PI C a m t) rojni ¥Zoroi za perilna oblačila. Navod za prikrojevanje ženskega, moškega in otroškega perila. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal in izdal krojaški mojster v Ljnbljaiii. (Pisatelj „Knjige krojaštva", „Toalete", in „Krojnih vzorcev".) ■v Z izvirninai pociolDami, tabelami in merili. Ponatis prepovedan. Ljvi'bljan.a. Samozaložba. — Tisk „Narodne Tiskarne". 1895. O n d o Kratek: i2:vleóek: iz mnogobrojnih ocen in dopisov, katere je prejel pisatelj o svojih knjig-ah iz raznih dežel. Podpisano načelstvo izreka Vam o obeh nam predloženih knjigah za moško in žensko prikrojevanje svoje najpopohiejše priznanje, ter more Vaše knjige tako glede na izvršbo vzorcev, kakor tudi glede na obdelovanje tvarine vsakomur najtopleje priporočati. Načelstvo krojaške zaUruge na Dunaju: Jožef FenzI, načelnik; Franc Tischer, namestnik. j „Toaleta" od M. Kunca je jako praktično delo. Po jednostavnem in kratkem načinu : podaja najpriciznejše eksplikacije. Sestava ima mnogo navidezno neznatnih izboljškov, i katere bode vsak praktik jako važnimi in umestnimi priznal. Tudi gledé na ukus : moramo temu delu vso čast priznati. To velja posebno gledé konstrukcij jaketov, reversov, ' krožnih plaščev in pelerin. Le Bloniteur universal des Modes, Paris in Leipzig štev. 6. od 15. junija 1891. : Vaša knjiga (Toaleta) Je istotako, kakor Vaša prejšnja dela spregledna in lahko ! razumljiva. Vsled tega bode marsikateremu pričetniku služila v temeljno podlago stroko- ■ znanstvu. i Izvršili ste s to izdajo vse hvale vredno in patrijotično delo. ' Wendelin Motti, c. in kr. dvorni založnik v Pragi, ■ predsednik starešinstva Evropske modne akademije. Kar mi pri „Knjigi krojaštva" najbolje prija, je nje popularna in precizna (točna) razprava, ki teorijo tako na kratko in umljivo (predava. Teorija sama na sebi ima prav dobro podlago in sem preverjen, da si bodejo celo stari mojstri to sistemo prilastili. Konstrukcija hlač sme se pa brezskrbno meriti s sestavami najboljših mojstrov-veščakov. Janez Pere, prikrojevalec v Blonakovem (München) (bivši učitelj prikrojevanja v Stuttgartski akademiji). Vaša metoda ima posebno vrednost zaradi njene točne, kratke in poljudne razprave. Jako umestna je uporaba „Jednote", vsled česar ne treba več šablon in redukcijskih (pre-naševalnih) meril. Vsakdo se sme na Vašo metodo tako sigurno zanašati, kakor če bi se prikrojevanja izučil na kaki akademiji. Janez Richter v Dečinii pri Labi na Češkem (izdatelj od c. kr. mmisterstva potrjenih krojnih vzorcev za obrtne šole v Avstriji.) Veseli me, da Vam morem poročati, da je strokovni odsek našega društva Vašo „Knjigo krojaštva" jednoglasno priznal kot izvrstno učno knjigo za pouk modernega prikrojevanja. J. Liiiphardt, direktor meščanske šole in načelnik obrt. društva v Braunau na Češkem. V priznanje zmožnosti in delavnosti sprejelo Vas je starešinstvo Evropske modne akademije jednoglasno svojim članom in Vam pošljemo diplomò: Direktorij Evropske modne akademije v Draždanah, A. Strobel. Opirajoč se na mnogoletne skušnje, priznavam, da „Knjiga krojaštva" povsem ustreza svojemu namenu, ter je zato mnogo boljša od drugih tujih knjig, ker je lahko umljiva. A. Bornie v časniku „Edinost" v Trstu. Pošljite mi vnovič Vašo izvrstno „Knjigo krojaštva". A. Stauder, Luzern v Švici. Hvala Vam za „Knjigo krojaštva". Z malim trudom se iz nje vsakdo lahko sam j navadi prikrojevati. J. Frankovič v Corgnale, Istrija. Na moje priporočilo naročil si je Štefan Osenjak Vašo „Knjigo krojaštva" ter se je kaj hitro v način umetnosti našel, tako, da sedaj po Vaši metodi kroji in se mu vse ' delo najboljše posreči. Pošljite mu sedaj še „Toaleto". Fr. Seraf. Rath, župnik pri Sv. Lorencu, Štajersko. Društveno vodstvo izreka Vam toplo zahvalo za „Knjigo krojaštva", ki je jako ^ poučljiva Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani. Čutim hvaležno dolžnost. Vam o dobrih uspehih Vaše knjige poročati. Iz časnikov mi nikdar ni bilo mogoče tako dobrih vzorcev prirediti. Sprejmite za Vaš trud mojo prisrčno zahvalo. A. Gerbec v Nabrežini pri Trstu. i Vaša knjiga „Toaleta" je jako praktično in umetno izdelana, Bog Vam podeli milost, da bi umetnost Vašo še nadalje zdravi izvrševali. J. Slejška na Dunaju. in O D m % rojni vMorei za pen na ob ači a. Navod za prikrojevanje ženskega, moškega in otroškega perila, Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal in izdal krojaški mojster v Ljubljani. (Pisatelj „Knjige krojaštva", „Toalete", in „Krojnih vzorcev".) Z izvirniri:ii poclobanii, tabelami In^ merili. Ponatis prepovedan. S Samozaložba. — Tisk „Narodne Tiskarne". 1895. D= m Ü Vse pravice se pridržujejo. Vvod. p sem pred nekaterimi leti poleg svojih nemških knjig, obsegajočih mojo sorazmerno-jednotno metodo o umetnosti prikrojevanja moških in ženskih vrhnih oblačil, priredil prve slovenske knjige za oblačilne stroke, vodila me je želja, pomoči svojim sorojakom, ® ki se pečajo s krojaškim rolcodelstvom, do višje strokovne izobrazbe. Mnogoštevilne hvaležne izjave, došle mi iz raznih krajev slovenske domovine, pričajo mi, da moj trud ni bil zaman! V teh izjavah našel sem doslej edino zadostilo, a tudi napotek nadaljnemu delu. Razne prilike — posebno na mojem strokovnem učilišču, — pokazale so mi pa, kako potrebne bi bile našemu narodu tudi knjige, obsegajoče take krojne sestave, ki se vedno rabijo pri delu v domači hiši. Naše ženstvo poučuje se v ročnih delih nekoliko vže v šoli; tudi se ne manjka prilik, izučiti se v šivanju in vezenju izven javnih šol, a ni je bilo doslej prilike, priučiti se cenim potom prikrojevanja tistih raznoličnih oblačilnih predmetov, koje potrebuje varčna g-ospodinja, če hoče svojo pridnost in spretnost v šivanju porabiti zasé in za družino ! Pogrešali smo praktičen navod, kako je prikrojevati perilna oblačila za ženske, moške in otroke; isto tako tudi navodila za prikrojevanja vrhnih oblačil za otroke v nežni mladosti, kakoršne skrbna mati vže iz gospodinjskih ozirov, — pa tudi z veseljem, — sama rada izdeluje. Po vsestranskem temeljitem proučevanju v to smer spadajoče strokovne literature in po mnozih praktičnih izkušnjah odločil sem se za izdajo metode, pri kateri ni potreba priučenja teorije, ki je za marsikoga jako težavna. Pri tej metodi, katero sem natančneje opisal vže v „Knjigi krojaštva", načrtujejo se vsi kroji s pomočjo „prenaševalnih meril" (palčic) po eném in istem načinu s podlago primernih vzorcev, v različne veličine. Ta metoda za načrtovanje krojev za perilo in otroško obleko povsem zadostuje; za samopouk pa je najlažja izmej vseh. 4 i^- Prenaševalna merila izumljena 1. 1828. po Compag-niu v Parizu rabijo se kot prikrojevalni pripomoček od istega časa po vsem svetu, posebno pa tudi pri modnih časnikih. Na Nemškem in v Avstriji je to metodo največ razširil H. Klemm, svetovno znani soustanovitelj evropske modne akademije v Draždanah. Njegove obširne strokovne knjige dostale so vže nad petdeset izdaj, — število, s katerim se ne more ponašati nobena druga obrtno-strokovna knjiga. Želeč seznaniti sorojake s to jednostavno metodo, obrnil sem se do založništva Klemmovih knjig v Draždane, in le prijateljske razmere, ki me kot člana evropske modne akademije in sotrudnika pri njihovih časnikih spajajo ž njim, omogočile so mi prirediti izdajo Klemmovih vzorcev v obsegu, kakoršen je dosedaj mogoč v našem narodu. Izbral in vredil sem iz obširnih knjig le najpripravnejše vzorce, ki imajo trajno vrednost. Izdajam jih na posebnih tabelah v dveh knjižicah; jedno pod naslovom „Krojni vzorci za perlina oblačila" ; drugo pod naslovom „Krojni vzorci za otroška oblačila". Mej berilo pa sem za boljši pregled vstavil svoje lastne izvirne vzorce za konstrukcijo moškega perila, in navodilo za premembo krojev pri neravnem držanju života. Moje vzorce sem tako sestavil, da je moč načrtovati jih kakor Klemmove, s pal-čicami, a tudi neposredno s centimeterskim merilom za vsako veličino. To bode posebno prijalo mojim učencem in poznavalcem moje sorazmerno-jednotne teorije. Sorojakom svojim posebno pa slovenskemu ženstvu, kateremu so te knjižice v prvi vrsti namenjene, podajam torej v roke poleg svojih lastnih sestavov, odlomek najimenitnejšega dela, katerega premore literatura v imenovanih strokah. Vem, da bodo te knjižice vsem marljivim in varčnim gospodinjam dobrodošle! Meni pa bode ostajala zavest, da sem, četudi z ne malimi tež-kočami in žrtvami vstvaril zopet novo, dobro in koristno delo ! Matija Kune. ->4 5 H- I. Razlaganje. o risanju matematično sestavljenih krojnih vzorcev. Kakor pri risanju sploh, tako se rabi tudi pri risanju krojev vogelni črtovnik (Winkellineal), svinčnik in pa merilo. Za povekšanje vzorca v takozvano normalno veličino, to je za popolnoma doraslo osobo, služi nam navadno centimetersko merilo. Kroj, katerega na ta način povekšamo, pristuje osebi, ki meri okolu prsij (zgornja širina) 96 cm v celem, ali 48 cm na polovico, to je, od hrbtne do prsne sredine. Za vsako drugo zgornjo širino, bodisi večja ali pa manjša kakor 48 cm na polovico, vporabljati pa nam je merila, ki se strinjajo z dotičnim obmerjem zgornjega života. Kroji narisujejo se lahko neposredno na blago ; boljši pa je načrtati kroje na papir, dokler se nima dovelj izkušenj, kako vporabljati blago. Le s podlago pa,pirnatega vzorca ti je mogoče hraniti pri blagu ter tudi koščke blaga porabljati v prid. Vsaki vzorec postavljen je tako, da leži ob vodoravni in navpični črti. V pravem kotu tacih črt najdeš vedno kako po sebno znamenje, navadno črko a ali O. Taka črka pomeni pri četek načrtovanja in tam položiti je merilo s št. 1. Če hočeš torej načrtati kak kroj, potegni naj prvo ob vo gelnim črtovniku vodoravno in navpično črto. V kot zapiši si kakor vidiš to na vzorcih, dotično črko. Na to vzemi merilo, ga položi z začetkom k črki, ter zaznamuj, ne da bi ga premaknil zaporedoma navzdol po navpični črti, najprvo tiste številke, ka tere vidiš na vzorci. Pike, katere zaznamuješ ob navpični črti imenujemo dolg-ostne točke, ker nam odmerijo razdelke vzorca v dolžini. Od istih dolgostnih točk, pri katerih vidiš na vzorcih potegnjene preme (vodoravne) črte, potegni jih tudi ti s tem, da priložiš vogelnik natanko ob navpično črto. Ko si potegnila vse preme črte, zaznamuj (vstavi) zopet, tako da položiš začetek merila k navpični črti, vse številke, katere vidiš na premih črtah. Na ta način dobiš razne pike za posamne razdelke vzorca v širini. Te pike imenujemo širokostne točke. Ko imaš vse dol-gostne in širokostne točke kroja zaznamovane, potegniti moraš od jedne točke do druge ravno take konture (obrise), kakoršne vidiš na vzorcih. Paziti moraš, da bode imel povekšani vzorec isto obliko v velikem, kakor jo vidiš v majhni podobi. Konture narisane so na podobah nekoliko močnejše od konstrukcijskih (sestavnih) črt in pomenjajo ali zgiij blaga ali pa šive dotičnega kroja Natančnejega pojasnenja mi v pisani besedi pač ni mogoče podati, a menim, da bode to razlaganje zadostovalo vsem, ki so pri izdelovanju že v rokah imeli kaki kroj. Natančno opazovanje posamnih vzorcev, posebno pa tacih» ki imajo le malo število stavnih točk, in praktične poskušnje dovedle pa bodo gotovo vsacega do spoznanja te jako jednostavne in lahke prikrojevalne metode. Če še pristavim, da se v risanju lahko vadiš tudi tako, da narisuješ kroje za vajo s kredo na mizo, in da ti lahko služi pravokotni rob mize za pravokotne črte, povedano je vse, kar ti olajšuje učenje krojnega risanja. Ker so vzorci krojev, katerih zaradi veličine ni mogoče podajati v naravni veličini, tudi v moških in ženskih modnih časnikih postavljeni na podoben način, imelo bode sezna,nje s to metodo tudi v tem oziru mnogostransko in trajno vrednost. IL Razlaganje. Kako se narisujejo krojni vzorci v različne veličine. Za narisovanje krojev v različne veličine rabimo pri tej metodi prenaševalna merila, katera so pridejana na posebni veliki poli tej knjižici. Če jih hočeš prirediti za trajno porabo, prilepi celo polo na močen papir ali karton. Ko se ta posuši, razstriži posamna merila narazen. S tem dobiš 40 različno dolgih meril, ki ti zadoščajo za vse životne veličine, oziroma širine. Te merila imenujemo prenaševalna palčice. Vsaka palčica ima 48 delov. Pri krajših palčicah so ti razdelki krajši, pri daljših dalji. Le palčica št. 48 vjema se s pravim centimeterskim merilom; pri vseh druzih pa so razdelki večji ali manjši kakor pravi centimeter. Iz tega je razvidno, da bode vsak kroj toliko večji, kolikor daljšo palčico za načrtovanje vporabiš. Jeden razdelek merilne palčice št. 48 je n. pr. ravno polovico krajši, kakor jeden razdelek od palčice št. 24. Vsaka palčica pa meri toliko pravih centimetrov, kolikor jih je na koncu palčice s številko zaznamovanih. Če hočeš torej načrtati kroj n. pr. za osobo, koje zgornja širina znaša 50 cm v polovici, vzemi za njo palčico, ki ima na koncu št. 50. Za polovično zgornjo širino 40 cm vzemi palčico št. 40. Za zgornjo širino 30 cm vzemi palčico št. 30 i. t d. Ker prenašaš iz krojnih vzorcev vedno ene in iste številke, katere so pri vzorcih označene, je očividno, da mora vsak kroj, kojega načrtuješ z merilno palčico, primeren postati dotični zgornji širini, ker je jednaka z dolžino vporabljene palčice. Samo po sebi se pa razume, da moraš za razne veličine vedno poiskati najprimernejše vzorce. Mej temi nahaja se jih tudi nekaj, ki se načrtujejo neposredno s centimeterskim merilom. To bode pa pojasnjeno pri razlaganju dotičnih podob. Kedar se v praktičnem delovanju privadiš vzorce prav vporabljati, spreminjala bodeš prav lahko tudi njih obliko, kajti z majhno spremembo kake konture dobi vzorec drugačno lice. Če se tudi šega pri perilnih in otroških oblačilih tako hitro ne preminja, kakor pri vrhnih oblačilih odraslih osob, vidiš in najdeš vendar mnogokrat kaj novega, kar s podlago tvojega vzorca tudi ti lahko napraviš. Če hočeš imeti palčice vedno v takem redu, da vsako hitro najdeš, napravi jim na zadnjem koncu ljuknje, v katere zaradi trajnosti zabiješ navadne ušesca (Oesen), ter jih nabereš po zaporednih dolžinah, po pet ali deset skupaj na močno nit. Kdor ne bi hotel cele pole razstriči, pomaga si pa tudi lahko s tem, da polo ob isti palčici, katero potrebuje pregane, ali pa, da si stavne točke za vsaki slučaj prenese iz dotičnega merila na poseben trak (streifen), ali pa na črtovnik. III. Razlaganje. Načrtovanje navadne moške srajce z merilnemi palčicami. (Glej Fig. 1—7 na str. 9.) Da mi je mogoče načrtovanje krojev tudi glede poimenovanja raznih krojnih delov nekoliko natančneje opisati in zato, ker se mej Klemmovomi vzorci na tabelah tako jednostavnega vzorca za moške srajce ne nahaja, priredil sem po lastnih izkušnjah v ta namen nekaj svojih izvirnih vzorcev. Številke, katere vidiš na Fig. pomenjajo razdelke na palčicah. Za te razdelke rabil bodem nadalje vedno skrajšano 8 K- besedo „delki". Če torej pišem n. pr. 6, 22, 40 delkov, pomeni to vedno 6, 22, 40 razdelkov dotične palčice, katero bodeš pri načrtovanju vporabljala. Fig. 1—7 kažejo ti tudi, kako ima blago ležati ter še to opomnim, da so obrisi (konture) tako načrtani, kakoršna mora biti srajca, ko je vže sešita. Dodati je torej povsod kjer imajo priti šivi '/2—1 delka za šive. Za sprednji stan Fig. 1. odmeri od točke a, katera leži ob zgibu blaga, za gube 10 delkov do O, ter potegni od tam navzdol navpično črto. Na to vstavi dolgostne točke od O navzdol in sicer: za izstrižek pod vratom 6 delkov, za globino rokavne ljuknje 22 delkov, za globino prsij 40 delkov, za dolžino sprednjega stanu 90 delkov. Na premi črti na vrhu vstavi od točke O naprej za vratno spičko 6 delkov, za vstavek prsij 10 delkov, za ramno širino 22 delkov. Na prsni črti odmeri od št. 22 za širino prsij 29 delkov. Za prsni obklad napustiti je IV2—2 delka. Če hočeš prsij posebej vstaviti, napustiti moraš za šive tudi ob prsnem ustavku 1 delek za šiv. Ramo je na koncu pod št. 22 posneti 3 delke. Na zadnjem stanu Fig. 2. leži blago v zgibu od točke a. Od tod je za gube vstaviti 24 delkov, za širino pa 36 delkov. Ramo je posneti 2 delka. Globino rokavne ljuknje vstaviti je z 19 delki in na isti črti za širino zadnjega stanu 42 delkov. Zadnji stan ima 87 delkov dolžine. Koler (sedlo) Fig. 3. meri od sredine a do izstrižka 8 delkov, do kraja rame 24 delkov. V globini je pod a 5^/2 delkov izstrižka; 11 delkov pa do spodnjega robu. Posneti je koler na rami pod št. 24. 4 delke Rokav Fig. 6. leži v zgibu od a navzdol. Zgornje širine ima 28 delkov, spodnje pa 18 delkov. Posnetek znaša pod št. 28. 5 delkov. IV. Razlaganje. Kako se jemlje mera za perilna oblačila. Tako natančnega seznanja s životomerstvom, kakeršnega podajem v „Knjigi krojaštva" in v „Toaleti", kjer se kroji neposredno po vzetih merah načrtujejo, ni potrebno za to metodo, niti za perilna oblačila. Ker se poslednja ne prilegajo ob vsem životu, zadostuje, da nam krojni vzorci podajejo le običajno obliko dotične krojne sestave. e' Sprednji stan 90 36 ■njTTTTT yi/óe ^29 H /s F,g.2 Zadnji stan t -36- Zapestniti. 8t 8 <-d-> 8 %.3 ^ // Koler Oumfni/^ 3 Fiff.5 j Oi/rafniftou pasela Glede na metodo zadošča jedina mera zgornje širine. Imenujemo jo glavno mero zato, ker nam pove, katero palčico nam je vzeti iz prenaševalnih meril, da načrtamo po vzorcu, dotični zgornji širini primeren kroj. Zgornjo širino života meriti je za perilo ravno tako, kakor je to navadno za druga oblačila, najbolje po vrhu dobro priležne obleke. Merilo obložiti je ženskam po vrhu života; moškim pa po vrhu telovnika, pod pazduho, vodoravno okolu pleč in po naj-močnejem delu prsij. Če je obleka, po kateri se meri, morebiti preobilna, sme se meriti nekoliko napeto, sicer pa kakor merilo naravno ob životu leži. Paziti je le, da ne zdrkne merilo pod plečne lopatice, ker bi tako nastala krajša mera. Mero zgornje širine je pri tej metodi najbolje zapisati v polovici. Če meri n. pr. kaka osoba okolu prsij 100 zapiši polovico te mere, torej 50 cm. Če meri v celem 96 cm, zapiši 48 cm i. t. d. Polovic cm ni treba v poštev jemati; če pa mera tako nanaša, zapiši rajši Va c'» več. Kot dopolnilne mere, zato da vzorec, če treba, popravimo, rabimo pa pri perilu mero vratne širine za taka oblačila, ki se pod vratom zapenjajo; mero rokavne dolžine za predmete z rokavi, in mero dolžine srajce ali druzega oblačila. Sicer pa daje vzorec, načrtan na podlagi zgornje širine, že sam po sebi isto normalno sorazmerje, ki prija pravilno raščenim osobam, tako da so kroji le v posebnih slučajih ali zahtevah primerno popraviti. Mero rokavne dolžine, katero potrebujemo posebno pri moških srajcah, vzeti je za perilo od stranske sredine vratu po rami in po vrhu roke do zapestja. S tem merimo lahko ob jednem tudi mero ramne širine. Pri prikrojevanji je ta mera seveda ravno tako na kroj položiti, kakor se je vzela. Za druge mere ni treba posebnega navodila. Mero vratne širine za srajce je treba vsekako vzeti ob istem krogu vratu, kamor se ima prišiti ovratnik. Čim nižje bode srajca pod vratom izstrižena, tem večja bode mera vratne širine, oziroma tem daljši bode ovratnik. Za moške spodnje hlače meriti je stransko dolžino hlač od pasu do stopala in pa pašno širino, če se hoče našiti pas. Za prenašanje vzorca v zgornjih delih sestave porabimo pa z vso varnostjo lahko mero zgornje širine; ker je ta pri moškem životu skoraj vedno jednaka z mero ob zadnjici, ali ob najširjem delu spodnjega života. Mero dolžine spodnjega života za ženske, ki se za hlaöe le v posebnih slučajih potrebuje, vzame se, na stolu sedeči dami s tem, da se meri od pasu do sedišča. Dolžino kacega kroja treba je vsekako napraviti po vzeti meri. To velja posebno za rokavno dolžino. Isto tako važna je priredba vratnega paska pri moških srajcah, natančno po ob-merju vratu. Vsem vzorcem brez izjeme pa je dodati ob vseh konturah, ki so namenjene za šive, toliko, kolikor za šive potrebuješ, ker so krojni vzorci tako načrtani, kakòr se imajo oblačila po sestavi stikati ob šivih. V. Razlaganje. Konstrukcija navadne moške srajce po moji sorazmerno-jednotni metodi. O F (Glej Fig. 1, 2 in 3 na str. 11.) vF M A Za iste moje učence, ki so se izvežbali na mojem učilišču ali pa, ki so se po samopouku iz moje „Knjige krojaštva" ali iz „Toalete", privadili sorazmerno jednotne prikrojevalne metode, po-dajem tu priprosto konstrukcijo moške srajce, katere lahko za vsako veličino s centimeterskim merilom po naslednjem redu načrtajo. 12 i«:- Sprednji stan Fi(/. 1. na str. 11. Dolgost ne točke Širokostnetočke. 0-L= 1/4 * 0-F= 1/4 * ()-G= F-E t = 2/3 * ()-J:=A- 4 E-d = 1/4 * + 1 Ei — n= 1/8 * Zadnji stan Fig. 2. na str. 11. Ni-d= 1/4 * Koler Fig. 3. na str. 11. ()~A=: 1/4 1/2 cm O -Ji= 1/3 * 0-Ai = 1/2 I cm 0-N= 1 * N-n= 1/6 * Rokav načrtati je po Fig. 6. na str. 9. Zgornje širine ima 1 * z dodatkom 3—4 cm. Širina ob roki ^/3 * z dodatkom 1—2 cm. Posnetek za podpazduho znaša približno '/4 VI. Razlaganje. Prememba kroja moške srajce za naspred ali nazad nagneno životno držanje. (Glej Fig. 1—2 na str. 13.) Pri prikrojevanju moških srajc, ki se morajo ob vratu in plečih lepo prilegati, paziti moraš na to, se li osoba, za katero krojiš, normalno (ravnoj drži ali ne. Z mero pohrbtja in poprsja se da razlika životnega držanja sicer najbolj natančno določiti, a glede na perilo zadošča tudi očesna mera. Osoba z naspred nagnenim držanjem života, ima visok; oziroma širok hrbet in plohe prsij. Nazad nagneno držanje kaže se pa v polnem oprsju in ožjem oziroma nižjem hrbtu. ->t 13 !•<— Če hočeš torej za naspred nag-neno osobo normalni kroj pravilno prenarediti, posnemi, kakor vidiš s pikcami na Fig. 1 načrtano, pri točkah L in F približno 1 cm, tako da bode sprednji stan pod vratom nižji in na rami krajši. Ob enem pa prestavi tudi vratno špičko F 1 cm naspred. Zadnjemu stanu Fig. 2 pa dodaj v višini pri točki A l'/a—2 m, pri točki n pa polovico istega zneska. Za nazad nag-neno držanje vrši se prememba skoro nasprotno od prejšnje. Sprednji stan moraš na rami pri točki F podaljšati; zadnji stan pa pri A 1 cm skrajšati. Če moraš v tem slučaju tudi izstrižek pod vratom, točka L, povlkšati, to ti pokaže mera vratne širine. Debelo tiskana kontura na tej Fig. kaže normalni kroj, in so premembe, s pikčastimi črtami tiskane, jako natančno razvidne. li Fisf.Z. SphdTi/i stan Zadj^i sfan Če se hočeš ozirati tudi na visoke in pa nizke rame, dodaj za visoke rame pri točki e 1—IV2 cm v višino; za nizke rame pa posnemi ravno tam 1 cm. Druge nenormalnosti života nimajo pri srajcah posebnega pomena. Take premembe kakoršne sem opisal, izvršiti moraš isto tako, tudi pri krojih moških srajc, katere načrtuješ po Klemmovih vzorcih od tabel. ->l 14 VII. Razlaganje. Konstrukcija moških spodnjih hlač z merili in po sorazmerno-jednotnem načinu. (Glej Fig. 1 na str. 15.) Da smemo merila, ki izvirajo iz mere zgornje širine života, rabiti tudi pri konstrukciji spodnjih hlač, izvira iz sorazmerja moškega života, ki nam kaže, da je širina oprsja in pa obmerje spodnjega života ob zadnjici pri odraslem človeku skoraj vedno jednaka. v Pri nas nosijo še mnogo take spodnje hlače, ki so v pasu prevlečene s trakom. Ker so hlače na Klemmovih vzorcih prirejene, samo s širokim pasom, podajem čast. bralcem v Fig. 1. na str. 15. svoj lastni, mnogo preskusen kroj za take navadne spodnje hlače. Kroj je načrtan za normalno postavo, če ga povečaš s pravim centimeterskim merilom ; če ga pa načrtaš s tako merilno palčico, ki izvira iz mere zgornje širine, ali pa iz obmerja spodnjega života ob zadnjici, dobiš za vsak slučaj veličine popolnoma pravilen vzorec. Da je pa treba dolžino hlač vedno po vzeti meri napraviti, je samo po sebi umevno. Tudi za hlače je najbolje, načrtati vzorec iz papirja, in sicer po naslednjem redu. Rob papirja predstavlja nam navpično črto o, ali če hočeš, blago v zgibu. Od o naspred vstavi na premi črti 8 delkov do a. Od a navzdol potegni do spodnjega robu, katerega po meri vstaviš, (tukaj 108 cm) poševno črto. Na ti črti vstaviš od a navzdol do b 24 delkov. Isto tako 24 delkov od a do in od do /'. "V razroku vstaviš od i do c dvakrat po 4 delke. Na to narišeš konture sprednje hlačnice, kakor ti kaže podoba. Sprednjo hlačnico posnemi pod točko i 2 delka za vsako vitko rast. Pri debelih osebah pa velja prvotna prema črta. Zadnja hlačnica načrta se s podlago sprednje. V razkroku dodati je 4 delke, za točko h ; v višini zadej nad točko è pa 12 delkov. Spodnja širina hlač je na podobi označena z 16 delki. Smeš jo pa napraviti tudi širji. Pas Fkj. 2. vstaviti je po meri. Če pa hočeš potegniti trak, napusti na vrhu hlač toliko blaga, da ti zadostuje za zagib, to je približno 3 cm. 16 S^- Po sorazmerno-jednotni metodi konstruirajo se hlače naslednje : '/3 ki se na polovico razdeli. Zadnja hlačnica dobi v razkroku '/e * do h, in v višini od è navzgor '/2 Spodnja širina 2/3 * 16 e^^ Popis Klemmovih vzorcev na tabelah in razlaganje posamnih predmetov. Tabela I. Fig. 1 — 5. Ženska srajca s pasovi in rokavci. Fig. 1. Stan. Širina blaga 42 cm v polovici. Zgib drži ob črti a, navzdol ob točkah 18, 40 in 116. Od širokostne točke 34 do dolgostne točke 59 je poševna črta, ki ti kaže, kje moraš odstriči klinek (Zwickel), kojega spodaj dostaviš. Fig. 2. je rokavec. Fig. 3. sprednji pas, Fig. 4. hrbtni pas, Fig. 5. oblika izdelane srajce. Fig. 6—10. Ženska srajca, ki se na ramah zapenja. Fig. 6. Stan. Sprednji stan je, kakor kaže pikčasta črta pri točki 113/i nekoliko globeje izstrižen, kakor zadnji stan. Fig. 7. rokavec. Fig. 8. sprednji pas, Fig. 9. hrbtni pas, Fig. 10. oblika izdelane srajce. V sprednji pas naredi 2 ljuknji. Po širini pasov moraš stan na prsih in na hrbtu nagubati. Tabela II. Fig. 11—15. Ženske srajce z različnimi izstrižki in ozkimi rameni. Fig. 11. Stan, je spredaj globeje izstrižen in brez rokavcev, po obliki Fig. 12. izdelan. Fig. 13. Stan, ima rokavec Fig. 14. in je izdelan po obliki Fig. 15. Fig. 16—19. Ženska nočna srajca z rokavi in kole rje m. Fig. 16. sprednji stan, Fig. 17. rokav, Fig. 18. zadnji stan. Fig. 19. koler. (hrbtni pas.) Fig. 20. oblika izdelane srajce. Tabela III. Fig. 21 — 28. Srajca za mlade deklice- Fig. 21. sprednji stan, Fig. 23. zadnji stan, Fig. 22. oblika izdelane srajce. Ob vratnem izstrižku in rokavni ljuknji našite so kacih 10 em široke spičke. V te potegneš pisan trak, ki se na ramah zaveže. S primerno palčico načrtaš lahko ta kroj tudi za odrasle osobe; dolžino stanu pa moraš vstaviti po meri. 17 K- Fig. 24—31. Nedrec ali spodnji život v dveh oblikah. Fig. 24. sprednji del, izstrižeš lahko poljubno pri točki 9 ali pa pri 24. Fig. 25 je kroj rokavca, ki se lahko tudi s spičkami nadomesti. Fig. 28. je prvi, Fig. 27 pa drugi stranski del. Fig. 26. je hrbtni del. Za obliko kroja po Fig. 31. je primeren vzorec Fig. 29. in 30. Za stranske dele pa vporabi Fig. 28. in 27. Če bi hotela napraviti nedrec z jednim samim stranskim delom, dodaj polovico prvega stranskega dela k sprednjemu, drugo pa k drugemu stranskemu delu. Iz teh vzorcev lahko napraviš kratki ali dopasni život, kakoršnega se tudi na krilo dostavi; če načrtaš krojne dele v dolžini le do pašne črte, ah če odstrižeš vzorcem podaljšek ob kolčnicah. Tabela IV. Fig 32—35. Nočni jopič ali košuljica. Fig. 32. Sprednji del. Na levi strani dodaj 4 cm za obklad, na katerega našiješ gumbe. Fig. 33. je rokav, Fig. 34. zadnji del, Fig. 35. ovratnik. Fig. 36—40. Ženske hlače v dvojni obliki. Kroj Fig. 36 — 38. je postavljen za srednjo veliko postavo in je načrtati s pravim centimeterskim rnepilom. Pas in dolžino hlač napraviti moraš po merah. Hlače pa prirediš ožje ali pa širje, tako da položiš vzorec z zunanjim robom nekoliko noter ali pa izven zgiba na blagu. Ob kolčnicah položi 6 cm globoki zagib, ostalo širino naberi v gube. Tabela V. Fig. 41 — 45. Žensko spodnje krilo v dveh oblikah. Tudi te kroje in sicer Fig. 41. sprednjo polo, Fig. 42. stransko polo in Fig. 43. zadnjo polo načrtaj s pravim centimeterskim merilom v naravno velikost. V dolžini dostavi se takim krilom široka ali pa ozka „garnira". Fig. 46-53. Priprosti kroji in oblika moške srajce. To po starem običaju sestavljeno moško srajco načrtuj za vsako veličino z merilno palčico. Blago za stan razpresti v celo širino, tako da imaš zgib na vrhu ob premi črti a. Od točk 15 do 59 prestriži za vratno ljuknjo. Prsni izstriž znaša naj v globini od točke 37 navzdol 40—42 delkov. Rokavni otvor pusti od točke a do C 32 delkov. Fig. 47. je ovratnik, Fig. 48. rokav, Fig. 49. rokavna (velika) kožica. Fig. 50. mala kožica za razparek (Schlitz), Fig. 51. ramni kos s kožico, Fig. 52. zapestnik ali ma.nšeta, Fig. 53. oblika izdelane srajce. Tabela VI. Fig. 54—58 Kroji životne moške srajce za vse veličine do 50 cm zgornje širine. Kakor ti kaže Fig. 54. je prsni vstavek (Brusteinsatz) posebej všiti. Na ta način dobi srajca na prsih primerno polnost, da se lepši prilega. Zadnji stan Fig. 55. moraš po hrbtu od točke a do B nagubati, predno našiješ koler (sedlo), ki je načrtan v zadnjem stanu. Fig. 56. je ovratni pasek, Fig. 57 rokavni pasek, Fig. 58. rokav. Fig. 60—64. Kroji životne moške srajce za vse veličine od 51 — 60 cm zgornje širine. Ker zahteva oblika životnejih in debelih osob, nekoliko sprememb nekaterih stavnih točk, porabiti moraš za podlago načrtovanja, ta vzorec za vse osobe, ki merijo nad 50 cm čez prsij (v polovici). Vratni pasek prirediti pa moraš vedno po meri vratne širine. Oblika ostalih delov ti je vže znana. Tabela VII. Fig. 65—67. Moške spodnje hlače za pašno širino 32 cm in dolžino 84 cm. Fig. 66. Predočuje kroj sprednje. Fig. 67. kroj zadnje hlačnice. Hlačam je po Fig. 65. našiti širok pas, v katerega napraviš 3 ljuknje. Na označenih mestih položi gube, predno našiješ pas. Ko bi pa hotela hlače napraviti tako, da v pas potegneš trak, napusti v višini toliko, kakor znaša višina pasu. Fig. 68—70. Moške spodnje hlače za pašno širino 42 COT in dolžino 100 cm. Načrtane so isto tako, kakor prejšnje. Obe pa so postavljene tako, da jih narišeš s pravim centimeterskim merilom v naravno velikost. Fig. 71—76. Kroj in različne oblike srajčk za otroke v starosti 1. —4. leta. Ker se vzorec kroja Fig. 71. (stan) in Fig. 72. (rokav) lahko skoraj nespremenjeno porabi za označena otroška leta, 19 K- načrtan je s pravim centimeteFSkim merilom in je tudi z istim narisati v naravno veličino. Ne gre torej, da bi ga načrtovala z palčicami. Sprednji in zadnji stan sta jednaka, z razliko, da je sprednji do točke 7, torej pod vratom nižje izstrižen, kakor zadnji stan. Fig. 73 in 75. Predočujejo različno izdelovanje otroških srajčk. Oblike Fig. 74. in 76. so pa tako priproste, da ni treba za iste posebnega krojnega vzorca. Tabela Vili. Fig. 77 — 83. Kroj in oblika pestovalne obleke s pelerino. Fig. 77. je sprednji, Fig 78. zadnji del života. Fig 79. A, je sprednja pola, ki se prikroja spredaj od a navzdol v zgibu Fig. 80. B, stranska in Fig 81. C, zadnja pola. Pelerina Fig. 83. ogrinja se posebej, in se lahko porabi za ogrinjalo, tudi po vrhu druzih oblek in srajčk,- če ji napraviš primerno dolžino. Ti vzorci prenašajo se z merilnemi palčicami povzetimi po meri zgornje širine dotičnega otroškega života. Životek lahko tudi nekoliko manje izstrižeš. Vzorce pol pa lahko porabiš tudi za sestavo krila za male deklice. Vsem krojačem in šiviljam, {§ ki se hočejo v umetnosti prikroje-vanja temeljito poučiti, priporočam svoje sledeče, odlikovane in céne knjige za samopouk v prikrojevanji. „Knjiga krojaštva". Način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku, spisal in izdal M. Kune, krojaški mojster v Ljubljani. Z izvirnimi podobami in tabelami. Cena gld. 3-—. Izvod iz vsebine te knjige: O teoriji sorazmerne metode za prikrojevanje. Konstrukcija osnovnega načrta. Risanje kontur životnega modela. Konstrukcija za sako. Konstrukcija pol za životne suknje. Konstrukcija rokavov. Konstrukcija životne suknje za životne in debele osobe. Konstrukcija telovnika. Konstrukcija službene in gala suknje za uradniško uniformo. Konstrukcija hlač. Konstrukcija plašča (za uradniško uniformo) oziroma menčikov. Konstrukcija za sako za debele osobe. O životomerstvu in konstrukciji krojev za nenormalne rasti in držanja živi^tov. Razlaganje konstrukcije za osobe z naspred vpognenim držanjem života. Razlaganje konstrukcije za osobe z nazad vpognenim držanjem života. Razlaganje konstrukcije za nenormalno visoko rast telesa. Razlaganje konstrukcije za nenormalno majhno (stisnjeno) rast telesa i. t. d. „Krojni vzorci za moško obleko". Dopolnjevalni zvezek k „Knjigi krojaštva". S posebnim ozirom na potrebe krojačev na deželi, spisal in izdal M. Kune, krojaški mojster v Ljubljani. Z mnogimi podobami. Cena g-ld. 1'50. „Toaleta". Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku, spisal in izdal M. Kune, krojaški mojster v Ljubljani. Z izvirnimi podobami in tabelami. Cena gld. 1'50 (brez poštnine). Izvod iz vsebine te knjige: O životomerstvu in vstroji človeškega telesa. Konstrukcija osnovnega načrta za „životni kroj". O dopolnilnih merah. O konstrukciji podaljšanih „životov". Konstrukcija rokavov. Konstrukcija jaketov in paletotov. Konstrukcija krožnega plašča in pelerin (ogrinjal). Konstrukcija gladkega krila. Konstrukcija hlač za dame i. t. d. Naslov za naročevanje knjig: M. Kune, Ljubljana. 32 34 42 40 116 Fig. 1. 17 \ \ V Fig. 2. 159 116 Fig. 4. 113/4 15 26 38% 108 110 22fe nScklbeil 19/.' h-Vurderlheil. Fig. 6. Fig. 7. 14 23Ì 3% 9^2 32y2 31 15 151/2 1% Fig. 8. Fig. 10. 1V2 n^k 12' 17%, Fig. 9. A ci a ss p © I s >N © 's N3 © è a s * ^ o iN ■H •rt 00 CD CO (N CO T^t 00 ili -rt M 00 m ' C? ' a 20 _ Ö3 eoi 22y« v 0 1___ 0 0 o Fig. 32. o o Fig. 35. Fig. 37. , Fig. 38. 25 Fig. 43 Fig. 45. 32 30 A 15 20 37 Sé Fig. 46. _20- .5 A 10 Fig. 51. 00 /ö: 24 CD Fig. 52. 59 A Fig. 47. 74 -16- Fig. 48. Fig. 49. ••.. -12- 7 b Fig. 54. 68 91 1 Fig. 56. 29 Fig. 57. eo m cn 36. IB Fig. 55, 38 40 8% a A 10 11 .18 25 .44 71 o ei <£) tO ^_^ 9V2 Fig. 60. 62 7 84 Fig. 62. 12 Fig. 63. 32 32% 30, D 16 Fig. 59. 24 36 Fig. 61. 8 65 38 93 Fig. 64. Tj! lO 00 CS cc 03 a)____ 2 ^ --- cd co òb E S / ——- • —■ L 10 o _________ C<3 __________