14. novembra 1964 9}%ffi$&:&j^*':^
Obisk pri trojčkih, ki so avgusta dopolnili leto starosti
Dovolj ljubezni za vse
Radovedne oči trojčkov vprašujoče strmijo v svet
Radovedni pogledi, ki so nas obdali z značilno otroško toplino, z neugnano radovednostjo, z ognjem, žarečim iz šestero drobnih oči, treh deklic — Marije, Cirile in Alenke, trojčkov iz vasi Visoko pri Kranju, so nas popolnoma prevzeli. Nedavni obisk pri njih nam je razodel resnico, kako hvaležno in hkrati odgovorno ter težavno je spraviti na noge kar tri otroke naenkrat, poleg številnih skrbi in obveznosti, ki 4m imata zakonca Francka in Janez Rebernik. In pri vseh težkočah in skrbeh občutita zakonca vso slast neusahljive ljubezni in zadovoljstva, ki se kakor mogočen val vedno znova preliva v njunih srcih ... Tiste prave, mamljive ljubezni, ki ti jo namreč lahko daje samo lasten otrok! Otrok pa je v družini Rebernik sedaj kar pet! Triletni Francki in dveletnemu Janezku, so se 9. avgusta 1963 pridružili še trojčki.
Pred štirimi leti sta Reberniko-va prestopila prag poročne sobe. 2e takrat sta imela v mislih tiho željo: imeti vsaj dva otroka! Njuna želja pa se ni samo uresničila, temveč se je podvojila in še več! Postala je številna družina, saj živi pod eno streho kar 11 ljudi, od tega štiri priletne tete. Velik
otroški vofctček in stajica, ki daje dovolj prostora trojčkom, sta iako postali sestavni del pohištva.
Dneva, ko so trojčki prvič zagledali luč sveta, se seveda najbolj spominja mati. Tudi v kranjski porodnišnici so bili že nekaj dni pred porodom v velikem pričakovanju in pripravljenosti. Vse se je srečno izteklo. Za redek dogodek se je kmalu razvedelo daleč naokoli. Vsem je bilo ob nenadni novici prijetno in lepo. Kaj vse pa je takrat občutila in doživljala mati, pa prisluhnimo njeni izpovedi:
»Tisti dan sem pričakovala z neko nepojasnjeno bojaznijo, ki mi je povzročila nemir. Ko je bilo vse mimo, so se mi utrnile solze... Ne vem, ali so bile to solze veselja ali skrbi? Ne vem! še danes mi je svež spomin na prvi dotik in poljub z otročički. To so bili resnično nepopisni trenutki v mojem življenju. Nikoli jih ne bom pozabila! Ali bodo zdravi, bodo ostali pri življenju, je bila zopet moja prva skrb. V 37. letu starosti sem torej doživela veliki dan! Pomnila ga bom zato, ker sem s tem dnem morala zaživeti z večjim pogumom in odgovornostjo. Danes uživam ob
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dan in noč
je iskal svet miru, svobode in pravice
Ob obletnici tragične smrti velikega državnika ZDA Johna Fitzgeralda Kennedvja
Prijatelj Johna Fitzgeralda Kennedvja je ob obletnici smrti napisal:
»Vsak značajen državnik mora biti prežet z vizijo bodočnosti, za katero ni potrebno, da je popolnoma izoblikovana in dokončna, temveč da je ta vizija sveta, ki ga hoče ustvariti, globoka in vsestranska. Imeti mora poseben čut za velika zgodovinska dogajanja, imeti mora koncepcijo zgodovinskega procesa, ki povezuje preteklost s prihodnostjo.«
Pri nekaterih političnih osebnostih našega časa je bila ta predstava zlonamerna — tako Hitlerjevo trdno prepričanje v zmago Reicha in vladajoče rase..., pri drugih je bila ta vizija ro-Bnamtična — kot Chorchilleva viteška koncepcija sveta, v katerem hrabri voditelji vodijo bitko za ohranitev plemenitosti in časti; ali de Gaul-lova nezlomljiva vera v nacionalno državo. Pri nekaterih ameriških voditeljih tega stoletja (Theodore Roosevelt, Franklin, Roosevelt) je bila ta vizija elastična, plemenita, polna prezira proti dogmi in ideologiji, pa vendar globoko predana besedam Deklaracije neodvisnosti: žvljenju, sreči in svobodi.
John Kennedv je prevzel to predstavo sveta in ji dodal še globok osebni pečat. Na človeško borbo ni gledal kot moralist, ampak kot zgodovinar.
Rodil se je v času prve svetovne vojne, polnoleten pa je postal v času velike krize. Boril se je in kmalu bi postal žrtev druge svetovne vojne. Čeprav je bilo njegovo osebno življenje privi-ligirano, je bila zgodovina njegovega časa panorama razočaranja, v katerem je človeku preostalo samo nekolik ostvari, za katere je bilo vredno živeti — družina, prijateljstvo, zdrav razum in moč. Izkušnje so ga že zelo mladega naučile, da se pripravi za svet poln trpljenja in nereda. V petletnem poročilu, ki ga je napisal na harvardski univerzi neposredno po drugi svetovni vojni, se je prikazal kot pesimist. Tudi na konferenci za tisk o demobilizaciji rezervistov po berlinski krizi je dejal: »Življenje je nepravično. Nekateri ljudje padejo v vojni, drugi so ranjeni, medtem ko tretji nikoli ne zapuste zemlje . . .« To ni izjava ogorčenja, temveč spoznanja človeka, ki je preživel težko obdobje. Sveta ni pojmoval kot bojno polje med dobrim in zlom, pravičnim in nepravičnim, temveč kot mračno dramo, v kateri so se ljudje zarotili, da bodo privedli človeštvo do roba propada. Rešitev pa je v osvoboditvi človeka od. ideologije mita in fanatizma. Njegov pogled je postal jasen in odločen. Na koncu je bil mnogo večji optimist, kot pa ga poznamo iz prvih povojnih dni.
Tragično umrli predsednik ZDA John F. Kennedv v delovni sobi v Beli hiši
Moramo se boriti proti vojni, ali pa nas bo tp uničila
V predavanju na kalifornijski univerzi leta 1962 je dejal: »Napočil bo čas, v katerem bo lahko vsaka država v okviru mednarodne pomoči reševala svoje probleme v skladu z lastnimi tradicijami in ideali. Svet, ki nastaja, bo zasnovan na raznolikosti, samoopredelitvi in svobodi.«
Težišče ameriške zunanje politike je bilo po njegovi zamisli usmerjeno k nastanku svetovne skupnosti. V času nuklearne bombe ni tak svet nekaj, čemur se vsi nadejamo, temveč je nujnost. V Združenih narodih je 1961. leta izjavil: »Nuklearna katastrofa lahko pogoltne vse tako velike in male, angažirane in neangažirane. Človeštvo se mora boriti proti
vojni, ali pa nas bo ta uničila. V tej dvorani se bodo spominjali kot generacijo, ki si je zadala nalogo, da bodoča pokolenja obvaruje pred atomsko vojno ali pa generacijo, ki bo spremenila naš planet v pokopališče«
To je bila formula njegove politike: dan in noč je iskal svet miru, svobode in pravice. Da bi dosegel tak svet ga je bilo treba obvarovati pred agresijo. Vedel je, da samo lahko zastraši silo. Zaradi tega je, ko se je prepričal, da hočejo Rusi postaviti na Kubi atomska oporišča, predložil sovjetskim voditeljem, tfa se odločijo za vojno ali umik. Tako je rešil najdrastičnejšo grožnjo miru po drugi svetovni vojni. Pokazalo se je, da imajo narodi z različnimi ideologijami enak cilj — ohranitev človeštva. In ameriški predsednik  se je  trudil,  da ta
skupni most še utrdi. Od začetka svojega nastopa je težil za prepoved nuklearnih poizkusov. Čeprav dogovor o prepovedi poizkusov 1963. leta ni bil tako popolen kakor je želel, predstavlja ta spe-razum velik napredek za ohranitev miru. Za Kennedvja je bil to prvi korak na tej poti, ki pa naj bi se nekega dne zaključil s splošno in popolno razorožitvijo. Medtem ko se je boril za zmanjšanje nevarnosti atomskega spopada, je pod njegovim vodstvom spremenil smer tudi ameriški program pomoči tujim državam. Težil je za dvig življenjskega standarda in ekonomskega napredka držav v razvoju.
Boril se je
za enakopravnost
črncev
Ali na koncu koncev, vizija sveta nekega državnika črpa moč in smisel iz predstave o lastni zemlji. Kennedv je dobro vedel, kje ZDA zaostajajo za najboljšimi življenjskimi pogoji. N:č ga ni v času njegovega predsed-nikovanja bolj skrbelo kot borba, da omogoči črncem enake pravice kot jih imajo ostali državljani. To vprašanje je staro kot »Sveto pismo«. Ta zemlja ne bo svobodna, dokler ne bodo svobodni vsi njeni državljani, je večkrat poudarjal predsednik, razen Lincolna, ni bil bolj angažiran v tej borbi in nihče si ni pridobil toliko ljubezni in zaupanja črncev. S pomočjo L. B. Johnsona se je boril za enake pogoje pri zaposlovanju črncev, z bratovo pomočjo pa je popolnoma izkoriščal izvršno oblast proti diskriminaciji v pro-sveti, pri glasovanju idr.
To je bila torej njegova Amerika in njegov svet. Kennedv ni bil slučajna osebnost v ameriškem političnem življenju, niti izjema v ameriški družbi. Bil je najmlajši človek, ki je bil kdajkoli izbran za predsednika Združenih držav in ki je izražal najboljše impulze ameriškega življenja. Ti njegovi svetli ideali bodo ostali in vodili nove generacije v izgradnji prihodnosti.
Priredil V. G-
1'ubezni za vse •
Kennedv po krLi na Kubi z nekdanjim predsednikom Ei-»enhovverjem
(Nadaljevanje s 1. strani) njihovi rasti, zlasti še, ker so vsi zdravi. Alenka je nekoliko živahnejša, prikupnejša in manj boječa. Marija in Cirila sta nasprotno tihi. Alenka je kakor mlad mucek! Toda v mojem srcu je dovolj prostora za ljubezen, s katero enako božam vseh pet otrok! In ponoči potrpežljivo bedim nad njimi ter jih tudi pestujem, če je potrebno. Le redke so noči, ko vso noč vse tri mirno spe. Mati tudi tak napor z voljo prenaša. Morda bo le-ta nekoč poplačan, morda ...«, je zaključila mati.
40-letni oče Janez, ki že od mladosti pridno obdeluje zemljo in
dobro gospodari meni, da je koncem koncev kar »fletno«, če skupaj trije rastejo, kakor posamezno. Vesel in ponosen je nad malim »vrtcem« v družini, nad svojimi trojčki. V prijetnem spominu mu je ostal dogodek, ko so prihajali vaščani ogledovat v hišo trojčke. Tudi oni so bili nanje ponosni. Zato ni slučaj, da je krajevna organizacija SZDL podarila staršem paket dokaj visoke vrednosti. Pomoč je prispela tudi od drugod.
Razgovor v vasi Visoko, v hišni številki 37, je potekel tega dne zares prisrčno. Le mali Janezek nas je gledal z neprikritim neza-
upanjem. V svoje sestrice- je zaljubljen in se zanje, zlasti kadar so na obisku tuji obiskovalci, resnično boji.
Želja staršev je tudi, naj bi pristojni občinski činitelji upoštevali številno družino in materialne izdatke, ki so zanje potrebni. Zakonca sta namreč izrazila prošnjo, da bi to upoštevali pri odmeri davkov. .
Ko smo zapuščali hišo srečniit staršev, so se naši pogledi s trojčki še enkrat srečali. V mislih smo jim tega trenutka zaželeli predvsem zdravja in srečno pot v življenje. — DRAGO KASTELIC
V schiio dopoldne fe bilo na ljubljanskem železniškem peronu precej živo. Zakaj tudi ne? Med štiridnevnim obiskom v Jugoslaviji, se znani  ameriški  filmski  igra'cc  In p'.OJuont KIRK DOUGLAS ustavil tudi v Kovea . skal je Ljubljano in del Gorenjske.
Kirk Douglas je širokopleč in vitel; ter vedno nasmejan. Njegove svctlomodre oči in svetli lasje — prav tak, kakršnega smo videli v filmih. Veselo je odzdravljal množici oboževalcev in oboževalk ter jim delil avtograme. Kirk je pravo nasprotje nekaterih drugih filmskih umetnikov, ki jim je slava »stopila« v glavo. Po »uradnih« pozdravljanjih mu je mlado dekle pripelo v gumbnico nagelj, on pa jo je poljubil. Imel sem občutek, da žene Ann ni to nič motilo, verjetno je takih prizorov že vajena. Težko sta se zakonca Douglas prebila do avtomobila, ki ju je čakal na cesti, da ju odpelje v hotel »Lev«. Tu je hotel naročiti zajtrk v nemščini, vendar ga je naročila žena, ker zna žena toliko jezikov^, da ji Kirk komaj sledi. Sicer pa tudi on ne zaostaja dosti za njo.
JE KIRK DOUGLAS JUGOSLOVAN?
Kdor je bil te dni v njegovi neposredni bližini, si je mimogrede sam pri sebi zastavil vprašanje: »Ali ni on ali vsaj njegovi starši živeli v Jugoslaviji?« Sedanje ime Kirk Douglas je umetniško, ki si ga je izbral v vojski. Ime je vzel od enega in priimek od drugega prijatelja, s katerima je služil vojsko. Pravo ime pa se glasi Isur Danielovič. Torej, lahko bi dejali jugoslovansko. Povedali so mu, da je pri nas njegov dvojnik — menda celo daljni sorodnik — zato je izrazil željo, da bi ga rad videl. Vendar pa je Kirk dejal, da je Ukrajinec in da je bil rojen kot Jack Palance. Seveda je novinarje zanimalo, od kod zna toliko srbohrvaščine? Dejal je, da se je je naučil od naših rojakov v ZDA.
TRDO DELO
Tako kot vsi tovrstni umetniki, je tudi on moral vložiti veliko truda, da je dosegel slavo, kakršno danes uživa v filmskem svetu. S trdno voljo in vztrajnostjo je uspel najti pot do filma. Veliko je delal, zavedal se je, da za slavo ni dovolj samo talent, temveč tudi znanje. Pridobival si ga je počasi, toda vztrajno. Ne morem vam našteti vseh filmov, ki jih ima za seboj. Okoli štirideset jih je. Tudi pri nas ste ga lahko videli v filmih kot so: Detektivska zgodba, Prepovedane strasti. Sla po življenju, Fant s trobento, OK Corral, Sončni zahod in še nekaterih drugih.
Na vprašanje, kateri film mu je najljubši, se ni mogel odločiti Tudi za režiserja, igralko in igralca se ni mogel odločiti. Za vsakega igralca so take odločitve zelo težke. Kljub temu, da je demokrat, ima dovolj prijateljev pri republikancih. V zadnjem filmu je igral z Johnom Way-nom, ki je republikanec. O svojih načrtih je povedal samo to, da bo prihodnji film, kateremu še ne ve naslova — snemal v Evropi. Tema pa bo — obravnavanje nacizma.
»LJUDJE LJUDEM«
Njegovo potovanje po Jugoslaviji ni bilo organizirano z namenom, da bi pri nas sklepal razne pogodbe za snemanje filmov ali nekaj podobnega. Že pokojni ameriški predsednik John Kennedv si je zamislil nekakšno kulturno sodelovanje med vsemi državami na svetu, in sicer pod geslom: »Ljudje ljudem«. Prišel je sedaj v Jugoslavijo kot delegat za kulturno sodelovanje ZDA s tujino. |
SprejeJ ga je tudi predsednik republike Tito v svojih prostorih na Brdu pri Kranju. Pogovarjala sta se o kulturnem sodelovanju med obema državama. Po obisku pri predsedniku republike je imel Kirk Douglas še kratko srečanje z naj.mi igralci v Ljubljani.
ŠE BOM PRIŠEL
V soboto popoldne okoli pol petih se je ustavil na letališču Brniki avto, iz katerega je stopil Kirk Douglas s svojo ženo. V svoji izjavi za tisk je pred odhodom iz Slovenije povedal, da je zelo užival na sprehodu po starih ljub-
Douglas
v Sloveniji
v Jugo-
■ ■ ■
slavij!
Naš fotoreporter je napravil še zadnji posnetek pred odhodom Kirka Dcuglasa in njegove žene Ann iz Siovenije
Jjanskih ulicah. Kljub temu, da sta imela z ženo zelo malo časa za ogled krajev, sta vendar dobila vtis, da je Jugoslavija zanimiva ne samo turistično, temveč tudi za filmsko delo. Izrazil je željo, da bi snemal v Jugoslaviji, vendar mu čas tega zaenkrat ne dovoljuje.
»Močan vtis je na mene napravil vaš predsednik Tito. Ugotovil sem, da je velik ljubitelj filmske in gledališke umetnosti.« Zelo pohvalno se je izrazil o uspehih na področju filmske umetnosti.
Zatem je z ženo Ann vstopil v letalo ameriške ambasade in se odpeljal proti Dubrovniku, kjer namerava kupiti vilo. Po odhodu iz Jugoslavije namerava obiskati še nekatere druge države v Evropi in na Bližnjem vzhodu.
JAKOV JOSK
Znanega ameriškega gledališkega in filmskega igra'cn c~ na Istrd&hi v Brnika ri.\qr. oboževalci zaprosili za avtograme. Rad jim je ustregel in na sliki laji&O vidite Kuka Douglasa, ki deli svojim oboževalcem svoj podpis.
A^...:5.::::+7/:^:.:/^^^
POLsocialistični
Laž in njen kooperant
Zgodilo se je, mati Polsocialističnega Martina je neki večer pojedla pokvarjeno konzervo, ponoči ni mogla spati, pa je premišljevala, koliko novih in čudnih besed se je vgnezdilo v govoru, da preprost človek skoraj že ne more brati časopisa in razumeti radia; premišljevala je take misli in je prišla slednjič do sklepa, da bo povprašala svojega sina Martina za razlago in pomen nekaterih učenih besedi, ki begajo njeno neuko glavo.
Takole ji je na primer sinek Martinek z zgodbico pojasnil besedici »kooperacija« in »kooperant«:
Tudi Laž je bila plačana po učinku in se ji je zato slabo godilo, kajti svet ji že ni hotel več vsega verjeti od kraja. Premišljevala je in prišla slednjič do te odločitve, da si bo poiskala kooperanta. S kooperantom — tako je modrovala — ima vendarle več možnosti za povečanje proizvodnje in izvoza.
Laž se je torej ozirala po kooperantu. In res, iztak-nila je moža, ki ji je bil posebno všeč, ker je vneto trdil, da je v naši zakonodaji vsestransko poskrbljeno za matere nezakonskih otrok in ker je pravil, da je delitev narodnega dohodka lepo in prav urejena. Ime mu je bilo Prilažič in hitro sta podpisala kooperacij-sko pogodbo, potem sta se pa lotila dela.
Laž gre in stopi v gostilno, tam so sedeli zasebni kmetje pri ponarejenem vinu in so tarnali o visokih davkih. Lai sede za mizo, naroči si male vampe in dva deci pa jo vprašajo kmetje- »Mati, od daleč prihajate, kaj je kaj novega po svetu?«
Laž odgovori: »Kaj bo novega? Nič posebnega! Le zbor volivcev sem videla v neki vasi čudo dobro obiskan, ljudje so morah na eni nogi stati, toliko se jih je trlo v dvorani in še jih je bile zunaj okrog vrat vse črno!«
Kmetje so zabučali v smeh in kričali vsevprek: »To je laž, kosmata laž!« — Laž je bila jezna, pozabila je plačati in je š!a.
Za njo pride kakor sta se bila zmenila, v isto gostilno Priiažič Pil je svoje- pivo, pa še njega vprašajo po novicah
»Drugega ne vem,« je rekel, »ljudi sem videl v neki vasi nekam hi'eti, \ se črno jih je biio in drug drugemu so vpili, naj jim rezervirajo sedeže v dvorani.« Kmetje staknejo g^ave skupaj in reko: »Nemara je to oni zber volivcev, ki je o njem pravila ženska« In vpraša!] so Prilažiča, ah ni videl tudi plakatov z vabilom na zberj volivcev Prilažič je odgovoril, ur. ne, — kmetje pa sb modro pokimali z glavo in mu povedali: »Ljudje, ki si jih videl, so hiteli na zbor volivcev; toliko se jih je na trlo v dvorano, da so morali na eni nogi stati, pa še jih je bilo okrog vrat vse črno.« Pa so vse verjeli.
Pride Laž na svoji poti v bife. Tudi tu se zgodi, da jo vprašajo po novicah.
»Kaj bo novega,« je odgovorila, »nič posebnega! Nove cene mesa sem videla, tako so jih znižali, da si zdaj še upokojenec lahko \sak drugi dan zrezke privošči!«
»Lažeš,« so rekli delavci, »tako debelih laži ne bomo poslušali; glej, da se nam izgubiš izpred oči.« Laž
se je užaljeno dvignila in je odšla. Od gole jeze je še prt s sabo odnesla in pepelnik.
Kmalu za njo pride v bife Prilažič. Tudi njega pobarajo, kaj je novega.
Prilažič malo pomisli in pove: »Mesnico sem videl, možje, vrabec vedi, kaj praznujejo v tistem kraju danes, kajti so gospodinje polne cekarje mesa domov nosile, pa še prvorazrednega povrhu!«
Delavci se spogledajo in eden reče: »Meso se je pocenilo.«
»Ne verjamem,« odgovori Prilažič, »to bi bil čudež.«
»Se je pocenil, se je,« silijo delavci, »mi to dobro vemo, nič novega nam nisi povedal, o tej pocenitvi smo že čuli!«
Prilažič je prosil zamere, da jim ni mogel z boljšo novico postreči, in se je poslovil. Delavci pa so vse verjeli.
Laž je prišla še v restavracijo. Notri so sedeli učitelji, pili kislo vodo in tudi tukaj hote vedeti, kaj je kaj novega po socialističnem svetu, in Laž jim pove, da je slišala govoriti, kako se bodo šolnikom povečali osebni prejemki; prav toliko bodo zaslužili kot zdravniki in sodniki. — Ti učitelji pa so bili vroče krvi in kar koj so se razvneli. »Kaj, s takimi lažmi bi nas imela za norce?« so rekli. »Počakaj no, mi ti pokažemo!« in prijela sta jo dva pod pazduho, tretji je pomagal z nogo in že je frčala uboga Laž čez prag na asfalt.
Prosvetarji se še niso pomirili, pa pride mednje Prilažič. Vljudno jim vošči zdravo, sede, potem jih pa vpraša, kaj jih je tako raburilo. Učitelji mu hite povedati, kako jim je zanikrna ženščina hotela, natveziti izenačenje učiteljskih plač s prejemki v zdravstvu, pa so jih koj pokazali, po čem so laži.
Prilažič jim pritrdi in jih pohvali, trčili so s kozarci in pili in potem jim je povedal, kaj je slišal v mestu: neznansko mnogo mladine se je vpisalo na pedagoške gimnazije ali si kako drugače izbralo pot v učiteljski poklic; kaj menijo, od kod jim to nenadno navdušenje in odločitev?
šolniki so pomislili in nazadnje uganili: »Nemara je pa ženska le govorila resnice, da nas bodo izenačili z zdravniki in sodniki?«
»Kako boste izenačeni,« je ugovarjal Prilažič, »ko pa občina spričo razmer še za nove šole ne spravi denarja skupaj?«
A prosvetarji so se zopet razvneli. »Od kod pa naj bi bil potemtakem na"^l v našo službo, kaj, če ne od izenačenja z drugimi duševnimi poklici?« so kričali in ker je Pri!až;č ie majal z glavo, so ga v svoji to-goti na eno, dve, vrgli na pločnik.
Prilažič se je ročno pobral in je hitel za Lažjo. Na avtobusni postaji ga je čakala in smejoč sta si segla v roko; kooperacija se je obnesla!
In tovarišica Laž in tovariš Prilažič sta ostala kooperanta, proizvodnja se jima je povečala in porasel jima je izvoz in sta imela mnogo, mnogo, mnogo deviz...
Je zavzdihnila mati in rekla: »Hvala ti, sinek Martinek, zdaj vem, kaj je kooperacija in kdo je kooperant! Če pa kdaj še kaj takega ne bom vedela, za trdno te bom vprašala, da bom reva zmogla brati časopis irr razumeti radio!«
HOKI
Poznamo dve vrsti hokija. Hoki na travi in hoki na ledu, no, ker smo pa ravno v taki sezoni, da trave ni več, moram pač pisati o ho-kiju na ledu.
Hoki    je    zelo zanimiva športna  igra  na  ledu. Igra hokija sloni predvsem na zakrivljenih  palicah, drsalkah, ledu   in   gumijasti ploščici, katero    nekateri imenujejo pak, drugi pa puuk. Igralci te igre so na zunaj in znotraj debelo vatirani, da pri padcih ne poškodujejo ledu, na  hrbtih  pa  nosijo velike številke za slučaj, če pride »pri  faulu«  do medsebojnega sabljanja s palicami, da vedo kdo je bil tisti, ki je izgubil glavo. Kljub temu, da ti igralci na hokejski tekmi predrsajo nič koliko kilometrov, ne zaračunajo kilometrine,  ker so pač amaterji, pač pa zaračunajo kilometrino sodniki, zato jih smatramo   za   profesionaliste. Priznati moramo, da je heki postal najbolj množičen šport, saj   hodi   hokejske tekme gledat   največ   ljudi,   ki si tam krepijo duha in telesa in pljuča z drenjem »fuj su-dijaaaa,   u   špirit   z n'im«, sreča v nesreči je ta, da v bifeju v tem času ni na razpolago toliko špirita. Kadar zmanjka po trgovinah škornjev, snežk, galoš — kadar ni  dobiti  žepnih  robcev — kadar se v' avtobusu ne da zapreti  okno, kadar ni dobiti premoga, drv in kadar prenehajo   kure   nesti jajca po 25, takrat se vselej prične hokejska   sezona.   Tudi pri nas, in ni res, da so Jesenice znane samo zaradi prahu, fabrke, protekcij, žveple-nega plina, visokih cen mesu itd.,   ampak  so znane tudi zaradi hokija.  Priznati moram, kadar je napovedana v našem  kraju  hokijska tekma,    takrat   odpadejo vsi občni  zbori,  zbori volivcev, kino,   gledališke predstave, samo zato, ker se direktorji, tajniki, predsedniki, funkcio narji in ostali občani nahajajo na tej tekmi. Značilno je tudi to, da, kadar tekmo izgubijo jeseniški igralci, takrat jo izgubijo samo oni, če tekmo dobijo, smo tekmo dobili vsi Jeseničani. Pri otvoritveni   hokijski tekmi so izgubili naši igralci kljub prednosti golov samo zaradi tega, ker so se držali načela »kaj nam pa morejo«. Pri tej tekmi vam lahko zaupam, da je imel vratar toliko kondicije, da bi lahko v varstvo tujih napadalcev napisali na njegova vrata:  »Pozor, hud golman«,  sicer  pa, prosim, bodimo  odkriti  in recimo: »Na vsaki hokijski tekmi so damji vsi pogoji za kak hokijski   prestopek,   sunek v rebra al' pa v popek.«
Grega
555555Q5555555555555555555555555555555555555552
#$)&(k"  (%&*&*&$&*()(""*%*( %)%*($(*&$&$')&%&*( !" "  " !"!" *%!!*&%  b" "" !" "!"!" "  !"!f"! * !*("! 
Mladina v Romuniji
Kako živijo in delajo? Kje se zabavajo in spoznajo? Dva nemška novinarja sta se 14 dni mudila v Rumuniji, da bi spoznala življenje mladih za »železno zaveso«, ki jo v današnjih dneh rja vse bolj in bolj razjeda.
Mladina, željna znanja, se zanima za vse novo: za Saganovo, za Beatlese, za Diorjeve obleke, za moderno arhitekturo m hrepeni, da bi potovala.
V ljubezni imajo svoja pravila
»Si pripravljena Mihaela, clelit; življenje s tem moškim?« Nevesta dahne sramežljivo :-da<, zasliši se hrupno petje ameriškega jazz pevca Cev Charlesa. »I levo you. tend-er babv.« Novopr> ročenci ne potrebujejo prič. Ko zakonski mož nežno poljubi roko svoji ženi in jo hoče objeti, še uradnica na poi\x'"?r,i uradu nervozno gleda na uro. Še 25 parov čaka, rjen čas pa je odmerjen.
Zgodnji zakoni in ločitve
Mnog; mladi Romunčani hitijo v zakon. V starosti od 16. do 19. leta je 167.960 poročenih. Moški se sme poročiti že z osemnajstim letom, dekle pa lahko postane že s šestnajstim zakonska žena. Tako kot nepremišljeno tiščijo v zakon, se ga hočejo mnogi kaj hitro iznebiti. Ločitev je enostavna. -Tisti, ki predlaga ločitev mora plačati takso 65.000 dinarjev. Sodnik ju razveže in zakonca sta prosta.
Mladeniči v Bukarešti imenujejo te mlade ločene žene »vesele vdove.« Marcel — 20-ketni študent arhitekture je pripomnil: »Njih se izogibamo, samo bedak bi jim nasedel«
Mladi ljudje v Romuniji so se hitro spustili v odkritosrčen pogovor o ljubezni, spolu in zakonu. Govorili so o problemih, ki so njim prav tako važni kot mladini drugje po svetu.
Fantje so pohvalili svoja dekleta, dekleta pa odkrila boje s starši. Priznala so, da morajo uporabiti marsikatero zvijačo, da grejo lahko zvečer na sprehod s svojim fantom.
Akademska in delavska mladina
Novinarja iz Zahodne Nemčije sta z začudenjem opazovala to »nesocialistično« zbiranje mladih. Študent strojne fakultete je takole objasml: »Razumljivo je, da se družimo študentje med seboj. Mislimo približno enako, v naši razgledanosti ni ve! k.h razlik in tako se le v zaključeni družbi sprostimo
in, razpravljamo. Delavska mladina ima drugačne težave — probleme kot mi.« Mladi intelektualci imajo zelo svobodno mnenje o zakonu. »Le zakaj naj se ženim,« je dejal George in stisnil roko svoji prijateljici. »Razumeva se dobro, najinemu prijateljstvu starši ne nasprotujejo. Če se nama bo kaj primerilo, nama bodo pomagali.«
Rodi naj se
le zaželen otrok
Mladina v Romuniji je osvobojena skrbi, ki tare skoraj vso mladino po svetu in zagovarja svobodno ljubezen? Ženska naj ne rodi otroka če ga ne želi. Zdravnik lahko vsaki ženi (poročeni ali neporočeni) pri tem pomaga.
V prvih letih dejavnosti tega zakena so žene ob obisku ginekologa morale navesti svoje ime. Mnoga dekleta so se zato izogibale poti na po-likl niko. Zato so uvedli popolno anonimnost. Zdravniški poseg stane okoli 4 tisoč din.
Kažejo pa se že posledice, ob katerih se je treba zamisliti. Število rojstev je v zadnjih letih zelo upadlo. Tudi število novoporočenih se izredno manjša. Vzrok, ki je v mnogih drugih deželah pomemben, (mlada dva se poročita zato, ker je otrok na poti) ostane v Romuniji pod kirurgovim nožem.
Vprašanje študentu fizike: »Zakaj se sploh poročate?« »Večina zato, ker se ljubijo in želijo živeti zase. Veste, kontrola staršev in v študentskih domovih je stroga. Ljudje tudi laže pridejo do stanovanja, če so poročeni. Približno 50 odstotkov se v Romuniji poroči prej preden so dokončali študij. Vzrok študentski poroki je tudi, da se mora vsak študent obvezati, da bo po opravljeni diplomi sprejel službeno mesto, kjer mu bo pač dodeljeno. Arhitekti odidejo v področja, kjer se gradijo nova naselja, zdravniki v odmaknjene vasi in učitelji ter profesorji v oddaljene kraje. »Jaz bi se prav rada poročila,« je potožila Manja, ki bo novembra diplomirala. »Saj bom morala pet let prakticirati v pravem gnezdu na severu dežele. V dvoje bi bilo gotovo življenje lepše. Ampak, kar brez ljubezni se zopet ne morem poročiti.«
Potovanja
»Potovanja so naša neizpolnjena koprnenja,« je dejala lepa Ileana, študentka visoke fizkultume šole. »Pred kratkim so se širile govorice, da bomo smeli potovati v Pariz. Ljudje so bili nori od veselja. V treh dneh je bilo že 50.000 prošenj na notranjem ministrstvu. Žalostno, vse skupaj so bile le prazne govorice.«
Ljudje vneto zbirajo prospekte tujih mest ;n dežel.
Težko se dobijo tudi tuje revije, časopisi in plošče. Tudi za knjige ni lahko. Če bi rada knjigo zapadnega pisatelja, si jo moram kar prepisati.«
Eva je pokazala šolski zvezek, v katerem je s svojo energično pisavo prepisala nekaj poglavij Kafkovega »Gradu.« »Na žalost mi je profesorica roman posodila samo za dve noči, sicer bi si lahko vsega prepisala.«
Dekleta željno pričakujejo zahodnih modnih revij. Občudujejo francosko, italijansko in nemško modo. Ven-
dar, le malokateri modni zvezek zaide v njihove roke. Če pridejo le po srečnem naključju do revije, kaj skrbno prekopirajo modele in kroje. Nato šivajo. Navadno s pomočjo mame aH šivilje.
Znano je, da so Romunke lepe in temperamentne ženske. Dekleta nosijo moderne pričeske. Veliko je črnolask in v letošnjem polletju je bil zelo moderen rdeč priliv. Mojstrovino barvanja povečini opravijo kar doma. Frizerji so dragi, posebno za študentski' žep.
Dekleta nosijo precej kratka krila. One že vedo zakaj. Skoraj vse imajo lepe noge!
Mnoge žene ne nosijo modrčkov. Nekatere menijo, da so predragi, druge pa, da se dosti   bolje   počutijo brez
njih. Romunčani so si enotni:  »Še bolje tako!«
Romunke ne stradajo zato, da bi dosegle idealne mere vitkih pariških, nemških ali italijanskih manekenk. Le zakaj? Obline so ljudem všeč. S kroji celo poudarjajo za-oblenost bokov. Črtala za ustnice uporablja le ma.o žena. »Neprijeten občutek imam, če sem naličena,« pravi Magda, »Pri poljubova-nju?« »Da, tudi,« se je veselo zasmejala. Romunčani cenijo svoje žene in temperamentna dekleta. »So najlepše,« je menil Marcel. »In najbolj zveste,« je dodala Mir-cea. »Tudi najbolj inteligentne so,« se je pohvalil Don. »_n še nekaj, so izvrstne ljubice,« je zamrmral George.
Priredila MOJCA GORJANC
Predstavnica lepih deklet
Tako, na osnovi pripovedi prijatelja Ložarja in doktarja Vojske priča Trdina. Iz »Spominov« Ernestine Jelovškove pa zvemo, da ji je mati Ana povedala, kako je dobil njen dragi moralno spričevalo od šempetrskega župnika Svetličiča. Seveda pa s tem ni ovržena Trdinova pripoved, morda se je Prešeren res ravnal po Crobathovem nasvetu, čeravno se nam taka igra danes upira, vsaj pri takem po-koncu-možu, kakršen je bil France vse svoje življenje. — Vendar pa vse kaže, da je bil Benvenut v tistem času stalen sogovorec s Prešernom v vseh aktualnih kulturnih in političnih vprašanjih. Pa se vrnimo spet k Benvenutovi »poeziji«! V pesmih, ki jih je koval s takim veseljem, brez kakega upanja na objavo in gotovo tudi brez kakih ambicij, najdemo obilje reminiscenc na zgraditev železnice, na napeljavo telegrafa in telefona, na zidanje novega mostu v Ljubljani in podobno.
(Nadaljevanje)
Hotel sem hiteti naprej, po tako naglo kopnečih sledeh Prešernovih stopinj v Kranju, a so me številni prijatelji, katerih mnenje cenim, vzpodbudili in svetovali, naj le še kaj povem o Benvenutu Crobathu, tem zares simpatičnem zadnjem ljubljanskem Prešernovem prijatelju, že zato, ker je bil pater tudi kranjski rojak, naš nekdanji soobčan.
Zahtevnejšim bralcem, posebno iz mlajše generacije, ki sta jim pohlinovsko slad-korečje in gostobesednost Benvenutovih nebogljenih verzov, že odmaknjena in tuja, moramo pojasniti, da pogovor o njegovem pesništvu ne vodimo zaradi »pesmi« samih, pač pa zaradi zanimivih reminiscenc na zgodovinske, družbene in politične dogodke tistih časov pred sto leti. Teh reminiscenc pa v Benvenutovih pesniških poskusih zares kar mrgoli.
Danes nikakor ne moremo razumeti, kako je spričo že izišlih Prešernovih »Poezij«, mogel nekdo kljub literarni in estetski nerazgledanosti, tako okorno kovati verze in mašiti rime z nerazumljivimi skovankami. S tega stališča je tudi precej neumevna sumnja takratne ljubljanske policije, da naj bi bil Benvenut avtor »Nebeške procesije«. Ta je seveda odločno izjavil, da ni. Ko pa so nato osumili avtorstva še Prešerna, je pesem na zaslišanju pri policiji skrbno prebral, a potem •smehljaje rekel: »Ni slabo. Če bi jo napisal jaz, bi jo napisal bolj ostro.«
Se za en s:ik Benvenuta s Prešernom nam ve povedati Janez Trdina (1830— 1905). Po njegovih trditvah ie dobil Prešeren odvetništvo v Kranju S pomočjo patra Benvenuta. Ko mu je naš pesnik povedal, da bo spet zaprosil za advokatsko mesto, je Benvenut dejal: »France, tvoja bistra glava ti ne bo za to reč nič koristila. ljudje mislijo, cia si »freigeist«, nejeverec ali vsa i slaboverec in svobodnjak prve vrste. Vlada bo to zvedela in ti boš moral ostati v Ljubljani. Veš, kaj bi ti jaz svetoval? Začni hoditi nekaj časa v našo cerkev. Jaz bom že poskrbel, da te bodo videli vsi patri in tudi gvardijan. Vlada bo vprašala samostan, kakov človek da si, in bo zvedela, da si strogo moralen, da hodiš rad v cerkev in da se ti sploh nič slabega ne more očitati.« Prešeren se je na to zasmejal in rekel: »Morda poskusim — ta manever se mi ne zdi napačen. Brez svetosti se v Avstriji res ne doseže nič « Prešeren je še tisti teden začel zahajati v frančiškansko cerkev. Po-božnosl njegova ni dolgo trajala, ali mu je vendar hasnila. Ko vloži prošnjo in dojde vladi dobro izpričevalo frančiškanskega samostana, podeli Prešernu na njegovi podlagi drage volje zaželeno advokaturo!
»Poiek drat bo razodeval kaj se dela, govori; koker blisk bo ta povedal, kai v Beči se godi.«
Devet dni kasneje (10. 9. 1857) spet »zapoje < Benvenut:
»Bo spotnilo se resnično, kar nek France nam je pel Cez deset let kok pravično! Bog prezgodaj nam ga vzel. Pesem od železne ceste, znano še rojakom nam. Njo berite, če neveste, Vam povem; resnica tam! Pel sim  kar so men velita, kaj železnica, kai drat, kok Ljubljana zaslovila, Zdaj prihodnim dam to brat!
Nenavadno polemično zveni pat rova »Večerna misel«
19. 9. 1857
Cel svet se res meša, Nikomer verjet, Slad k m'ir se pogreša, Smo v zadregah vjet.
Lažnik gospodar: Poznat naboreta, Mogočni spe sveta , Nikomer ni mar.
Ste pamet zgubili? Al ste krmežlav? Po rep kmal dobili — k ma pamet, to prav.
Enkrat se zbudite.
Že dolgo ste spal;
Zedinen bodite,
Kdo vraga se bal?
Ni cvenka, ne plenka, Miljonov dolga, Ta pač je res grenka — Kdo to ne spozna?
Obe sli tatove Ta male ste res; Besede gotove — Za druge ni les!
Tri so le osebe, Vsak dober pozna. — Le edin sam prede — Napoleon do dna.
Pa čudna ga čaka, Bo fliknel on, rod; spoznali bedaka, Lažnika povsod.
Druga taka, huda zabavijica (5. 10. 1860) velja tedanjim Tržičanom. Da ne bo kake prehitre zamere, je treba koj pojasniti: Tržič je bil še v drugi polovici preteklega stoletja mesto zagrizenih nemškutarjev. Vseskozi so imeli v občinskih odborih absolutno nemško večino. Sele 1. 1912 je bil izvoljen prvi slovenski župan Franc Aha-
Benvenut Crobath (1805—1880)
čič, ki je v urade vpeljal naš jezik. Ta vrli narodnjak je tržiško občino vodil kar 9 let, tja do 1. 1921. Boj za uveljavitev Slovencev v Tržiču je bil zato tako težak, ker so tujci rezali kruh domačinom, in zato zahtevali od njih pokorščino pri vseh volitvah. Razen velike predilnice in šent-anskega rudnika živega srebra, je v Tržiču delalo še pet kosarnic (večjih kovaških delavnic za kose). Lastnik ene teh je bil Anton Globočnik, ki ga omenja zabavijica:
PESIM OD TR21ČANOV
Ter'Jćam sami so cigani
To so sanii izdajavci,
Tičjorepd, mišjeglavci!
Za patrone, zbrati so nemškonc,
Z niiii Gluboinik kuha nemški močnik.
lam Klofular, pervi je nemškutar.
Dslman laja,
On mu hvalo dajo!
I zveličan težko bo Terličan;
D.iar vkup zbira,
Kranjce ta zatira.
Naj skerbijo, da se spokorijo,
Scer ji!: bomo kinali
V Frankbrod gnali,
kljune njim pobrali!
Zlekli hlač"., jim pobrali krače,
Vzeli kose, rezali nose,
Vrag vzemi izdajavce,
Tičjorepce, mišjeglavce!
Spet drugič se je Benvenut spravil nad Ljubljančane (8. 10. 1860): Še premal imaš Ljubljana Mostov za sprehajat se. Dost si znana, razuzdana. Bcrv mora bit za pse!
O pesniški Muzi seveda pri Crobathovih verzih ne moremo kaj navdušeno govoriti, vsaj večina njegovih izdelkov je prav suhoparno prozaičnih po vsebini in šepavih v metriki — a nikakor ne smemo iti mimo nekaterih redkih čustvenih izlivov, skoro resnično pesniških.
KMETA TESTAMENT
Motto: Meni luč tebi ključ!
Moj sine! Njivo v posest imam, Tinet jo še ne dam, Če me ne bogal bo Zanga bo zvć hudo
Ratar ji ri)e]o,
Repe zavijajo. Karkoli sem le nasjdl Bramor je pol pobral Misli bit gospodar! Tega pa Bog obvar. Čc mo bom ključe dal, Ke bom potem jest spal? Do k mezinc migal mi, Ključov on ne dobi Bolš, de jest režem kruh, Branim se lohka muh, Kader bom za umret. Zna on vse vzet. Rekel: počivaj zdaj. Sel je stare u sveti raj. Tok s starcim delajo, Vedno se prepirajo, Kdaj se boš stegnil že. Dolg že v gerbe gre Letos bom še oral Z ajdo polje obsial, Vozel na njivo gnoj Bog s tebo), Tinče moj! Zdaj pa, če pride smer t, zelen zakrij me pert, Naj tud pogrebšna bo. Sin oprav vse zvesto!
Potem čitamo v Benvenutovih rokopisih še takele vzklike:
»Duh želi v tihe it pušave, Mladih let pretehtat tam težave, Ke želi, kjer mir prebiva pravi, Slovo dat pozemelski težavi!«
Meniščik, 1857
»Mali bil sem še fantiček, komej treke hlače dal, Nisim bil še goden ptiček, 2e u Kran so me poslal.«
»Sim v gajbic tičk ujeti, Vendar starca mika peti.«
»Pravijo, da prederzno pojem, Je resnica ali laz?*
»Čud je, de v gajbe ujeti Enkrat mal zažvergolim, svete pesmice pa peti, Ja se nič ne veselim.«
NEVESTA 2ENINU
Julka Toneti
»Tebi sim roko podala, Oh, vzemi serce tud! Najna barka bo veslala, Eno truplo bova, ud. Toraj z Bogom, oča, mat;
Jtst pri tebi čem ostat. In tolk let, Bog daj živeti, U veselje z rodam nam.
Lepe zdrave vnučke šteti, Ak bo treba iti dam. Dotor blagoslov naj Bog, Angel varh naj vod okrog.«
Posebno noto dajejo nekaterim Benve-nutovim verzom motivi iz ptičjega življenja. Morda je tu vpliv Prešernovega »Orglarčka«?
Motto: Popkar dleski pet' uče, Druge ptiče, kdo to ve?
Tam kier nekdaj gaj sloviti, Herti daroval Druid, Zbor deržali ptič' sloviti pticam malim v velk prid.
šinkovc ti ne boš pel gričev, Ne ropočov, le cediv; Prjož ti varh boš gaja ptičev, Dleska glas boš le slediv.
Šinkovc ni bil zadovolen — Prav k' se ženim, me loviš Dokler bil sem oslobođen, Spal, ti ujetga pa slepiš.
6
Dok iivim, čem z vami peti,
Nikar po skircah, ko popred Kakor popkar ne se dreti, Videti perje, bom z vam osred.
Tuhtal pesmice sem žlahtne, Mladi s tim Boga častil' Piče dajte nam zdaj žmahtne S tim se vrag bo veselil.
In spet »ŠINKOVCI MOJI« od 11. 2. 1860
Fantov jest pet imam, Ljubim jeh in štimam. Z njim pogovarjam se. K sonce za gore gre. Bistro me gledajo, Sladko popevajo, Gričev, gričev, Benvenut!
Pupčerke pervi sin, Vedno je v spomin. Gaibico svojo ma. Dobro me tud pozna, Ce mu konople dam, Pride na roko sam, Gričevčk, gtičevčk, Benvenut!
Dva pa Gorenca sta, Sink, šink mi pojeta. Napev pa kakšin bo? Gvišno bo prav lepo, Sušca še čakata, Po ptičinc skakata, Fricev, jricev, Benvenut!
Eden je zabučevčk,
Ta tud ne bode revčk.
Ce je le izber pil?
Nar bel med vsim slovit,
Višnov ma kljunček že,
Da ga tud ljubim, ve.
Pel ropočev, ropočev, Benvenut!
Nar mlajše vedno je,
Kadar ta drugi spe.
Nima nikdar zadost,
Neče konoplje prost.
Tga bom u Šiško dal,
Da si bo ljubco zbral,
Z Bogom, Z Bogom, Benvenut!
ČRTOMIR ZOREČ
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pridni muzejski delavci v Skofji Lok, so zbrali vse priprave za izdelavo s;t kot tudi vse vrste sit, ki so jih nekdaj izdelovali v vaseh od Stražišča do Škofje Loke. Središče sitarstva je bilo Stražišče. Tu so bili manufakturisti, ki so kupovali žimo za sita, jo deloma že sami predelovali in jo nato dali za izdelavo sit revnim baj-tarskim družinam v bližnji vaseh. Sita so tkali na posebnih statvicah, ki jih je razen v škofjeloškem muzeju videti še po podstrešjih v Stražišču in Btnjah.
Manufakturisti so predhodniki nekdanjih tovarniških lastnikov — tovarnarjev. Razlika med nekdanjim tovarnarjem in manufakturistom je v tem, da delavci niso delali v tovarniških prosto-
rih, ampak jim je delodajalec manulaktur.st delo dajal na dom proti plačilu, dočim pa se je kasneje v pravi industriji izdelalo vse samo v tovarniških prostorih. Ta manufakturni način dela je bil predhodnik sedanje industrijske proizvodnje. Predelava blaga je bila predvsem ročna ali na zelo preprostih strojih in pripravah.
Manufakturisti so bogateli na račun delavcev, ki so bili cenena delovna sila, razen tega pa mnogokrat niso dobili denarja na roko ali vsaj ne celotnega zaslužka, ker so v manufakturistovi trgovini morali za del svojega zaslužka, največkrat pa za vse plačilo, kupiti vse potrebne dobrine, ki jih je imel manu-fakturist v trgovini. Tako je manufakturist   zaslužil tudi
Spomenika
manufaktur-nega gospodarstva v Straziscu
še pri prodaji v svoji trgovini. Manufakturisti jo imeli svoje trgovine in celo pekarne.
Od tistih časov sem se je še danes ohranil naziv za trgovine, ki prodajajo gumbe, sukanec, oblačilne predmete, ki so bili v glavnem nekdaj ročno delo — manufaktura.
Odkod pa beseda manufaktura? Bralci so gotovo slišali tujke kot manuelno delo, kar pomeni ročno delo, za rokopis se rabi tujka manuskript, ki je sestavljena iz latinskih besed manus -roka in skribere - pisati. Včasih, pa še danes tudi se rabi pri podpisih kratice 1. r. ali s. r. Prvo pomeni lastnoročno, drugo pa isto v latinščini manu propria — dobesedno prevedeno — »z lastno roko«.
Manufaktura pa pomeni, z roko delano, kar pomeni po latinsko faktus — narejen.
V Stražišču sta ohranjeni tako sitarska kot mogočna hiša, skoraj grad, hiša ma-nufakturista. Manufakturna hiša pri štinglcu v Stražišču, Benedikova    7, predstavlja
Hiša pri štinglcu — pri Matajcu — predstavlja edinstven spomenik manufakturnoga gospodarstva v Sloveniji. — Foto: J. Šuštaršič
edinstven spomenik manu-fakturnega gospodarstva v Sloveniji. H,ša je kaKor grad sredi vasi.
Manufakturna hiša in sitarska hiša sta predstavnika novih gospodarskih razmer, to je manulakturnega gospodarstva, ki se razvija vzporedno s propadajočim fevdalizmom in osamosvojitvijo kmeta izpod tlačanstva. Delitev kmetij ni mogla zavreti razvoja kmečkega proletari-ata, ki je odhajal v mesta, postal bajtar — dninar, obrtnik, domači obrtnik ali pa se je kot manufakturni delavec udinjal v manufaktur-nem gospodarstvu, za kar je prav sitarstvo v Stražišču tipičen primer. Manufakturno gospodarstvo stoji med nekdanjim fevdalizmom in strojno industrijsko proizvodnjo. Zato potegnemo lahko tudi to primerjavo grajski gospod — podložnik in manufaktu-
Pravo nasprotje veliki gosposki hiši je sitarska hiša pri Fanču v Stražišču Iz leta 1740. — Foto: J. šuštaršič
rist — manufakturni delavec s.tar.
Lepa Št nglčeva hiša ja spomenik zaradi zgradbe same, kakor tudi zaradi vloge njenih lastnikov v'gospodarstvu v 18., 19. in deloma še 20. stoletju. 2al, če pridete v Stražšče, so to hišo preveč obzidali z novimi zgradbami.
Edina sitarska hiša, ki nosi datum 1740, je v Straž šču pri Fauču, ki se na tem si-tarskem območju geografsko vključuje v turistično območje Šmarjetne gore, ki z Detelovim gradom, z nekaterimi ohranjenimi kmečkimi hišami in že omenjeno manufakturno hišo predstavlja zaključeno skupno kulturn h spomenikov.
Zaradi pomembnosti sitarstva kot domače obrti in primer nekdanjih manufakturnih odnosov, bo Faučeva hiša prestavljena k Detelo-vemu gradu in obnovljena kot muzej na prostem, s si-tarskim orodjem in stanovanjsko opremo, ki naj pokaže standard sitarske družine ob začetku 19. stoletja.
JERNEJ ŠUŠTARŠIČ
GL0BIS
NIČESAR PA NE SME PRODATI
Nikita Hruščov, upokojeni sovjetski premier, lahko obdrži privatno lastnino, ki jo cenijo na okroglo dva milijona in pol dinarjev. Največ ima dragocenih knjig; mnogo starin in predmetov, ki jih je dobil kot darilo. Med drugim mu ostane tudi zbirka lovskega orožja, ki ga je v zadnjih letih nakupil na svojih potovanjih. Postavili pa so mu pogoj, da ne sme ničesar prodati.
I
Ilega
Tihega oceana
19. julija letos je Kenichi Horie prejel v Sanremu (znanem po vsakoletnem festivalu popevk) »Zlati pramec«, odličje, ki se podeljuje le naj-pogumnejšim pomorščakom modernega časa. Kdor misli, da je to priznanje rezervirano samo veteranom oceanov, kapitanom, ki so osiveli v borbah z valovi, bo morda razočaran. Kenichi je mlad študent in podvig je napravil pred dvema letoma.
Sicer pa kar poslušajmo obrazložitev: »Malo čez dvajset let star, po napornem treningu, je v šest metrov dolgi jadrnici, imenovani »Mer-maid« (morska deklica) čisto sam, v 94. dneh preplul Tihi ocean od zaliva Nišinomija do San Francisca. S tem ble-stečim dokazom mornarskega poguma, hladnokrvnosti ter moralne Jn telesne odpornosti je dal mornarjem ;n mladim vsega sveta pr.mer, kaj zmorejo  v  eri  strojev pra-
stare človeške čednosti: predanost, • pogum, pustolovski duh in ljubezen do morja . . .«
To je torej zgodba o mladem Japoncu, samotnem morskem popotniku, ki ima
Knichi Horie
Pot 9000 kilometrov
Preživel je pol ducata viharjev, toda jadrnica je vzdržala. Največji problem so bili reševalci.
morje v krvi. Pravzaprav je to dokaj čundo, kajti njegov oče je trgovec z avtomobilskimi deli, ki ni nikdar skrival svojega odpora do sinovih »norosti«. Kenichi Horie je rojen 8. septembra 1938 v Osaki, ki je eno najbolj industrijskih mest Japonske in leži 500 kilometrov južno od Tokia. 16 let^star se je vpisal v šolski jadralni klub. Treniral je po 10 ur dnevno.
Dečko je mnogo bral: o plovbi Kon-Tikija, pa Francoza Bombarda preko Atlantika in podobne potopise samotnih pustolovcev. Bral je in sanjal, da bi tudi sam postal eden od njih. 1957. leta je pričel pomagati očetu v trgovini in zato prejemal plačo okoli 20.000 dinarjev. Skoraj ves ta denar je prihranil in skupaj s prijatelji kupil jadrnico tipa »King. fisher«. Njegov načrt je bil: prepluti 5.000 milj dolgo pot do Amerike.
Odločil se je, da bo barko nekoliko spremenil in izpopolnil. Predvsem je zamenjal jambor za nižjega in močnejšega ter dodal kabino. Pa še nekaj je spremen-:!: v ladjedelnici je ladjica dobila številko 4 (jap. »ši«) kar pomeni tudi smrt — tako je fant (nikoli se ne vel) zaprosil za sprem eoo številke 4 v 5. Neka tovarna, ki ima v svojem znaku morsko deklico, mu je podarila jadra.
Očetove grožnje
Kot vsi pogumni, ki uspejo, Kenichi Horie ni bil im-provizator kljub svojemu deškemu izgledu. Proučeval je navLično astronomijo, mete-reoiogijo in se učil angtešči-ne. Decembra 1961 je jadrnico končal. Oče je uporabil ves svoj vpliv, da bi spreme nil sinovo odločitev. »Mobiliziral bom obalno stražo,« je grozil. Nepotreben trud. Nadvse pazljivo je Kenichi izbral potrebno hrano in pijačo za pot, mcntiral na jadrnico aneroid, radiogonio-meter, kuhalnik, tranzistorski sprejemnik itd.
Odhod
12. maja ob 12.45, ko je bil oče odsoten, je Kenichi dvignil sidro. Materi in sestri je sporočil: naslednjih 120 dni ne skrbite zame. Toda: fant ni imel putoega lista (ki ga
Njegova jadrnica
je na Japonskem izredno težko dobiti), niti ameriške vize, niti potrebnih dokumentov za plovbo. Bil je ilegalec Tihega oceana. V začetku je vedno, čim je opazil kako ladjo, spremenil smer plovbe na sever, da bi vzbujal vtis, da je namenjen na kak japonski otok.
Deset dni je še tu in tam opazil kopno, nakar je zaplul v samotno neskončnost največjega med oceani. »Doživel sem pol ducata viharjev«, je zapisal v svoji knjigi »Kodoku« (samota). Mer-rr.aid« se je držala čudovito.
»Reševalci«
Največje sitnosti so povzročali mlademu Japoncu »reševalci«. Mučno mu je bilo dopovedati letalom in ladjam, ki jih je srečaval, da ne potrebuje pomoči in da ni bro-dok>mec. Neko ameriško letalo je dolgo krožilo nad njim in je odletelo šele takrat, ko ga je začel fotografirati.
Na večer 8. julija je Kenichi opazil na obzorju ogromen rožnat plamen in pomislil na eksplozijo atomske bombe, kar je bilo tudi res. Ta dan je bil opravljen atomski poskus v bližini otoka Johnston.
14. julija je »Pioneer Minx« ameriška ladja srečala »Mer-maid«. Ustavila je stroje, kapitan pa je vprašal malega Japonca, če kaj želi: morda hrano, cigarete? Malega Ja-
ponca pa je zanimal le to čen položaj. Nekdo je cek vprašal, če ima potni hst. Od govor je bil nekaj nerazum Ij.vega, kajti Kenichi se it bal, da ga bodo ustavili, kea ni imel dokumentov.
Na cilju
11. avgusta ob 10. uri zju traj je zagledal vhod v Gol den Gate. 12. avgusta pa sc imeli prisotni prebivalci Sac Francisca kaj videti: šes, metrov dolga lupina pod za stavo vzhajajočega sonca j< dvignila na jambor signal, ; katerim prosi ladja pros. vstop v pristanišče. Trime sečno potovanje je bilo kon čano.
Američani so mu priredil veličasten sprejem. Japonski konzulat mu je z neverjetne naglico izstavil potnj list ameriško vizo in ostale do kumente. je prejel v rekord nem času. Ilegalec je posta] legalec.
Vrnitev
Kenichi Horie si je s svojim podvigom pridobil svetovno slavo. Po njegovem potova nju je bil narejen tudi film
ki so ga vrteli na festivali v Cannesu.
Na Japonsko se je vrnil 3 letalom. Ob prihodu na leta lišče v Tokiu je izjavil, di mu je bila pot po morju ve liko bolj všeč.
Brezobzirnost, zlaganost in pohlep šo menda dandanašnje kvalitete v svetu. Vidimo jih povsod, v vsaki deželi, čeprav v različnih oblikah. DENAR... še vedno magična beseda, ki meče iz tirov človeška bitja. In pri vsem svetohlinskem laganju o človečnosti moralistični poštenjakoviči se bedno nasmihajo: »Saj bi vsak tako naredil. Kdo pa naj bo tako neumen, da bo metal denar .proč?« Za te, in njim podobne poštenjakoviče je bil delan film
Mislim, da je nesmiselno pisati, vsaj ob takem filmu, samo o režiserju in kinematografiji; veliko več je vredna tema, s katero se film ukvarja, način, hotenje in končno tudi izraz, s katerim se pojavlja. Gre namreč za dokaj neobičajno temo o brezobzirnem hotenju po uspehu, po bogastvu, pri čemer sredstvo ni važno. Zanimivo ie. da sta dva režiserja iz različnih svetov obdelala isti problem na zelo različen način, tako glede na lik glavnega junaka i v obeh primerh ie ta uradnik) kakor tudi glede izraznih sredstev. Prvi ie bil Ang'ež. č'an skunine m'ariih znanih kot FREE CINEMA — JACK CLAYTON s svo:im sicer no-vp~"ečn:m. vendar za Anglijo zelo nomemb"irn filmom POT V VISOKO DRU'/BO. druii na ie HUAM AMTO-NTO BARDEN" s CRNO KRONIKO. Ta Šnaniji in Argen-tin: nikoli ne bo dela'a sramote, čeprav je v bistvu nekoliko licemerska.
Filma se ločita, kot se sploh lahko ločita ob tej temi dve različni pojmovanji življenja in filma. Clayton se usmeri v svojega jeznega mladeniča in njegovo ljubezen, deluje prepričljivo — samoodpoved je vkljub vsemu kvaliteta, ker je resnična in doživeta. Uspeh je konec koncev drugoten, čeprav film temelji na njem. Važno je, da je junak pol« človek (kljub nezmožnosti živeti življenje — to je preboleče in pretvegano), s katerim gledalec lahko do konca sočustvuje, ker se mu zasmili.
OH, SEVEDA, KAJ NEKI SI MISLITE, SAJ SMO VENDAR LJUDJE. JE TREBA PAC RAZUMETI! SICER PA — SAJ BI VSAK TAKO NAREDIL.
In povem ista poteza pa gledalcem na koncu Crne kronike ne ugaja. Režiser jih je potegnil, nastavil jim je popra, ki os*-o zapeče šeie čez čas. Va. »i sočustvovanja je vserazumevajoči gledalec sledil režiserju z rahlim prepirom, češ, saj se razumemo — želiš, da ga razumem — prav, tu sem, razumem. Pa ni nič razumel, ker ni bilo kaj razumeti. Mož ponesrečene lahkoživke je bil slab karakter, brezobzirno je izkoristil ljubezen za svoj Iklavrni uspeh. DELAL JE TAKO, »KOT BI VSAK NAREDIL«. In to mu gledalec zameri, razbil se je njegov mit strahotno dobrih, do zadnjega v lakna čutnih herojev ljubezni in življenja, ljudi, ki
r
imajo v sebi toliko dobrega, da izginejo vse drobne, nujne napake. Tu je vse obrnjeno na glavo! Vsa upanja gledalca, da se bo glavni junak rehabilitiral, so zaman. Kolesa zdrobijo vsako upanje, kar je za preproste gledalčeve pojme že preveč. Tu ni pomoči, gledalec se pač vzgaja v osladnem in neumno zlaga-nem kultu dobrote in ljubezni v filmskem svetu, tako da je zanj vsaka resnica (ki po slučaju zaide vanj) nesmiselna, utruiajoča in zato povsem zanič. T.av zato ob tem dobro namazan stroj filmske laži cd pove in dvorana ostaja obupno prazna.
Prav tu je. po mojem mne-n:u mesto, kjer se CRONICA NjeGRA loči od ostalih filmov, posebno še od »Poti v visoko družbo«. Tu je tudi najmočneša, ker z vso možno doslednostjo sledi klasični dokumentarni šoli filma, teoriu o filmu resnici in se vrtoglavo naglo približa filmu, ki naj bi bil grajen iz »prizorov iz stvarnost'«.
Pot v visoko družbo je strogo konvencionalen, vztraja na starih tirih. Zlomi človeka, mu udari pečat, vendar se ta s trpljenjem zopet dvigne in je zopet človek. Tako je zopet vse dobro. Cronica negra pa nasprotno, kakor da boža nesrečnega moža, kakor da mu pušča vse možnosti — biti dober, a ga na koncu pusti razgaljenega in propadlega. Obenem z njim žigosa tudi gledalca, ker se je ta po nesreči preveč vživel v glavnega junaka. In to ni dobro, »naš gledalec« je osebno prizadet, ker se je njemu zgodila krivica. Dve uri je prepričano verjel v moža na platnu in ta ga je razočaral. Le kako so mogli storiti kaj takega?
MOJ BOG, TAKO LJUDI
VENDAR NE BI SMELI
RAZOČARATI.
SAJ TO JE PREVEČ
NAENKRAT
Da, dragi moj gledalec, toda kaj, ko je to RESNICA. Na pogled odurna in boleča, pa vendar preprilčjiva. Verjetno ti ne bo šel iz spomina veliki plan, (slika obraza na filmskem platnu), ki ga je režiser tako izredno uporabil. Boleč in odbijajoč je bil ne-maskiran obraz, brez vseh šmink in olepšav, postal je preveč resničen, preoster rn pregrob za tvoje pojme o dekliško nežni koži velikih zvezd. In tak je ves film. Brez popravkov z osvetljavo
NEGRA
(ČRNA KRONIKA)
o želenem uspehu, o propadu nekega človeka in hudo jedki resnici, da je to kronika podležev in duhovnih beračev, ki uporabljajo intelekt za edinega boga: DENAR. In ravno njih pri predstavi ni.
in triki ima skoro popolno- nič do živega. Nihče, praviš,
ma dokumentarno fotografi- te ne more spremeniti. To
jo. TA PREPRIČUJE. In pre- vidiš, md je všeč in v tem pričuje z enako močjo kot
Shiriev Me Lame
si podoben CRNI KRONIKI, ker si tako kot film samo iluzija, a obenem tudi odraz stvarnosti. Prav tako si brezobziren, ko dokazuješ, da si lahko dve uri-najbolj pone-umljeno bitje na zemdji kot je brezobziren glavni junak, ko izbere denar. Zanima me samo še nekaj:
KAJ BI IZBRAL TI?
CfuLmL,
ki bodo na sporeda
konec. Resničnost, ki je absoluten vladar filma, mu § obenem daje največjo vred- S nost, kot mu jo daje tudi izredna montaža, močan socialni poudarek in brutalnost do tvojega brezkorisi nega §= sočustvovanja. To je pravzaprav tisto, kar brezuspešno — tako dolgo iščejo razne ki- VPRAŠAJTE KATEROKO- dovinskih spektaklov, ki jih nematografije po svetu. LI je ameriški barvni CS film odlikujejo predvsem dobre li-Skrajna realističnost pri ob- režiserja Charlesa VValtersa s terarne podloge, res dobra ravnavanju aktualne proble- Shirh/ MacLane v glavni vlo- igra in pazljivo izdelani ko-matike. Vidiš, »dragi moj gi Njena igra, zanjo je dobi- stumi. Pri francoskih filmih gledalec« to bi lahko videl tu- la prvo nagrado na festivalu tega žanra je vstopnica do-di v našem filmu, ko bi ho- v Berlinu, in dobra režija, bra investicija, saj gleda.] cu tel vidite Makavejevo »PARA- dvigujeta film nad povpreč- zagotavlja dve uri smeha in DO« zli Sremčeve »LJUDI NA nost lahkotne zabave. Vsem, akcije. To pa je, pri lanski KOLESIH«, pa kaj se braniš ki se žele zabavati, se tu po- poplavi italijanskih spektak-dokumentarcev.   Tak si, ker nuja lepa priložnost. lov, dovolj,
te ni mogoče spremeniti, s^j KAPETAN FRAKAS, fra-n- OKTOBER bo, zaradi po-si odraz tisočev, ki korakajo čoki barvni CS, režiserja Pie- mote pri distribuciji, j\a spo-skozi kino dvorane. Tako ti je ra-Gaspard Huita je eden iz- redu filmske šole šele to najlažje pisati, ker ti ne gre med mnogih francoskih zgo- sredo.
Prizor iz Crne kronike
'- »Razmišljal sem o marsičem. Svojčas ste imeli v svoj: pisarni dekle, Gvvenda Milton po imenu?«
»In?« je spet vprašal Meister. »Skočila je v Temzo. Ali morda veste, zakaj?«
Maurice Meister mu je pogledal naravnost v obraz. Niti z enim samim utripom vek ni izdal: divje jeze, ki se je jela dvigati v njem.
»Sodišče je reklo . ..« je začel.
»Vem, kaj je reklo sodišče,« ga je prekinil Johnnv, »toda o tem imam svoje lastno nazi-ranje.« Stopil je tesno k pravnemu zastopniku in mu rahlo položil roko na ramo, kakor bi hotel vsaki besedi dati poseben poudarek.
»Marv Lenlev ni Gvvenda Milton!« je poudaril. »Ona ni sestra morilca na begu in zato pričakujem zanjo nekoliko boljše ravnanje kot ga je pri vas doživela Gvvenda Milton!«
»Ne razumem vas,« je dejal Meister. Njegov glas je zvenel tiho, toda razločno.
»Mislim, da me vseenoo razumete,« je počasi' nadaljeval Johnnv. »Rad bi vas opozoril, da se bo nekaj zgodilo, če se Marv kaj pripeti. Pravijo, da živite v večnem strahu pred Čarovnikom — še več vzroka bi imeli, bati se mene, če bi se Marv pripetilo kaj zalega!«
Le za hip je Maurice Meister povesil oči.
»Nekoliko histerični ste, Johnnv,« je menil, »razen tega pa danes dopoldne niste ravno posebno vljudni. Pred tednom dni sem, kolikor se lahko spomnim, dejal, da ste nezreli, in prav nobenega razloga nimam, da bi preklical svoje mnenje. Kdo pa naj Marv stori kaj hudega? Kar pa se tiče Čarovnika in njegove sestre, sta oba mrtva!«
»Mislil sem, da vam je to znano, saj je bilo
moje ime omenjeno v časopisih. Zadevo sem zdaj predal gopedu inšpektorju Burtcr.u in danes zjutraj sem dobil od njega pismo, v katerem me prosi, naj razjasnim neko točko, ki se mu zdi zagonetna«
Marv je vstala izza pisalnega stroja in se približala.
»Točka, ki se mu zdi zagonetna?« je mehanično ponovil Johnnv. »In kaj je to?«
Wembury se je obotavljal, ker vpričo deklice ni hotel z besedo na dan.
»Vedeti je hotel, kaj vas je napotilo, da ste šli v sobo Ladv Darnleigh?«
»Mislim, da sem že dal o tem edino pravilno pojasnilo,« je vzkipel Johnnv.
»Mislili ste baje, da ste pustili svoj plašč.in klobuk v prvem nadstropju. Na poti, ko ste nameravali v prvo nadstropje — tako je zvedel inspektor Burton —pa vas je služabnik opozoril, da so klobuki in plašči v pritličju.«
Johnnv je umaknil svoj pogled in povesil očh
»Tega se res ne morem spomniti,« je odvrnil. »Tisti večer mi ni bilo posebno dobro. Sicer sem se.pa takoj spet vrnil, ko sem uvidel, da sem se zmotil. Ali se domneva, da kaj vem o tatvin:?« Glas se mu je malce tresel.
»Take domneve ni izrekel nihče,« je smehljaje odvrnil Alan, toda skušati moramo zbrati najrazličnejše informacije.«
»O tatvini nisem vedel nič, dokler nisem bral v časopisih in .. .«
»O, Johnnv,« je sopla Mary, »ko si prišel domov, si mi vendar dejal, da . ,.«
»Če se hočeš prav spomniti, ljuba moja, je bilo to dva dni kasneje,« je nadaljeval mirno
izdali in da vas bo^odslej naprej policija opa--zovala. To sicer ne škodi, Johnnv, toda opazovali bodo tudi mene, to pa je zelo neprijetno. Dvomim le še, če bo Wembury storil svojo dolžnost in bo o vsem obvestil Scotland Yard. Če bo to storil, bi utegnili imeti še velike neprilike!«
»Saj velja za vas isto,« je godrnjavp odvrnil Johnnv. »V tej zadevi, Maurice, stoj iva in pade-va skupaj. Kje pa bodo našli bisere? V vaši. blagajni vendar! Ali ste to premislili?
Maurice Meister se ni nič vznemiril, celo smejal se je. Mislim, da pretiravava glede nevarnosti, ki vam grozi,« je menil brezskrbno. »Morda imate prav in grozi prava nevarnost meni. Gotovo bi me pošteno privijali!« Pogledal je železno blagajno. »Želel bi, da bi te preklicane stvari bilejoddaljene miljo daleč od tod. Nič bi ne bilo presenetljivega, če bi se Mr. VVemburv vrnil s poveljem za preiskavo. V tem primeru bi mleko seveda prekipelo.«
»Treba bi jih bilo po pošti poslati v Antvver-pen,« je predlagal Johnnv.
Meister se je prezirljivo nasmehnil.
»če me opazujejo, kar je zelo verjetno, potem je verjetno tudi, da mojih poštnih pošiljk ne puščajo vnemar. Edino, kar naju more rešiti, je, da spraviva te preklete bisere za dva ali tri dni kam drugam.«
Johnnv si je v silni zadregi .grizel nohte.
Vzel bi jih lahko s seboj v stanovanje,« se je izjavil nenadoma. »Tam je mnogo takih mest, kjer bi jih lahko skril.«
»To bi ne bila tako napačna misel,« je počasi potrdil pravnik. »Wemburyju bi nikoli ne prišlo na misel, preiskati vaše stanovanje — za to ima Marv preveč rad.«
Car
Vzel je zopet bisere v roke, odprl škatlico in se, kot se je zdelo, popolnoma zatopil v ogledovanje.
»Kot tat draguljev...«
Umolknil je, ker je narahlo potrkalo na vrata.
»Kdo je?« je vprašal naglo. »Okrajni komisar VVemburv!«
10
Maurice Meister je naglo vrgel bisere v blagajno in jo zaklenil, nato je odprl vrata. Čeprav je sicer imel jeklene živce, je njegov oru-meneli obraz postal čisto bel in poln globokih gub. Tudi njegov prijatelj ni mogel skriti razburjenosti, ko je vstopil Alan. Johnaiy je bil prvi, ki se je zbral.
»Halo, Wembury!« je dejal s prisiljenim smehom. »Kaže, da povsod naletim na vas!«
Vedenje obeh mož je izdajalo paniko, smrten strah, grozo. Kakšno tajno sta skrivala v svoji notranjosti?
Alan se je čutil njunemu vedenju, ki je glasno klicalo: Kriva!
»Cul sem, da je Lenley tu in ker sem hotel govoriti z njim .. .«
»Govorili bi radi z menoj?« se je zdrznil Jahnnv« O čem bi se pa radi pogovarjali S menoj ?«
Wembury je natanko vedel, da ga Meister ostro opazuje. Prebrisanemu pravniku ni ušla nobena njegova kretnja, česa sta se bala? Alan je stal pred uganko in srce ga je bolelo, ko je skozi odprta vrata za pisalnim strojem zagledal Mary, ki ni o vsem zlu ničesar vedela.
»Saj poznate Lady Darnleigh?« je vprašal.
Johnnv Lenlev je molče prikimal.
»Pred nekaj tedni je izgubila dragoceno biserno verižico,« je nadaljeval Alan, »in preiskavo o zadevi so poverili meni«
»Vam?« je nehote vzkliknil Maurice Iv.::'.*;!er.
Alan je pritrdil.
in premišljeno. »Prinesel sem ti časopis in dejal, da se je dogodila tatvina. Istega dne ti nisem mogel nič povedati, ker te tedaj sploh nisem videl.«
V tistem trenutku je Alan napeto pričakoval, kaj bo deklica na to odvrnila, toda napela je vse sile in se obvladala. Vsa kri ji je izginila z Tabraza, iz oči pa ji je sijala huda bolest, tako da se je sploh ni upal pogledati. ,
»Seveda se spomnim, Johnny... da, spomnim se,« je dejala; »kako sem vendar neumna!«
Sledil je mučen molk.
Alan je stal negibno, z rokami v žepih suknjiča in molče zrl na obrabljeno preprogo.
»Prav!« je dejal kenčno. »Upajmo, da bo to Burtonu zadostovalo. Žal mi je, da sem vas nadlegoval!«
Njegove oči niso gledale deklice, temveč so bile uprte v Johnnyja.
»Zakaj pa ne odpotujete v inozemstvo, Lenlev? Zdi se mi, da niste tako krepki in zdravi, kot bi pravzaprav morali biti.«
Pod njegovim ostrim pogledom je prišel Johnnv v zadrego.
»Zame je Anglija dovolj dobra,« .je odvrnil nejevoljno. »Ali ste. rodbinski zdravnik, VVemburv?«
Alan je molčal. Končno pa je dejal: »Da, to bi bilo pravzaprav pravo ime zame.« Kratko je pokimal in odšel.
Mary se je vrnila k pisalnemu stroju, vendar se ni lotila dela. Maurice je pomigal mladeniču, naj gre v njegovo sobo in je mirno zaprl vrata.
»Upam, da ste razumeli, kaj je misli \\em-burv.«
»Ker ne znam brati misli, nisem razumel, je odvrnil Johnny. Zdelo se je, da niha med srdom in smehom. »Ta človek je predrzen. Če pomislimo, da je vrtnarjev sin . ..«
■>V';e to bi morali pozabiti,« je vzkliknil r.',- v;.r jezno. Pomisliti morate le, da ste se
Nič več ni čakal, da bi se Johnny dokončno odločil, temveč je naglo odprl blagajno in mu izročil bisere. Mladi mož je v dvomih ogledoval škatlico, nato pa jo je vendar vtaknil v notranji žep suknjiča.
»Vtaknil jo bom v kovček pod svojo posteljo,« je dejal, »konec tedna pa jo spet lahko dobite.«
Naglo je šel skozi vnanjo sobo in se ni ustavil niti tolikb, da bi govoril z Mary. Posest biserov, za katere je toliko tvegal, mu je vlila določeno zadovoljstvo in pregnala sumnje, ki so vstajale v njem, odkar jih je imel pri sebi Meister.
Ko je hitel po živahni Flanders-Lane, je iz ozkega prehoda stopil možak in mu sledil. V Tanners-Hillu je šel ta možak tik za Johnnvjem Lenlejem in policist, ki je stražil na oglu, ga je komaj opazil. Še sanjalo se mu ni, da je šel tik mimo njega mož, ki ga je iskala policija treh kontinentov — Henrik Artur Milton, imenovan Čarovnik.
Dolgo nato, ko je odšel Lenley, je hodil Maurice Meister, z rokami na hrbtu, gor in dol po svojem malem svetišču.
V njegovem duhu se je oblikovala misel in zavzemala določeno obliko — pravzaprav sta bili to dve misli, ki sta se prepletali med seboj, prehajali druga v drugo, se spet ločevali in spet stikali. — Johnny Lenlev in njegova sestra.
Tona v Lenlevjevem glasu se ni dalo razumeti napak. Meister se je čutil ogroženega že prej, skovan je imel že skoro določen naklep, zdaj pa je ta naklep zaradi Johnnyjeve mladostne silovitost; dobil nov zagon in se do kraja utrdil. V zadnjem času je videl Johnnyja prevečkrat. Bili so časi, ko ga je mladi mož zabaval, kasneje mu je koristil. Zdaj pa mu ni postal le dolgočasen, temveč tudi nevaren. Maurice je tiho odprl vrata in skrivoma pogledal skozi špranjo. Marv je sedela ob pisalnem stroju, zatopljena v svoje delo.
RADIJSKI SPORED
VELJA OD 14. NOVEMBRA DO 20. NOVEMBRA 1964
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930.
SOBOTA, 14. novembra
8.05 Poje oktet bratov Pir-nat iz Mengša — 825 Melodije za razvedrilo — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo
— 925 Mladi glasbeniki glasbene šole Tržič — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Opoldanski domači pele-mele — 12.30 Slovenski romantični samospevi in še kaj — 13.30 Priporočajo vam
— 14.05 Iz oper jugoslovanskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 KUD »Stane Žagar« ' iz Krope in Ženski kvartet kluba koroških študentov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnoti doma in v svetu — 18.15 Izložbeno okno
— 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Mladi za mlade — mladinska oddaja — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna
NEDELJA. 15. novembra
f 6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.09 Mladinska radijska igra — 8.42 Iz mladinske glasbe — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Šc pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.4-0 Nedeljski dopoldanski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Slovenske narodne pesmi po;eta Danica Fil?pčič in Franc Koren — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne — 17.30 Humoreska tega tedna 18.30 Spored komorne in solistične glasbe — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer —21.30 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert skladb slovenskih avtorjev
PONEDELJEK, 16. nov.
S.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in zapojmo — 925 Iz narodne zakladnice — 9.45 Pihalna godba Rudolf Urbanec — 10.15 Pisan orkestralni kiter-mezzo — 10.35 Naš podlistek
— 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti
— 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Virtuozna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Arije iz oper Verdija — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530
Zabavne melodije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Narava in človek — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavne melodije v izvedbi slovenskih solistov — 22.10 Nočni akordi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz orkestri vam igrajo
TOREK, 17. novembra
8.05 Ansambel Borisa Ko-vačiča in Trio Vitala Ahačiča
— 8.25 Nekaj zvokov lahke glasbe — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — "925 Trije operni dueti — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Poslušajmo ruski državni ansambel — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Pet minut za novo pesmico — 1530 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Predstavljamo vam juogsiovanske ansamble zabavne glabe 18.45 Na mednarodnih križpotiih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital Bojana Brav-ničarja — 20.20 Radijska igra — 20.55 Dunajski simfoniki igrajo Brucknerja — 2210 Plesna glasba — 23.05 Nočni simfonični koncert
SREDA IS. novembra_
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodh — 9.10 Orkester harmonik »Svobode« Šentvid — 9.25 Domači pele-mele — 9.45 Med domačimi in tujimi solistkami — TO. 15 Zabavni zvoki — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Čez hrib in dol — 12.30 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Tako poje naša dežela — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert zbora JLA — 20.20 Melodije jugoslovanskih skladateljev — 20.40 Radijska priredba opere — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč
ČETRTEK, 19. novembra
8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Starec in živalca — 9.50 Domače viže in napevi — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Na kmečki peči — 1230 Prebujanje polj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši solisti v priljubljenih operah — 1435 Naši polušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Igra pihalna godba Ljudske milice
— 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00-Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Nočni a-kordi — 23.05 češka in nemška sodobna glasba
PETEK. 28. novembra
8.05 S Koroškega in z dubrovniških obal — 835 Za vsakogar nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 9 25 Mariborski pihalni ansambel — 935 Pet minut za novo pesmico — 10l15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe francoskih komponistov — 1035 Novo na knjižni polici — 1055 Glasbena medigra — 1L0O Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Kmeti ;skj nasveti — 12.15 Nekaj domačih za prijetno opoldne
— 1230 Drobni operni prizori — 13 30 Priporočam vam
— 14 05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Komorni ansambli — 1525 Napotki za turiste — 15.30 Pesmi z južnega morja — 1535 Novo v znanosti — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma m v svetu — 18.15 Revija naših pevcer zabavne glasbe — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Arena za virtuoze — 20.30 Tedenski zunan jepori-tični pregled — 20.40 Kako aranžiramo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.05 Nočni obisk pri družini Bachov
KINO
Kranj »CENTER«
14. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 15. in
19 uri, premiera franc. ban". CŠ film KAPETAN FRAKAS
ob 23. uri
15. novembra amer. barv. film V VRTINCU ob 15. in
19. uri
16. novembra franc. italijanski barv CS film BAGDADSKI TAT ob 16., 18. in
20. uri
Kranj »STORZlč«
14. novembra barv. risani film ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV ob 1430, ameriški barv. CS film NAPAD V ZORI ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. CS filma KAPETAN FRAKAS ob 22. uri
15. nov amer barv. risanke ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV ob 1». uri, amer. barv. CS film NAPAD V ZORI ob 13. in 15. uri, amer. barv. film V VRTINCU ob 19. uri, premiera amer. barv. filma V VRTINCU ob 19. uri, premiera amer. barv. filma VPRAŠAJTE KATEROKOLI ob 21. uri
16. novembra amer. barv. CS film NAPAD V ZORI ob 16. uri amer, barv CS film V VRTINCU ob 18. uri
StražBče »SVOBODA«
15. novembra barvne risanke ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV ob 15. uri, amer. barv. CS film NAPAD V ZORI ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. filma KAPETAN FRAKAS ob 21. uri
Cerklje »KRVAVEC«
14. novembra amer. barv. CS film APRILSKA LJUBEZEN ob 19. uri •
15. novembra amer. barv. film APRILSKA LJUBEZEN ob 16. m 19. uri
Naklo
15. novembra amer. barv VV film GUSAR ob 16. in 19 uri
Kropa
14. novembra amer. barv CS film BATERFIELD 8 ob
20 uri
15. novembra amer. barv. CS film BATERFIELD 8 ob 16. in 1930
Jesenice »R4DIO«
14. do 15. novembra amer film MOJA DRAGA KLEMENTINA
16. novembra nemški film MOJA NEČAKINJA TEGA NE DELA
17. do 18. novembra amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKSPRESA
19. do 20. novembra jugoslovanski film SVITANJE
Jesenice »PLAVŽ«
14. do 15. novembra amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKSPRESA
16. do 17 novembra amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA
19. -do 20. novembra ruski film ŽIVI ZAKOPANI
Žirovnica
14. novembra jugoslovanski film POJMO V DEŽJU
15. novembra jugoslovanski film VALOVITO POLETJE
^18. novembra ameriški film MOJA DRAGA KLEMENTINA
Dovje-Mojstrana
14. novembra jugoslovanski film VALOVITO POLETJE
15. novembra ameriški film POJMO V DEŽJU
19. novembra amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA
Koroška Bela
14 novembra ruski film ŽIVI ZAKOPANI
15. novembra amer. barv. CS film STRELI POPOLDNE
16. novembra amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKSPRESA
Kranjska gora
14 novembra amer. barv. CS film STRELI POPOLDNE
15. novembra ruski film ŽIVI ZAKOPANI
19. novembra amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKSPRESA
20. novembra amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA
Ljubno
14. novembra amer. barv. film OKO ZA OKO ob 19.30
15 novembra amer. barv. film OKO ZA OKO ob 18. uri
Duplica
14 novembra španski barv. film MATI, POSLUŠAJ PEr SEM MOJO ob 19». uri
15- novembra špan. barv. film MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO ob 15., 17. in 19. uri
17. novembra ita-1 film PRIJATELJ PODZEMLJA ob
19. uri
18. novembra ital. film PRIJATELJ PODZEMLJA ob 17. uri
20. novembra franc barv. film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI ob-17. in 19. uri
Podnart
14. novembra angl. barv. film VALČEK TOREADOR-JEV ob 19. uri
15. novembra nem. barv. film PLANINSKA ROŽA ob 17. in 19. uri
19. novembra sov:etss; film PASTIR KOSTJA ob 19 uri
Radovljica
14. novembra amer. barv. CS film  HELLIONI ob 20.
• uri
15. novembra angl. barvni film VALČEK TOREADOR-JEV ob 18. uri in 10. uri doo.
15. novembra amer. barv. CS film HELLIONI ob 16. m
20. uri
17. novembra sovjetski film PASTIR KOSTJA ob 20. uri
18. novembra sovjetski film PASTIR KOSTJA ob 18. in 20. u:«
19 novembra angl. barv. CS film PLAMEN NA ULICI ob 20. un
20. novembra amer. barv. film MORGANOVI GUSARJI ob 20. uri
gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU
SOBOTA, 14. novembra
Ob 20. uri Anny Tichi: KAKOR V RAJU — gostovanje v Naklem
NEDELJA, 15. novembra
Ob 10. uri URA PRAVLJIC — četrti program, ob 16. uri za IZVEN — Oxilia BOG Z VAMI MLADA LETA PONEDELJEK. 16. nov. Ob 16. uri B Kreft: KREATURA gostuje MG L Hib! dansko — za red DIJAŠKI II SREDA, 18. novembra Ob 16. uri Pionirsko filmsko gledališče upizori filmsko predstavo za mladino
ZANIMIVOSTI
i _M±_i
Tobak danes
in pred davnimi leti
Tobak je pravzaprav nekoristna rast-ina. Vendar si nobeno kolonialno blago ni pridobilo v Evropi toliko zvestih prijateljev kot tobak. Skoraj istočasno je pri-romal v Evropo iz Španije in Anglije, ki sta imeli zveze s prekomorskimi deželami, španski kralj Filip II. je poslal po tobak v Novi svet posebno komisijo, ki jo je vodil Boncalo Fernandez de Toledo, in je leta 1553 prinesla v Španijo prve rastline tobaka.^ Že prej pa se je' ondod govorilo o »zlati in blagodišeči travici«, ki raste baje v Novem svetu.
Prvotno je uporaba tobaka imela medicinski značaj. Ta razlog je tudi vodil francoskega poslanika Jeana Nicota na liz-bonski dvor, od koder je prinesel toba-kove rastline na dvor Marije Medicejske. Zaradi tega so v Franciji še dolgo imenovali tobak Ie .»kraljevsko zelišče«. Zaradi takratne splošne rabe tobaka v zdravilstvu (o kateri pa danes seveda nihče več ničesar ne ve), so tobak imenovali tudi s tujim imenom »Herba panacea« ali »Her-ba sancta« t. j. »vsezdravilna rastlina« ali »sveta rastlina«. Francoski botanik Dela-chaup pa je vsem tem imenom napravil konec, ko je na čast Jeanu Nicotu imenoval rastlino »Herba nicotiana«, dasi Ni-cot, po katerem ima strup v tobaku ime, nikotina sploh ni prenesel, ker ni bil kadilec.
Mož, ki je bil tobaku vdan z dušo in srcem, je bil angleški Admiral sir VVal-ter Raleigh. Leta 1584 je poslal v Severno Ameriko ekspedicijo mornarjev, ki je tamkaj osnovala kolonijo Virginijo. To ime je deželi vzdel admiral Raleigh, da bi s tem počastil mlado angleško kraljico. Po dveh letih so se kolonisti vrnili v domačo luko Plvmouth. Grozno! Vsak je držal v ustih pipo s tlečim tobakom. Eno je prejel v dar tudi admiral Raleigh, ki se vse do svoje smrti ni več ločil od nje. Ko je zasedel angleški prestol kralj Jakob I, je Raleigha vrgel v ječo. V tovverski trd-
njavi pa mu je bila pipa polnih dvajset let edina prijateljica in tolažnica in spremljala ga je tudi v smrt, ko je bil po častnem miru, ki ga je Jakob I. sklenil s Španci, obglavljen.
Iz Anglije se je pipa udomačila na Nizozemskem. Ni še minilo pol stoletja po vrnitvi Boncala Fernandeza iz Amerike, ko se je tobak razširil že po vsej Evropi.
Za Ludvika XIV. je prišel v rabo tobak za njuhanje. Niso ga njuhali samo moški, ampak tudi odlične dame. Strastni nju-hači so bili: papež Benedikt XIII., Friderik Veliki in Napoleon. Peter Veliki pa je dajal prednost pipici. Gandhi pa to-bakovega dima ni prenesel, četudi raste v Indiji odličen tobak. Pridelovanje tobaka daje kruh milijonom Indijcev.
Že v 18. stoletju se je pipa umaknila cigari. Nemci so pričeli izdelovati cigare leta 1862 in sicer v Dresdenu, kjer je bila tudi zgrajena prva tovarna za izdelovanje cigaret.
Tobak najbolje uspeva v Severni Ameriki. Kentuckv daje tobak za pipo in či-kanje. Virginija in Karolina zalagata kadilce tobaka po vsem svetu. Pensilvanija in Ohio slovita po odličnem tobaku. ZDA so samo leta 1934 pridelale eno tretjino svetovne produkcije tobaka, t. j. 2,2 milijona ton tobaka. Zapadna Indija je dežela z najstarejšo kulturo tobaka. Skoraj na vseh otokih uspeva tobak. Prvo mesto zavzema Kuba, kjer raste tobak za odlične cigare Južna Amerika, Brazilija, Filipinsko otočje, Java, Borneo, Sumatra so dežele, kjer uspeva dišeči tobak za cigarete.
V naši državi pridelujejo najfinejše vrste tobaka v Makedoniji. Balkanske države so neodvisne od uvoza tobaka, ker ga imajo same več kot dovolj. Druge evropske države pa morajo tobak uvažati, ker domača proizvodnja zaostaja za potrebami strastnih kadilcev.
Priredil: L. Z
Prognoza vremena po novem
Ob sodelovanju berlinskega Meteorološkega inšti-§ tuta in Inštituta za jedrske" raziskave so razvili v Nem-I čiji elektronski računski stroj, ki na podlagi meteoro-[ loških podatkov izračuna prognozo vremena. Do sedaj j so meteorologi rabili približno tri in pol ure za prera-I čunavanje vseh dobljenih podatkov. Računalnik opravi j to delo v pičlih 15 minutah. Dejanski čas računanja j traja pravzaprav le tri minute, ostalih 12 porabijo nam-| reč za tipkanje osnovnih vremenskih podatkov v tako ; imenovani polnilnik elektronskega računalnika.
Za napačne prognoze vremena bodo meteorologi : sedaj takoj pokazali na grešnega kozla — računalnik.
Avtomatizirana kino dvorana
V Chicagu deluje že prvi popolnoma avtomatizirani kino. Obiskovalec vrže v avtomat pred kinom denar in dobi nazaj odvisen drobiž in na poseben način preluknjan karton. V dvorani poišče na kartonu označen sedež in položi ta karton v določeno režo pri sedežu. Blokiran sedež sedaj popusti in obiskovalec se lahko vsede nanj.
Seveda so sedaj odveč vse blagajničarke in bilji-terji.
Pečica z upravljanjem na daljavo
V Ameriki so zelo priljubljene nove električne pečice, katerim se da notranja temperatura regulirati brezžično — po radiu. Gospodinja pripravi npr. testo in ga položi v pečico. Mirno nato odide zdoma. S seboj ima namreč miniaturni oddajnik, s katerim lahko vsak čas regulira temperaturo v pečici, kar na cesti ali kje drugje. Poleg te regulacije ima še avtomatično napravo, ki preprečuje, da bi temperatura prekomerno narasla — skratka, da bi se npr. testo zažgalo.
Gospodinje ugotavljajo, da jim pomeni nova pečica veliko razbremenitev.
Bodoča oblast
V zadnjih 25 letih se je pomnožilo prebivalstvo Nevv Yorka za 40 odstotkov. V istem časovnem obdobju pa se je povečalo število mačk in psov za 80 odstotkov.
Znani ameriški žurnalist Bili Parker je hudomušno napisal v nekem članku: »da je le vprašanje časa, kdaj bodo štirinožci prevzeli v Nevv Yorku oblast v svoje noge. V nekaj generacijah bo mogoče kak pes župan mesta.«
Avtomatizirana živinoreja
Stroj za molžo krav je znana iznajdba. Temu se je sedaj pridružil še stroj, ki kida gnoj iz hleva. Ob določenem času, ki ga živinorejec sam odredi, stroj očisti iz hleva gnoj, izpere tla in jih osuši. Delo opravi za 35 krav tako temeljito kot noben hlevar.
Poleg avtomatične molže in kidanja gnoja poseben mehanizem dovaja iz silosa zeleno krmo in jo poklada v korita pred krave, prav tako avtomatično se nateka tudi voda za napajanje. Živinorejcem se obetajo s temi stroji lepši časi.
Televizija
SOBOTA,  14. novembra
RTV Ljubljana 17.05 Zlata ptica — lutkovna oddaja — RTV Beograd 18.05 Predstavljamo vam — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Ime in priimek — mladinska igra — RTV Ljubljana 19.30 Vsako soboto, 19.45 Propagandna oddaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.30 Glasbena oddaja studia Skopje — RTV Ljubljana 20.40 S kamero po svetu — RTV Beograd 21.20 Medaljoni — RTV Ljubljana 22.00 Dick Povvell vam predstavlja, 22 30 TV obzornik
NEDELJA,  15. novembra
RTV Ljubljana 930 Gozdni čuvaji — serijski film — RTV Eeograd 10.00 Kmetijska oddaja, športna oddaja — RTV Ljubljana 18.00 Mladinski TV klub, 19.00 87. policijska postaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.45 Koncert nacionalnega orkestra francoske RTV — RTV Beograd 21.45 Poročila
PONEDELJEK, 16. nov.
RTV Ljubljana 11.40 TV v šoli, 15.20 Ponovitev, 16.40 Ruščma na TV, 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd 17.40 Francozi pri vas doma, 16.10 Napoved in TV obzornik — RTV Ljubljana 18.10 Risanke, 18.25 Napoved
in TV obzornik, 18.45 Domača nega bolnika — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana 19.45 Nagrade in naročnikom — RTV Beograd 20.00 T V dnevnik, 20.30 Sonata za violončelo in klavir, 20.40 Shakespearovi monologi — RTV Ljubljana 21.40 Naš teleobjektiv, 21.55 TV obzornik
TOREK, 17. novembra
Ni sporeda!
SREDA, 18. novembra
RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine — RTV Ljubljana 17.40 Tik-tak, 17.55 Pio-, nirski TV studio, 18.25 Napoved in TV obzornik, 18.45 Reportaža    studia Skopje,
19.00 Kaleidoskop — RTV Beograd 19.15 Tema z variacijami, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Lirika — RTV Zagreb 20.40 Romantično potovanje po Nemčiji — RTV Ljubljana 21.40 Kulturna kronika, 22.10 TV obzornik
ČETRTEK, 19. novembra
RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi pri vas doma — RTV Ljubljana 16 40 Ruščina na TV, 17.10 Angleščina na TV — RTV Beograd 17.40 Na črko, na črko — RTV Ljubljana 18.25 Napoved in TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji — RTV Ljubljana 19.15 Glasbena porota,  19.45  Filmski pregled
— RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Deset minut folklore — RTV Ljubljana 20.40 Kri ni vse — TV igra, 21.30 Razumete sodobno glasbo, 22.00 TV obzornik
. i
PETEK, 20. novembra
RTV Zagreb 17.10 Učimo se angleščine, 17.40 TV v šoli — RTV Ljubljana 18.15 TV slikanica, 1835 Napoved in TV obzornik, 18.45 TV tribuna — RTV Beograd 19.15 Glasbeni pejsaži Kosmeta — RTV Ljubljana 19.45 TV akcija — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Tretji festival zabavnih melodij JLA, 23.00 TV obzornik
999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999