseleč se mej mlajšimi najdalje. Zadnja bolezen ga je s cer ma'o potrla, a okreval je tako, da nihče j ni plut.il, da ga tako brzo zadene črna usoda. Večnaja mu pamjat! — (Gosp. dr. Matija Murko) je, kakor je „Slov. Narod" poročal, imel bivši teden svoje habilitacijsko predavanje na vseučilišča danajskem. Predmot mu je bil: Prvi početki rnekega romana. Dvorana, kjer se je imelo vri.ti to predavanje, bila pa je pred določenim časom tako prenapolnjena, da ni bilo več najmanjega prostora. K sreči, da so 5 minut pred predavanjem odprli večo dvorano, kamor smo se preselili. Predavsuje je bilo vele-zanimivo. Naš rojak je na danajskem vseučilišča in ni j SI »venci gotovo prvi, ki je imel tako številko poslušalce/, visokih uradnikov iz raznih mi* nisterstev, osivelih učenjakov, vseučiliščnih profesorjev, državnih poslancev, častnikov, vseučiliščni-nikov. posebno pa je došlo mnog) starejših in mlajših Slovencev na Dunaju Kar drugače ni navada, slišali so se ob koncu predavanja od v&eh stranij glasni bravo klici. — (Konoert slovanskega pevskega društva na Dunaju) pod vodatvom g oep Huuada no 7. decembra v Ronacherjevi dvorani. Pel se bode Dve f »kov Psalm 149 , mešani zbor h sprt mijevanjom orkestra, dalje D^c rakovo delo .Napadi/ pie č v dušu mon", mešani zbor a capella M ški zbor pro izvede Nedvedovo .Popotnikovo peasnu, v kateri pnie «olo gosp. Ig. Mlčob, potem R ibinsteinovo plOrpo' h t-pieiiiljeva< jem orkestre. Žsneki sbor bo pei Dve takove moravske dvospeve za sopran in alt in sicer „Beg" 10 „Prstan*. Vmes bo avuala godba 4 bos-herc. pešpolfca S-uetanovo ouvirturo k operi „Libuša* in Gl nka R\n a inaltajs. V drugem oddelku svuala bo vojaška godba nasledi je komade: Sme tank Fi\ : F.ntasij* z vProdane teveste. Hei .erai y r G : K-.nt Hi;, po n^r.ul-eru ruaknm m ativu M jsz kewaky M : Sereoad<*. Leiboll K: Hrsetiki doao, venec brvatskih pesmi. Čižek K.: Marš eestavljeu is inc'ORlovanskib narodmb peti Oikar je postal g 11..bi pevovodja slov pe*ske^a društva, to dru štvo vrlo napreduje. Vpisaaih je do.dij 60 pevk io okoli 100 pevcev — Razpisane službe) M "t> finaočnega svetnika v VII in m -h! i tajniku v Vili. čin. raz.elu. potem jedio, eventvelno več mest k o n c i p i s t n v z adjuton 600 gl 1. pri tinančni prokuratu i v L ubijani. Prošnju službenim potim do d e 10 d- c< mV.ra predsedstvu tia. ravnateiiatva v Ljut-ljani. — Meoto (iu. Bve(n>ka pri koroški ti 1 prokuraturi v Vil. čin. razredu, e.entavelno mesto Ii i tajnika v VIII. in pristava IX čin. razreda. Prošnjo do dne 10 d c uobra predsedstva fi 1. rav-neteij-tva v Criiovcu. — Dve mesti fii. svetnikov v Vil čin. mzreda, mesto tajnika v VIII. iu m sto pristava v IX čiu. r.i.r du p-i fi 1 prokuratan v Gradcu. Prošnje do ili>- 10 deceubra p ed«ed->tvu fin. ravnatiIjstva v Gradcu. * (V banditskih rokah) Princ Krneet W n din ob gl ft a, ti pničar^ki nadporočnik, je bil šel za radi uvoj»-ga zdravja v spremstvu nekega dunajskega zdiavttika na Kjre'ko. Na nekem sprehdu so ga vjeii ha-doje in ga r zdravnikom vred odpeljali v gora, Princ je imel pri sebi v* I »o svoto denarja in mnogo dragooonnstij. * (Obsojen ponarejaleo.) Porotno sodišče dnuajsko je le dni dognalo razpravo proti ponare jalon tb'igaeij Kn utanfi, o katerem smo svoj fas oli.š ro poročali. Kolkor se je moglo konstatovati, ponaredil je Krauteuf za kakih 42 000 gl. obligacij in papirjev. K ponarejanju ga je bila zavajala njeg »va it.J j pokojna mati, ki se je zastrupila, ko so bili ptfsli pol.cijski organi, da aretujejo ujo in siua. Sodišča je stavilo porotnikom dve vprašanji glede ponureJHnja in glede go!jufi(e. Porotniki so potrdili obe vprašanji. Dod^too vprašanje pa, da li obto reaso m« rda ni 1 dgovt.ron za svoja dejanja zaradi morebitne bolesni na dubu, uo ?a'>ikali aoglauno. Na (smsllll tega izreka je nodišč* obs diio Krant-mf s na 18 let teike leče, pooetrene s p Rtom. Ob sojenec je izjavil, da je z obaodbo zadovoljen. * (Elvira, idi v samostan!) D n Kerlos je n«. io s eiikarjem Po( Ij jem uheglo hčer, princezinjo l/viro zavrgel, kar se mu je po vsem sveta jaao zatierilo, saj je njegovo lastno življenje vse prej nego uzorno. Princezu a Elvira se mudi zdaj v Va-lenojji v ŠpBUaki. 1> . Karlos je poslal k njej nekega španskega duhovnika, naj jo pregovori, da stopi v Ht mn'tan, a prmoezmia ga niti pt slušati ni hotela. * (Stari dijaki) V lepem Amsterdamu osnoval se je klub dijake", kateri so že najmanj deset let na vseučilišču. Trejenianjo in oddajo tovornega blaca po celo v utove. Z 4 prevažanje voz z linškegi kolodvora na lin4ko prekla-dieČH ali obratno ae računajo v lokalnem tanfu navedene prevaŽHvalnn pristojbine, v kolikor ne ob toje direktni vožnji poetavki na lin^ko prekla-diščo ali a tega prekladišča in sicer: a) v slučajih, v katerih poleg te prevaževalne proge daljea proga c. kr. avatr. drž. železnic ne pr.de v poetov; b) v slučajih, v katerih poleg te prevaževalne po^e še daljša pr<:ga c. kr. avst. drž lelesaiue pride v [mštev, pri pusiljatva.li od najmanj 4000 kilogramov za voz ad a) in ad b) po 4 kr za 100 kilogramov, pri pofiljatVtth z najmanj 10 O0J k lograniov za voz ad a) 4 kr. in ad b 1 3 kr. za 100 kilogramov. Postranska pristojbine, ki se bodo morda pobirale pri sprejemanju ali oddaji blagi, kakor pristojbina za nakladanje ali razkladanja, sklaitiščina. zaračunajo so po občnem tarifu Na linški kolodvor doali vozovi se le tedaj brnz poeradovanja prejemsIoM postavilo na prekladišće, ako se v vožnjem liatu označi wLinz UttMOhUgpIatS* kot postijo, »i katero je blago namenjeno. — Državne železnice Dne 1. decembra otvori se mej pontajama Pivvnicaoa in tfejjpeetovv v i I8a j, kilometru proge Tarnovv-()rl6 ležeče posta-jaliide Wierchomla za osebni iu pratežni promet Vlak iz Wiercliomle v Tarneivv odhaja ob 6 uri 56 minut zjutraj in ob 3 uri 8 minut, popoludne iz Wierchomla v Orlo pa ob 10 uri B minut zjutraj iu 5 uri 48 minut popoldne, Vožnji Imti izdajajo se na postajališču pri stražnici st. 97. Pratei bh odpravlja proti poznejšemu plin'ilu — Krajevna železnica Tarnopol Kopy-Ozyiice h p Stajami O.itruvv lierezovvica, Proa owa-Mikulince-Strusovv, Trembovvla, I)ereti:eiwka in (Jiio-roHtk6w ee je due 25. novembra izročila javnemu Diometu. Pri tem so ho vse postaje otvorile za ves pn met začasno izvzemši razstreljivo. Od dne otvoritve se je podaljšal osebni promet pri tovornih vlakih St, 1361 in 1872 železnice Stanislav-llusia,tyn •od ',' oitk.rva do lluuiatyna. L' Zobobol olajšujejo sobne kapljice lekarj a Piccolij a v Id ubij ani (Danajska cesta), katere bo bile odlikovano s Najvišjim priznanjem Nj. e. in kr. Vis. prejasne gospfi prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje B»F~ Štefanije. -**>3 Steklenica velja 20 kr, 6 (2302—4) MeteorologiČno poročilo. November Čas opazovanja Stanje barometra v mm. TempB-ratura v 'C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v ž> urah 80. l.der. • 9. zvečer 7. Bjntrnj 2. popol. 740-8 738'1 73<>'0 —7-6 —105 20 si. svzh. Br. svzh. sr. jzab. ukoro jas. jasno jasno 00 Srednja včerajBnja temperatura - 83°, za 8'8° pod Bormalom Popravek: V nedeljo 29. novembra zvečer kazal je toplnm<>r —B'l*, no pa —1*1 . dne" 1 decembra 1890 Bknpbi državui .u v autah ..... fiknpni driavui dolg v srebrn .... avstrijska zlata renta....... fi.viitr:,.- V i kronnka renta 4e/, ..... Ogeitiku slala renta 4°/t....... Ogor&ka kronska r:*DU\ 4l'/„ ... &■■.j-i ii.iv bančne delnica . , Kreditne delnice......... London vista........... Nemški dr*. l>-.i K.-., v. 100 m&rk . , K mark............ 90 frank?v........... Italijanski bankovci........ C kr. cekini ... ... Dn6 30. novembra 1S96 «°/0 državne srečke iz I. 1864 po 260 gtd. Državne srećke iz 1. 1864 po 100 gld., . Dunava rog. Brečke 5°/0 P° ■ *'1 gin* • • Zemlj. obf. avstr. 4",°;« »lati »aat. listi Kreditne srećke po 100 gld......198 Ljubljanske srečke.........22 Budolfove Broćke po 10 gld......29 akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. , . 153 Trauiwav-drn*t. volj. 170 gld. a. v. . . . 450 Papirnati rnbeli........ * 101 gld 3.r> 11 101 30 122 70 KO - 76 122 _ 20 99 10 i 9H9 — 361 60 c i 19 ■ 95 58 85 ■ 11 l 76 s <» 53« t ♦5 n 35 1 ■ 88 i 144 gld. — kr 131 a a — • ■ 75 75 9VU . Trgovskega učenca vzprejmem takoj v svojo trgovino z mešanim blagom. (3299—3) Fran Fiflcber v Kamniku. 3:sp;il iina želi vatopltl kot prodajalka v kakem manjšem mestu ali na deželi. — Ponudbe vzprejema upravniStvo .Slov. Naroda". (3317—1) Gerdlnlč Aleksandrlna naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega bra'a, gospoda Frančiška Serafina Gerdiniča c. kr gimnazijaluega profesorja ki je po dolgotrHJni mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 49. lo'n svoje dftbe,. danes blaženo v Gospodu zuspnl. Truplo dmzega pokojnika se bode v Bredo, dne 9, decembra 18"0, jiop ludne Ob 4. uri, iz hifie žalosti, na škofijskem trgu št 20, odpeljalo na pokopališče k \e, Dunaj ; cea Selstlial ▼ SolriOfrrad, oea Amitntten na Dunaj — Ob 11. uri r-.n min. dopoludne osobni Tlak t Trbli, Poutabel, Holjuk, Iovpp, Ljubno, Selstlial, Dunaj. — Ob 4. uri pnrmlmln« Osobul Tlak t Tri.u Boljiik, Colovon, i.julnui, ćos Sel »tli nI t Soln.-. r- 1 Ijctiil-Onntein, Z0U n& Josoru, Iiiomont, Bra^ono, Ourih, Oenaro, Faria; con Klein-Heiflin^ t stnjr IjIho, BudejeTioo, Plaenj, Marijino rara, Hob, Kranrovovii.ro, Karlore vare' Prago, lilpjikn, Dunaj vla Amiteiten. ' Proga v Novo mesto in v Kooevje. Ob 6. url 16 min. ijutraj meiaui Tlak. — Ob 14. uri 55 min. roa polnilno motani Tlak. — Ob 0. uri 80 min. cveder nmannl Tlak. Prihod v I.pib))uiio (juž. kol.). Proga lz Trblta. Ob 5. url 61 min. ajutraj o»< bul vlak s Dnnnta »In Amiletton, Idptkega, 1'raRe, KrnnooTih tkot KarlOTih riro», U.-i . Mul iiinlh TaroT, Planja, lln.Ii jrv.i- aoluotfrnda, Dinoa, Stoyr», Omundaua, ImifiU, Aurn»...i Ijjiiliun, OeloToa, Beljaka, Fraknaoiu'nate. —Ob 11. uri M min. dopoludn« oauhnl Tlak ■ Dunaja vla Amttottan, KarlOTih TaroT, 11 Marijlnili varov. Planja, HudejeTio, Solnograda, Linoa, Htejra, 1'arlaa, Ouuovo, Ourllia, lir. ' Ki-nrii, Inomoata, Zella na jhjtvru, Irfitid-OaitaliiB, Idubna, OolOToa, Iiinoa, Poulabla — Ob 4. uri 66 min. popi4l ta Ljubi j tau« (drž. kol.) v Kamnik. Qb 7. nrl 13 mii. ajutraj, ob S. uri 6 min. popoludne, ob e. tu 60 m'n. jivi-1'or, ob 10. ari 'j6 ntln. iTnior. (Poalednji Tlak le t oktobru ob n.> el.ali ln pras iikih.) Prihod v l.|ubl|Muo (drž. kol.) Is Kamnika. Ob 6 uri 60 min. ajutraj, ob M. uri 16 min. dopoludne, ob 6. url 90 min, arener, ob 9. uri 66 min. iTe6tr. (Poslednji Tlak lo t oktobra ob n. h i,* In praanikih ) Prodaja vina. Imam na prodaj okoli 300 hektolitrov belega ln črnega Vina. Cene zmerne, postrežba točna. Za pristnoat vina se jamči. Mali vzorci so ne pošiljajo. (3257—5) . ZLv£. 2P-u.3raaa.rirx, Dignano, Istra. Postranski zaslužek 150—200 gld. meseono za osobe vueb poklicnih vrst, ki se hotć pehati b prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na ,,Hauptstadtlsohe Weohselstnben-Oesollsohaft Adler * Oomp., Bndapest'1. (30(5 >-18) |tn(hii«tVl|< 1541 Te etužbe so vse stalne in dobivajo stalno namefčeni stražniki aktivi-tetno doklrdo, ki znaša 10tt/0 plačo dotičnoga plačilnega razrfda. EUapisojejn ro pa tudi hIiikIi«' tiMOimiajMl ili |»io v i#ori«-nili *trnžiilkoi z letno plaćo ftvlil. Veakemu atražn-ku gre todi naturalna obleka in obutev. Prodnje za te službe je vložiti pri podpisanem magistratu do lO. decembra 1896. Prošnjo, katera mora b ti pravilno kolekovana I vsemi prilogami vre), spisi prokleo s.im in jej prideni izkazilo o starosti (krstni list), o trdnem zdravju, o posebni sposobnosti za službo, o znanju slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu in pa o dozdanjein vedenju in službovanju, oziroma poslovanju Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 10. novembra 1890. St. 86.850, Razglas. [8891—9) V četrtek, dne 3. deeenilirn fftOO se bode mej 11. in 12. uro dopolOdne vršila pri tukajšnjem uradu minuendo licitacija za preskrbljevanje hrane in vožnje odgoncev pri odgonske postaje občini v Ljubljani za 1.1897. K tej licitaciji se \abijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemnika vkžiti 50 gld vurščine. Mag strat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 20. nOVambra 181)6. Važno! Važno! Za vsako rodbino primerna darila za Miklavža in Božič po znižanih cenah priporoči Mestni trg *t. 24. (88 s-d Kožuhovina v največji izberi. _______a gladni za slabotne in bolnike posebno pri boleznih na prsih, pljučih in v goltanou, za kašelj, hripavost, influenco malokrvnoHt, bledičnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tudi za netvoznost in splošno telesno slsbost kot dijetetično sredstvo že BO let i/.borno izkuse.no in od zdravnikov ptiporočeno. (3314—1) Dobivajo se v lekarnah, v boljših drogerijah in Hpecerijah, kakor tudi naravnost pri Ivanu HofT u, dvornemu dobavitelju, Dunaj, I,, Graben, Braunerstrasse 8. |»ro>N|Mt|4g I |t> mulinim |>r<>y [»lavno ln IVisulto. ■-^-^■-^'^•^^ izilaj.itbli in odgovorni uroduik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".