PoStnlna plačana
eotovin'
Leto IX9 St. 110
Ljubljana, petek 11. maja 1928
Cena 2 Din
w Ishaja gt» 4.
Stane meaeCno Lhn »5 — , «a ti semstro Din tff— neobvcsao.
O^lui po tarttn.
Upedniitvo i
Ltubijana, Kjiatlcm. ulica Štev. 5/L Teieion it. <071 in «804, ponoči tudi fe. «034.
Rokopisi so no rnial«.
fe. m. — Telefon to.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in
Ljubljana, 10. maja.
Na Kitajskem je pomlad razen obnovitve notranje vojne prinesla tudi konflikt z Japonsko.
Do neke mere se je tedaj ponovila igra iz lanskega leta. Tudi takrat so se vojne operacije pričele z obnovo ofenzive južnih armad proti severnim četam, z zmago nacijonalističnih bojnih sil nad vojskami generalov, ki stoje v zvezi s Cangtsolinom. Pri prodiranju južnih armad je prišlo do konflikta z Angleži. Pri zavzetju mesta Nankinga so se nacionalistične čete spopadle z angleškimi, napadle v mestu angleške institucije in padlo je na angleški strani večje število žrtev. Bilo je videti, da se bo iz tega razvil konflikt med Kitajsko in Veliko Britanijo; angleška oja-čenja so se zbirala na Kitajskem; ali ker v Londonu niso imeli prav nič volje, spora s Kitajci povečati še bolj, se je razmeroma kmalu dosegla mirna poravnava konflikta. Pač pa je malo pozneje nastal razdor med Kantonci, med komunističnim krilom in Cangkajšekom; po pravici se je sklepalo, da imajo nekaj zasluge pri tem razkolu Angleži. Efekt je bil ta, da se je protiangleška ost kitajskega nacijonalističnega gibanja močno omilila in izgredi proti An-giežem so povsem prenehali.
Letošnja pomladanska ofenziva južnih armad je bila prav tako uspešna; nacijonalisti so udrli v provinco Šan-tung. ko so razbili vojske njenega poveljnika Sunčuanfanga ter prodirajo sedaj proti severu, s ciljem, naskočiti sam Peking.
Sredi prodiranja je nastal konflikt z Japonsko, ki preti, da postane mednarodna afera. Pričetek in potek spopada sta znana. Da je nastal^ konflikt ravno v Tsinanfu, prestolnici Šantunga, pač ni slučajno.
Šantunc ena najbogatejših in najnaprednejših kitajskih provinc — ki pa meri 147.800 kvadratnih kilometrov in šteje 30,803.000 prebivalcev — je igrala v zadnji dobi precejšnjo vlogo. Tu se nahaja bivša nemška kolonija Kiaučou s trdnjavo Tsingtao, ki so jo med svetovno vojno zavzeli Japonci. Pri tej priliki pa so zasedli tudi večino province Šan-tung in kazali težnjo ostati v m*' Toda ker se je tudi Kitajska udeležila svetovne vojne na antantini strani in ker so velesile, v prvi vrsti pa Amerika, bile proti temu, da se Kina tretira kot Iržava zadnjega reda, so morali Japonci popustiti in v Washingtonu se je na konferenci velesil sklenilo, da Japonska evakuira ves Šantung in ga vrne Kitajski. Zapustila pa ni le prave province, marveč tudi bivše nemško ozemlje Kiaučou s trdnjavo Tsingtao, ki je prešla po dolgih letih v decembra leta 1922. znova v kitajsko upravo. Hkrati so se dogovorile modalitete. po katerih sunejo posamezne velesile na Kitajskem uporabljati svoje oborožene čete v varstvo življenja in imetja svojih državljanov v kitajskih mestih in v kakem primeru ter pod kakimi pogoji se sme izvršiti večja intervencija.
Seveda Japonska ni šla baš rada iz šantunga. Zato je imela tekom notranjih zmed na Kitajskem vedno pozornost obrnjeno na to provinco. 2e lani, ko se je pokazala možnost, da se nacijonalisti približajo Šantungu, so pričeli tjakaj pošiljati ojačenia svojim posadkam v koncesijah. proti čemer so Kitajci že takrat protestirali.
Sedaj, po konfliktu v Tsinanfu so Japonci zasedli glavne železniške proge in pošiljajo v dežele vedno nove bojne oddelke.
Na zunaj je podoba, da je imela Japonska razen drugega namen, indirekt-no pomagati severnim armadam s tem, da postavijo ovire prodiranju južnih ^rmad in jih zadržijo, da bi imel Čang-tsolin med tem časa, restavrirati bežeče bojne sile. Nekateri sodijo ,da je bil to sploh poglavitni namen japonskega vmešavanja. Na tem nič ne spremeni dejstvo, da je pekinška armada v Tokiu protestirala proti japonski intervenciji. niti drugi fakt, da je Cangtsolin pozval južno armadno vodstvo, da se ustavijo sovražnosti in da se oba tabora obrneta skupno in složno proti Japoncem. Zakaj Cang je lisjak in nihče mu ne bo verjel, ker je dovolj znano, da ip taktično dober prijatelj Japoncem.
Zato ni pričakovati niti, da bi se notranja vojna zaradi incidenta v Šantungu nehala, niti da bi se razvila prava vojna med Japonci m Kitajci. Zakaj Amerika ima svojo pozornost vedno obrnjeno na to področje in nikakor ne bo popustila, da bi se Japonska okoristila na račun kitajskih zmed. Že sedaj gredo note iz Washingtona v Tokio ter želijo pojasnil; japonska intervencija bo smela iti samo tako daleč, v kolikor se bo mogla interpretirati kot akcija v varstvo japonskih naseljencev in njihovega imetka; kar gre preko tega, nasprotuje Ameriki in spričo tega ne more držati.
Na osnovi vsega tega nam je pričakovati. da se iaponsko-kitajski konflikt, ki bo pač še nekai časa obračal nase pozornost sveta, konča brez večjih komplikacij m brez resnejših posledic.
ohi, povsod naletimo na Itio
Pomembna debata v Narodni skupščini o protijugosiovenski politiki fašistične Italije
Zunanji minister ne veruje v resnost italijanskih aspiracij na Albanijo. — Vsi govorniki obsojajo lašistični imperijalizem. — Poslanec dr. Pivko za naše rojake pod italiio
skega sporazuma v vseh vprašanjih, ki in	da opozicija s svojimi izjavami o posojilu
teresirajo obe državi. Problem ni lahek m	ruši ugled naše države in ii s tem škoduje,
upam. da se gg. interpelantje strinjajo ?	Naš ugled ne trpi zaradi delavnosti opo-
menoj v tem. dale za njesa povoljno in pra	ziciie. marveč zaradi nedelavnosti vlade
Beograd, 10. maja. p. Za današnjo sejo Narodne skupščine je vladalo 'zredno veliko zanimanje. Na dnevnem redu e bila interpelacija o italijanski politiki na Balkanu Interpelacijo so že pred zadnje odeoditvijo Narodne skupščine vložili šefi opozicije gg Pribičevič. Ster>an Radič in Joca Jovanovič Današnje seje, ki ji je predsedoval prvi podpredsednik gosp Agat,vnovič, so se sko raj poinoštevilno udeležili narodni poslanci diplomatska loža in galerije so bile prena polnjene.
Seja je pričela ob 10.30 in je bila v za četku zelo viharna. Po prečitanju zapisnika je posl. Večeslav Vilder ugotovil, da je v zapisniku zopet netočno opisan potek zadnje seje. zlasti pa izključitev gosp. Radiča. Zahteval je. da se zapisnik popravi >n ugotovi, da je incidente, ki so imeli za posledico izključitev gosp. Radiča. izzval s svojim nastopom med debato o razdelitvi podpor? gladujočim, o nerednosti pri izseljenišketr komisarijatu minister socijalne politike {? Ceda Radovič. Minister ni zahteval zado ščenja od predsednika Narodne skupščine marveč si ga je vzel kar sam. Predsednik Narodne skupščine ministra ni pozval k redu, dasiravno je rabil mnogo bolj žaljive izraze kakor pa gosp. Radič. Tajnik Lujo Walter je zahtevani popravek odklonil, češ da se je minister Radovič prerekal z Radi čem v času, ko je bila seja prekinjena. Opozicija je proti temu odločno protestirala, pri glasovanje pa je vladna večina zahtevani po pravek zapisnika seveda odklonila. V sploš nem prerekanju je Nnrodnn skupščina prešla na dnevni red ter pričela razpravo o interpelaciji šefov opozicije
0	protektoratu nad
Albanija
Interpelacija se glasi: »Iz raznih strani prihajajo vesti, da namerava Italija v najkrajšem času proglasiti carinsko unijo t Albanijo in nato defuritivni protektorat. Iz vsega, kar Je doslej Italija storila glede Albanije in ia 'ega, kar počne v cilju ob k rož* vanja iti izolacije naše države, se da sklepati, da se v resnici pripravlja nekaj resnega in to še pred 28. Julijem t. 1., ko poteče začasno podaljšana prijateljska pogodba med nami in Italijo. Ker so do-godki že ponovno potrdili, da je naša bojazen glede >groženJa neodvisnosti Albanije s postopanjem Italije upravičena, si dovoljujemo staviti sledeča vprašanja:
1.)	AH res obstoja namera Italije glede carinske unije z Albanijo in proglasitve protektorata Italije nad Albanijo?
2.)	Ali se strinjajo s to politiko velesile, zlasti one, ki so 9. novembra 1921 podpisal« pakt o Albaniji, ki vsebuje tudi gotova pooblastila Italiji?
3.)	AM bi ne bilo dobro, da se z naše strani ž« sedaj podvzamejo primerni koraki, da se Albanija enkrat za vselej reši italijanskega zavo-jevanja in se uredi njen odnošaj pri Društvu narodov morda na način, da prevzame Društvo narodov kontrolo nad Albanijo, ter da se na ta način reši i Albanija i ostale balkanske države vpliva fašistične Italije, ki povzroča na Balkanu vznemirjenje?«
Zimami minister dr. Marinkovič
je dobil prvi besedo: najprej ie prečital interpelacijo, nato pa odgovarjal na njo med drugim:
cNi nobenih indikacij, iz katerih bi se dalo sklepati, da so osnovane časopisne vesli, češ da namerava italijanska vlada pro erlasiti carinsko unijo z Albanijo ter pre vzeti nato definitivni protektorat nad to dr žavo. Tak čin bi bil tudi v nasprotju s principom odprtih Trat. ki je bil sprejet od velesil, in iasno je, da tudi v na'boli prijateljski obliki ne moremo vprašati tuje vlade, ali ne namerava izdati splošno veljavnih načel in prekršiti svečano sprejete obveznosti. So vprašanja, ki jih ni mogoče staviti niti v privatnem niti v javnem življenju.
Zaradi tega tudi nisem sondiral in ne nameravam sondirati pri ostalih velesilah, f>li bi se strinjale s tako polPiko, če bi se res izvajala. V ostalem pa mislim, da bi bilo to tudi popolnoma odveč, ker je več nego sigurno, da bi se velesile nikdar ne strinjale 9 politiko, ki je v nasproti« s sklenjenimi pogodbami. Mislim, da sem s tem odgovoril, kolikor je sploh mogoče odgovoriti na stavljena vprašanja.
Smatram pa za svojo dolžnost, da opozorim na to, da je popolna novost v parlamentarni praksi, da se zunanjega ministra in-terpelira o namerah tuje vlade Jaz sem si iz kurtoazije do interpelantov nrizadeval, da jim odgovorim v okvirju možnosti, moram pa izjaviti, da v ponovnem slučaju ne bi mogel prevzeti odgovornosti za uvedbo take prakse v našo Narodno skuosčino.
Na tretje vprašanje, ki so mi ga stavili interpelantje, odgovarjam, da ne obstojajo nikaki momenti, ki bi zahtevali nove korake z naše strani. V ostalem pa mi v nobenem slučaju ne moremo preprečiti vpliva velesil na Balkanu in torej Judi ne vpliva Italije. Vse. kar moremo, ie to. da zahtevamo. da je ta vpliv para'elen in v «kladn
1	obstoječim mednarodnim pravnim redom i načelom balkanske neodvisnosti in t nagimi legitimnimi interesi. V tej smeri se dblje tudi naša diplomatska akcija. Vsa naša prizadevanja so bila doslej in bodo tudi v bodoče, v prvi vrsti usmerjena na lo, da pride med nami in Italijo do prijatelj-
vilno rešitev potrebno zelo mnogo hladno krvnosti in dobre volje, pa tudi potrpljenja *o diskrerije. V tem prepričanju laiipamo v pravično?« naše stvari in pravilnost »lavnih linij naše zinianie politike, ki je popolnoma v skladu s splošnimi evropskimi in teresi in plemenitimi inspiracijami civiliziranega naroda za ohranitev in oiača-nje miru.
Mislim, da sem s tem odgovoril na vss vprašanja, ki so mi jih stavili interpelant je. Pazljivo bom poslušal njihova izvajanj* in bom podal na koncu pojasnila, v kolikor se mi zde mogoča in dopustna.
Govor zunanjega ministra dr. Marinkovi-ča je v toliko razočaral ne samo opozicijo, marveč tudi vladno večino, ker se je sploš no pričakovalo, da bo podal obširnejši eks-poze o smernicah nnše zunanje politike in j trenotnih odn^šajih med Jugoslavijo in Italijo. Vsa zbornica pa je z zadoščenjem ■sprejela odločno zavrnitev italijanskih im perijalistiČnih naklepov na Balkanu, ker je javna tajnost, da italijanske namere, kakor iih omenja interpelacija, res obstojajo, čeprav je dr. Marinkovič izjavil, da se mu zdi tr, nemogoče.
Posl. Svetozar Pribičevič
ie bil drugi govornik. Od celokupne opozicije burno pozdravljen je izvajal med drugim:
Ko je 1. 19C6. pokojni Nikola Pašič na neko interpeiaciio dr. Marinkoviča izjavil, da so odnošaji z drugimi državami korektni, iskreni in prijateljski, je dr Marinkovič nagiasil. da potem sploh ni potrebno zunanje ministrstvo. Jaz glede naše zunanje politike nikdar nisem stavil pretiranih zahtev. ne poprej in ne sedaj, ko ji načelu-je dr. Marinkovič. Ze'o bi bil zadovoljen in gotovo tudi vsa Narodna skupščina, ako bi bili odnošaji z vse<mi našimi sosedi korektni. iskreni in prijate!j.-ki. Toda naši odnošaji so prijateljski samo napram Ru-muniji. korektni so morda do Grčije in Avstrije. niso pa iskreni do Bolgarije in Madžarske in napeti so z Italijo. (Tako je!)
Odiična francoska revija »Revue des Deux Mondes« je jasno razkrinkala, da stremi politika fašistične Italiie za Izolacijo Jugoslavije. Tudi naš zunanji minister mora priznati, da povsod, kamorkoli se obrnemo, naletimo na Italijo. To se je pokazalo zlasti pri sklenitvi italijansko madžarskega pakta, ki je Madžare tako oko-rajžil. da ie predsednik madžarske vlade grof Bethlen v parlamenta in na javnih shodih govoril o reviziji trianonske mirovne pogodbe. Znane so izjave Mussolinija. da ie on za revizijo mirovnih pogodb, zlasti v kolikor se tičejo Madžarske. Gospod Mussolini gre v svojih izjavah tako daleč, da se ne ozira niti na prijateljske zveze s plemensko sorodno Rumunijo. ki io žrtvuje da vzdrži svojo zahtevo po iz-premembi trianonske mirovne pogodbe
Prav tako oa se ne smemo varati tudi glede Albanije Tu ne gre samo za protektorat. marveč za kolonijo v pravem pomenu besede. Vseeno ie kako se to naziva uradno, v resnici ie Albanija danes italijanska kolonija. V italiinnskih rokah ie orož ništvo v italijanskih rokah so pošte. šole. železnice in vse drugo. Italija ie doslei penetrirala vso Albaniio in sedai Pripravlja še zgradbo raznih strateaičnih cest Vse. kar se v Albaniji doeaia. ie delo Italiie .ker se v Albaniji ničesar ne zzodl brez italijanske kontrole Naše zun nie mi-ustrstvo bi moralo z naivečjo pozornostjo zasledovati razvoj dogodkov v Albaniji Odnošaji med Italiio in Albanijo so večna nevarnost vojnih zapletljajev m ta nevarnost ostane vse tako dolgo dokler ne poseže vmes Društvo narodov Do mirnih in prijateljskih odnošaiev med nami in Italiio more priti samo. ako se Italija 'ooolno-ma umakne z Balkana. Mi pač lahko iskreno izjavimo, da se za vselej odrekamo vsakemu vplivu na notranje politične razmere v Albaniji.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je g Prl-bičevič na-glasil potrebo ustanovitve odbora za zunanje politične zadeve in nato nadaljeval: Naša politika se mora voditi tako, da ustvari možnost, da v najbližji bodočnosti nastane velik narod in velika država z 20 miliioni duš od Jadranskega oa do Črnega moria. (Viharno odobravanje.) Šele tedaj bo Balkan pripadal res balkanskim narodom.
Prehajajoč na naše razmere ie g. Prl-bičevič naglasih da dr. Marinkovič pri vsej svoji sposobnosti ne more imeti v zunanji politiki uspehov, dokler ima tako ničvreden notranji režim. Ni mogoče doseči uspehov v zunanji politiki, dokler se vodi i notranja politika tako da izziva meščansko vojno med poediniml deli našega naroda. Najprej je treba zadovoljiti narod v svoji lastni državi. Dokler tega ne bo. bomo doživljali tudi v zunanji politiki samo poraze.
G. Pribičevič ie nato ostro kritizira1 oartizanstvo v znnan<em ministrstvu. Od 160 uradnikov le 21 Hrvatov, 2 muslimana in II Slovencev a vsi ostal! so sami Sr-biianci. Med 19 poslaniki sta samo 2 nre-čana. In ravno toliko tudi med 32 generalnimi konzuli. V zunanjem ministrstvu nI niti eneea ravnatelia. a pri ooslaniStvih niti eneza svetnika iz orečansklh kraiev
Na koncu svoiega govora je g. Pribičevič odločno zavrnil trditve vladne večine.
in njene večine.
Opozicija ie sprejela izvajanja g. Pri-bičeviča z navdušenim odobravanjem in večminutnim ploskanjem Tudi na onslance vladne večine so napravila njegova izvajanja viden vtis.
Posl. Joca Jovanovič
je v početku naglasi U da se tudi on ne more zadovoljiti z odgovorom zunanjega ministra, ki je ne samo prekratek, marveč tudi tako nejasen in neodločen, da vzbuja resne dvome o njegovem pravem namenu. Nato je orisal zgodovinski razvoj Albanije od leta 18S6 dalje ter naglašal. da je problem, ki je obstojal nekoč med Italijo in Avstrijo, postal po prevratu problem med Italijo in Jugoslavijo. Naša zunanja politika glede Albanije ni imela nobenega smiselnega prav-ca. Albanska neodvisnost je sedaj resno ..grožena Albanski spor je dar.es evropski spor, o katerem se razpravlja na vsakem mednarodnem sestanku. Italija je storila vse. da postane Albanija njena kolonija. Mi smo to podpirali z našo neodločno politiko. Polovica albanskega proračuna se uporabi za vojsko. Do nedavna je bilo v Albaniji samo 10 italijanskih baterij, danes jih je že 30. Nad tisoč italijanskih oficirjev organizira albansko armado.
Posl. Jovanovič je nato obširno razpravljal o nedavni zapori albanske meje, ki je bila v eklatantnem nasprotstvu z mednarodnimi pogodbami. Stvarni razlog za ta korak albanske vlade, ki ga je inspirirala Italija, pa je bil tak, da je po načrtih italijanskega generalštaba bila iivršena nova dislokacija vojaških skladišč. Ta zapora meje pa je bila tudi v neposredni zvezi z akcijo za napad na Južno Srbijo Samo prijateljski intervenciji velesil, milanskemu atentatu in potresu v Bolgariji je pripisovati. da ie bil ta Dapad zaenkrat preložen.
Poleg te akcije pa obstoja še druga na jugovzhodu, obstoja akcija Italije, da izolira našo državo, kljub trditvam zunanjega ministra, da ta namera ne obstoja. Mi to akcijo vidimo in čutimo. A ne samo mi, tudi ves zunanji svet. Italija hoče za vsako ceno oslabiti Jugoslavijo. Neprestani napadi Italije na Malo antanto zasledujejo edino to. da preprečijo konsolidacijo mirj na Balkanu. Albansko vprašanje ni več balkansko. nego evropsko vprašanje. Albanijo bi bilo potrebno staviti pod kontrolo Društva narodov, ker je to edin način za ustvaritev znosnih odnošajev z Italijo, ki bo sicer ostala naš nepomirljiv sovražnik.
Končno je tudi Joca Jovanovič v svojem govoru zahteval osnovanje odbora v\ zuna-nje zadeve. Po njegovem govoru je bila dopoldanska seja ob 14. zaključena.
Popoldanska seja
Popoldanska seja se je pričela ob 17.30. Poslanci vladne večine so skoraj korpora* tivno izostali m so se vrnili v dvorano še^ le, ko iih ie predsednikov zvonec pozval k glasovanju Prvi je govoril posl. dr Seku: la Drljevič, ki je v svojem govoru nagla; šal, da mi nismo razumeli, v čem obstoja naš državni problem in kaka je naša med= narodna naloga. Naša zunanja politika je popolnoma v skladu z notranjo politiko in stoji na enaki liniji, kakor jo zastopa v notranji politiki g Vukičevič Zato tu* di pri sklepanju posojila lahko postopajo inozemske banke z nami tako brezobzirno Ce hočemo ohraniti svobodo balkanskih držav in balkanskih narodov, moramo iz* ključiti vpliv vsake tretje sile Italija je s svojim postopanjem v Albaniji napravi« la glavno atako na svobodo balkanskih držav. Naš pakt prijateljstva z Italijo po« menja prvi korak k ustvaritvi rimskega imperija. S podpisom tega pakta smo po» stali grobarji principa Balkan balkanskim narodom. Naše postopanje napram Grčiji, zavlačevanje pogajanj za rešitev spornih vprašanj je napravilo skrajno mučen polo* žaj na Balkanu.
Posl. dr. Pivko
Dr. Pivko je v svojem govoru razpravljal predvsem o položaju naše narodne manjšine v Italiji ter naglašal, da so odnošaji med nami in Italijo v prvi vrsti odvisni od tega položaja. Naši odnošaji se tako dolgo ne bodo izboljšali, dokler Italija je spremeni svojega postopanja napram našim soroja-kom. Sedem tisoč Italijanov v naši državi ima šest svojih šol. to je ravno toliko, kakor so jih imeli pred vojno v Avstriji. V vsaki teh šol visi slika italijanskega kralja. Pol milijona naših bratov v Italiji pa nima niti ene svoje šole.
Dr. Pernar: Zato pa imajo dovolj ricino-vega olja.
Dr. Pivko; Od 333 srbohrvatskih in slovenskih šol na bivšem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo Italiji, na katerih je bilo skupno 816 učiteljev, nimajo danes naši rojaki niti ene več. Prenričan sem. da italijanski narod ne v6. kaj nočne fnšistična vlada v Istri in v Primorju. Za časa italijanske okupacije ie italijanska vojska razdeljevala brošure med naše ljudi, oisane v našem ieziku. v katerih je obljubljala večjo svobodo od one, ki so io imeli v Avstriji. Obljubljala je popolno ravnopravnost. Takrat smo upali, da bo Italija spoštovala osnovne človeške pravice, ona Italija, ki insistira na tem, da je kulturna in civilizirana drža-
li MuMjana, fe. 4. — Teieton fe. a«ga
Podrqžaid: Marlboc, AJe«tai fe. tj — Celje. Aleksandrova
Ra£n prt pottacn cek. zavoda s Ltob-iana fe. u.a«* • Praha 6isk> 78.1*0. Wten. Nt n$j«i
va. Predstavniki italijanske vlade so takrat izdajali deklaracije in na vsa usta izjavljali, da bodo ščitili osnovne pravice in človečan-sko pravo našega življa.
Toda niso nam vzeli samo naših šol, ista usoda je zadela tudi cerkev, duhovščino, vse kulturne in humanitarne organizacije, ki so danes razpuščene. njihovo nremoženje zaplenjeno. listi na našem jeziku ustavljeni, naše tiskarne uničene Naša vlada ie za vse to gluha in slepa. Dočim mala Avstrija odločno nastopa proti fašističnemu barbarstvu, še ni bilo slišati, da bi se bil eden naših diplomatskih zastopnikov zavzel za pravice naših bratov, ali da bi naša vlada podvzela primerno diplomatsko akcijo, da prisili Italijo k spoštovanju osnovnih pravic narodnih manjšin.
Stvarna in argumentirana izvajanja dr. Pivka so napravila na vso zbornico globok vtis; opozicija je izražala svoje odobravanje z večminutnim aplavzom, a tudi vladna večina je govorniku pritrjevala.
Zunanji minister dr. Marinkovič
je v svojem zaključnem govoru izvajal: Vlada bo storila vse. da pride do prijateljskega sporazuma z Italijo, kar bo v obojestranskem interesu.
Dr. Drljevič: Torei zopet nov rimski pakti
Dr. Marinkovič: Ne smatram, da bi bil rimski pakt pngreška. Morda ie bil nezadosten in bo torej treba ta oakt zgraditi na širšem temelju. Mnogo ie vprašani, o katerih se bo treba še predhodno razgo-varjati. Vse ono. kar interesira nas in Italijo. mora biti predmet teh razgovorov. Moram oa obsojati, če se že v naprej z ene in druge strani izraža nezaupanie. Na ta način je vsak uspeh v tem pravcu izključen.
Glede zahteve, da spravi albansko vprašanje pred Društvo narodov ie naglašal zunanji minister, da polaga Jugoslavija veliko varnost na to vrhovno mednarodno institucijo. misli pa. da ni treba vsakega diplomatskega koraka takoj spravljati pred ta forum. Društvo narodov mora biti zadnja instanca. Jugoslavija se ie na mirovni konferenci prva izjavila za neodvisnost Albanije. Naša politika zasluži oriznanie vseh objektivnih ljudi v Evropi. Zato odklanja dr. Marinkovič napade KDK in zamerja ji zlasti njeno borbo proti londonskemu posojilu.
V svrho osebnega pojasnila ie nato dobil besedo še enkrat
posl. Pribičevič,
ki ie ostro zavrnil kritiko zunanjega ministra. Zunanja politika Italije bi bila popolnoma drugačna, če bi pri nas vladai režim demokracije. Odločno zavrača tudi kritiko zunanjega ministra zaradi stališča KDK do novega posojila. Koalicija lahko sama presoja umestnost svojih odlokov in akcij ter odreka vladi in njeni večini pravico in moralno sposobnost za cenzorje. Proti posojilu, ki ga hoče vlada uoorabiti za financiranje državljanske voine v naši državi bo KDK naiodločneie nasfomIa in mu napoveduie nonovno naiostreišo borb'
Pri glasovanju ie vladna večina sprejel.' prost prehod na dnevni red. nakar ie bil; seja ob 21 zaključena in napovedana pri hodnja za soboto dopoldne ob 9 s slede čim dnevnim redom: 1) zakon o pobijanji živinske kuge. 2) zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine 3) zakon o kontroli srebrnine in zlatnine. 4) zakon o merah v iavnem prometu.
KDK zabteva zaščito poslancev
Beograd, 10. maja. p. Poslanci KDK dr Grisogono, Predavec, Krnjevič in Vilder so vložili pri predsedstvu Narodne skup« ščine sledeči predlog resolucije:
Povodom fizičnega napada, dne 5. t m. na narodnega poslanca g. Savo Kosanoviča, čast nam je v smislu čl. 61 in 68. skupščin« skega poslovnika predložiti sledečo reso« lucijo: Narodna skupščina izvoli odbor sedmih članov, ki naj v roku desetih dni predlaga Narodni skupščini primerne zakonske ukrepe za zaščito narodnih poslan« cev, da bodo lahko nemoteno in svobodno vršili svojo dolžnost Nujnost tega pred« loga bomo utemeljili v Narodni skupščini.
Odgodena seja radikalskega kluba.
Beograd, 10. maja. p. Radikalski poslan« ski klub bi moral imeti danes popoldne sejo, na kateri bi se nadaljevala debata o politični situaciji. Zaradi seje Narodne skupščine pa je bila klubova seja odgode« na za jutri dopoldne. Za jutrišnjo sejo vlada veliko zanimanje, ker se je bo ude« ležil tudi g. Aca Stanojevič, ki je dospel nocoj v Beograd.
Minister Spaho v Dubrovniku.
Beograd, 10. maja p. Zastopnik financ« nega ministra, minister za trgovino dr Spa« ho je odpotoval nocoj v Dubrovnik, kjer biva njegova rodbina. V Beograd se vrne šele koncem prihodnjega tedna.
Imenovanja sodnikov
Beograd, 10. maja i. Na predlog ministra pravde je kralj podpisal ukaz. s katerim so imenovani: Dr. Erih Eberl za svetnika višjega deželnega sodišča v Ljubljani; dr. Jakob P r e š e r n. sodnik v Radovljici, za okrožnega sodnika in predsednika sodfšča v Škof ji Loki: dr Vilko Kr? / \ predsednik sodišča v Škofji Loki. za svetnika deželnega sodišča v Lrubliani.
Scotus Viator v Pragi.
Praga, 10. maja g. V nedeljo popoldne bo prispel v Prago profesor Scotus Watson in sicer «a povabilo češkoslovaških univerz v Pragi, Bran in Bratislavi. Ostal bo tukaj 14 dni ter bo imel predavanja.
Fond za zdravstveno zaščito učencev
Seja finančnega odbora. — Prostovoljni prispevki na osnovnih in obvezni prispevki na srednjih in visokih šolah.
Beograd, 10. maja p. Danes popoldne od 4. do 5. se Je vrš&a seja finančnega odbora. Na dnevnem redu Je bila razprava o uredbi glede uporabe in sredstev fonda za zdrav-
»tveno zaičito učencev. Uvodoma Je minister pravde v krajšem ekspozeju pojasnil namen te Institucije naglašajoč, da bodo tvorili ta fond predvsem prostovoljni prispevki, ki se bodo pobirali v osnovnih ioiah, nadalje se bodo stekali v ta fond prispevki dijakov srednjih in strokovnih šol, ki bodo plačevali po 20 Din letno, ln prispevki slušateljev univerz, ki bodo morali plačevati po 30 Din na semester. Res siromašni dijaki bodo plačevanja teh prispevkov oproščeni.
V debati Je posl. dr. čajkorac kritiziral pobiranj« prispevkov od učencev v osnovnih šolah, ker s« že doslej preveč zbirajo razni »prostovoljni« prispevki. To ni pedagoško . Poslanec dr. Svetisiav Popovič je
v imenu opozicije z zadovoljstvom ugoto-vti, da Je hfgijenska služba v naši državi dobra. Iz uredbe pa se vidi. da finančni minister ne ceni in ne upošteva dovolj ministrstva za narodna zdravje. Izdatki, ki Jih predvideva ta uredba, bi morali imeti kritje v državnem proračunu. Ta način fmansira-nja je nemogoč, ker je snovanje fondov Iz prostovoljnih prispevkov pač preveč problematično. Izjavlja, da bo v načelu glasoval proti.
Poslanec SmodeJ Je predlagal nekatere manjše izpremembe poedinih členov, nakar je bila uredba s 14 proti 8 glasovom v načelu sprejeta. V podrobni razpravi so bili poedini členi sprejeti z manjšimi spremembami. Pri končnem glasovanju ie bila uredba soglasno sprejeta. Seja Je bila nato zaradi razprav v Nar. skupščini prekinjena in se nadaljuje jutri popoldne ob 4.
Japonsko-kitajski konflikt
Čangtsolin predlaga enotno kitajsko ironto proti Japoncem. — Japonci nadaljujejo s svojo ofenzivo.
Novi zakon o državljanstvu
Po dolgem času enkrat moderen in dober zakonski predlog. - Važne določbe za naše primorske rojake
Ljubljana, 10. maja.
Sekcija zakonodajnega odbora je včeraj sprejela projekt zakona o državljanstvu. S tem je stopila ureditev tega važnega vprašanja tudi pri nas v odločilni štadij Ln pač ne bo dolgo trajalo, da bo zakon v plenu-mu zakonodajnega odbora in Narodne skupščine definitivno sprejet ter objavljen. Jugoslavija je menda zadnja država v Evropi, ki je — po desetih letih! — prišla do tega, da končno ugotovi koga prav za prav smatra za svojega državljana, in predpiše pogoje, pod katerimi sprejema nove državljane pod svoj krov. Bog zna kako dolgo bi morali na zakon še čakati, da ni energična akcija KDK razkrila korupcije, ki se skriva za neštetimi prošnjami za naše državljanstvo, in da se ni končno za stvar odločno zavzel tudi drugi ustavni faktor. Zakonski predlog, ki je bil sprejet od sekcije zakonodajnega odbora, je nesporno dober in vidi se mu, da je potekel Iz glave, katera zna misliti nekoliko bolje in logičneje, kakor smo to vajeni od raznih zakonodajalcev po naših ministrstvih.
Novi zakon je usvojil princip novega ju-goslovenskega državljanstva in veže državljanstvo neoddvojno na domovinsko pravico v občini. Vsak Jugoslovenski državljan mora imeti od enih izmed občin v državi domovinsko pravico in zato bodo potrebne v svrho definitlvne ureditve osebnega stanja jugoslovenskiih državljanov še podrobnejše določbe o domovinskem pravu, ki spada po svoji npravi v novi občinski zakon. Kot posebno pomembno in dosedaj tudi pri nas nepoznano institucijo uvaja novi zakon evidenco državljanov po občinah potom posebnih matrik, ki bodo torej v bodoče poleg rojstnih matrik pri župnih uradih enakovreden izvor za ugotovitev osebnega stanja jugoslovenskih državljanov in bodo izpiski iz niih v marsikaterem oziru mogli nadomestiti dosedanje krstne liste.
Najvažnejše v zakonskem predlogu o državljanstvu so za trenutek prav za prav
prehodne odredbe,
ker šele na podlagi teh se da odgovoriti na vprašanje, kdo je danes, odnosno koga bo smatrati za jugoslovenskega državljana kadar stopi novi zakon v veljavo. Odgovor na to vprašanje ni tako enostaven, kakor na prvi mah izgleda, in zato je razumljivo. da vsebujejo tozadevne določbe v čl. 52 zakona celo vrsto deloma prav kompliciranih predpisov.
Jasno Je, da se smatra za Jugoslovenskega državljana predvsem one osebe, ki so bile poprej državljani nekdanie kraljevine Srbije in Črne gore in Da one, ki so jih mirovne pogodbe z Avstrijo. Madžarsko. Bolgarijo in Turčijo proglasile za državljane kraljevine SHS (v glavnem vsi, ki so imeli v eri izmed občin novega jugoslovenskega teritorija domovinsko pravico).
Tej prvi grupi Jugoslovenskih državljanov se pridržuje druga, to so one osebe, ki so se poslu žile po mirovnih pogodbah ;im pristopajoče opcijske pravice ter se izjavile za naše državljanstvo in pa one osebe, ki so na svoje prošnje do dne uveljavljenja novega zakona dobile naše državljanstvo.
Posebno tretjo grupo tvorijo po novem zakonu osebe, katerih državljanstvo je tako rekoč latentno in je treba Izraza vo'je vsakega posameznika, da se njegovo državljanstvo deklarira in definitivno utrdi. Kot četrto grupo je mogoče smatrati one nesamostojne osebe, ki avtomatsko dobivajo državljanstvo svojih zakonitih predstavnikov (žene in otroci).
Najinteresantnejše in tudi naklalekosež-nejše so gotovo določbe glede tretie grupe. Pod gotovimi pogoji smatra Jugoslavija vsakega Srba, Hrvata In Slovenca, a tudi ostale pod njegovim krovom živeče Slovane za svoje državljane in ne odklanja v iz-vestnih izjemnih slučajih niti tuierodcev. Vsi Slovenci, Hrvati in Srbi do rodu in jeziku, ki so dosegli 21 leto, so dobrega obnašanja in morejo vzdrževati sebe odnosno svoje rodbine ter so dne. ko stopi novi zakon v veljavo, zaprosili za fugoslo-vensko državljanstvo, se načelno smatrajo za naše državljane. Za svoje državljane bo smatrala naša država tudi vse one Slovane, ki so že najmanj 20 let nastanjeni v naši kraljevini, pa tudi vse one Slovane, ki so vsaj 5 let pri nas stalno nastanjeni ln so za naše državljanstvo zaprosili aH se nshaiaio v naši državni službi. ali pa so po ipedinjenju vsaj dve leti bfti v državni službi. Končno pa bodo veljali za naše dr-
žavljane brez razlike na rod ta lezik tudi vsi oni, ki so 1. decembra 1928 imeli domovinsko pravico v kateri izmed občin, ki niso bile združene z Jugoslavijo, a so se nahajali na našem ozemlju v javni prometni službi ali v službi drugih javnih ustanov, ki so bile pozneje prevzete od države in so bili v tej službi zadržani ter so do dne uveljavljenja novega zakona o državljanstvu zaprosili za naše državljanstvo. Vse te osebe iz »tretje grupe« pa morajo znova dokazati svojo voljo postati naši državljani s tem, da najdalje v teku enega leta predložijo sreskemu poglavarstvu dokaze o izpolnjenih pogojih. Ako tega ne store, se bo smatralo, da ne želiio biti na-Si državljani. Ako bo njihova volja na predpisani način dokazana, bodo dobili od sreskih poglavarjev dekrete, ki bodo potrdili, da so naši državljani.
Prav srečno rešuje novi zakon o državljanstvu tudi problem, ki je zlasti za mnoge naše primorske rojake, nahajajoče se v državni službi, od velike važnosti. § 53 namreč določa, da se našim državi i anom, ki smo jih gori navedli kot tretjo grupo, ako so v državni službi, računajo tudi vsa leta javne službe, ki so Jih poprej odslužili na teritoriju bivših držav, iz katerih ie sestavljena Jugoslavija. Primorskim roiakom torej, ki so po razpadu Avstrije služili v javni službi pod Italijo na ozemlju bivše Avstrije, se ta služba računa za nenzijo jn napredovanje tudi pri nas. _ Kar se tiče bodočega
pridobivanja državljanstva,
se novi zakon v glavnem drži splošnih odredb, ki so veljavne tudi v drugih državah (10 letno bivanje, starost 21 let. zasiguranje domovinske pravice v kaki Jugoslovenski občini, odpust iz tujega državljanstva), vendar vsebuje posebne privilegije za Slovence, Hrvate In Srbe. N. pr. Slovenec z Dunaja lahko zaprosi za naše državljanstvo tudi pred potekom 10 let In ne da bi moral dokazati odpust iz avstrijskega državljanstva, Ako je rojen pri nas ali pa najmanj tri leta nastanjen v eni naših občin, potem mu ni treba niti dokaza o zasigurani domovinski pravici, temveč dobi to pravico avtomatsko v občini svojega rojstva odnosno triletnega bivanja.
Posebno določbo je sprejela sekcija tudi za vse one tujerodce, ki že najmanj 30 let stalno prebivalo na ozemlju naše države. Ti imajo pravico do našega državljanstva in ga morajo dobiti, ako ga zahtevajo. To je posebno važno za nekatere kraie v Hrvatski in Slavoniji.
Novost Je tudi ta, da Jugoslavija onim svojim državljankam, ki poroče tujca, daje pravico, da si navzlic temu pridrže jugo-slovensko državljanstvo.
To so torej v glavnem najvažnejše določbe novega zakona, ki bo, kadar bo definitivno sprejet, na mah napravil konec dosedanji popolni nejasnosti In uredil problem, katerega sama eksistenca brez ozira na umazane afere, ki so bile z nfim v zvezi, je sramotna pega na ščitu naše države.
Generalni direktor Ilic umrl
Beograd, 10. maja, p. Danes popoldne je umrl bivši ministeT predvojne Srbije in poznejši večletni generalni direktor
državnih železnic rnženjer Mihajlo Ilič. *
Pokojni generalni direktor Mihajlo Ilič je bil rojen 1. 1866. v Valjevu. Gimnazijo je dovršil v Valjevu in Kragujevcu, nakar je obiskoval tehnično šolo v Beogradu in končal študije v Nemčiji, kjer je bil v Hannovru promoviran za inženjerja. Kot inženjer je deloval več let v Nemčiji, na« kar se je vrnil v domovino. V predvojni Srbiji je igral odlično vlogo, bil od leta 1912. do 1919. narodni poslanec radikalske stranke in po aneksiji Bosne predsednik mednarodne komisije za spore na Drini. Delj časa je bil finančni minister in mini« ster javnih de! ter nekaj časa zastopnik vojnega ministra. Po prevratu je bil eks« pert na mirovni konferenci v Londonu in Parizu. Leta 1919. se je umaknil iz politič« nega življenja in je bil nato imenovan za generalnega direktorja državnih železnic.
Fašistični proračun.
Rim, 10. maja s. Finančni minister VolpI Je predložil zbornici državni proračun za leto 1298-29. Proračun izkazuje 12 milijonov lir prebitka.
Novi tržaški »župan«.
Rlra, 10. maja o. Kralj je danes podpisal ukaz, s katerim se imenuje bivši tržaški župan, sena-tOT Pitacco, za tržaškega pod eš tata.
Pektng, 10. maja. (be.) Maršal Čangtsolin je brzojavil kitajskim generalom, naj takoj ustavijo sovražnosti, da se vzpostavi enot« na kitajska fronta in da se reši konflikt z japonskimi četami v Tsinanfu.
London, 10. maja. (be.) Južno«kitajske čete korakajo na Tientsin. Japonci so zasedli Tsinanfu v območju 7 milj.
Peking, 10. maja. (be.) Japonske čete skušajo iztisniti kitajske nacionalistične čete iz Tsinanfua. Nacionalistični zunanji minister, ki je bil ujet, je bil sedaj izpu« ščen. Ker ni hotelo 4000 kitajskih vojakov zapustiti mesto, so pričeli Japonci z obstre. fjervanjem. Ubitih je bilo 500 kitajskih civilistov.
Washington, 10. maja. (lo.) Japonski po« slanik Matsudaira je imel z državnim taj« nikom Kellogom daljši razgovor. Funkcijo« narji državnega urada so odklonili vsaka pojasnila glede predmeta teh razgovorov, vendar pa so izjavili, da je japonski posla« nik poročal Kellogu o političnem položaju na Kitajskem. Tokio, 10. maja. g Ker je protijaponsko
gibanje med kitajskim prebivalstvom, zla« sti v dolini Yangtse vedno večje, je vlada dala vsem tukajšnjim Japoncem nalog, naj zapustijo svoja bivališča in naj odidejo na obal. Japonski ekspedicijski zbor je danes popoldne po močni topniški pripravi zavzel notranji del mesta Tsinanfu. Japonci so
Mussolinijeve metode v zunanji politiki
Nemčija in revizijonistična ideja
Berilo, v začetku maja. Eden izmed najboljših diplomatov j« ob neki priliki dejal novinar Jem: »Tragika Viljema II. i« bila, da ga j« iooz«autvo vedno jemalo preveč resno, prednost Mussoliojja pa je. du ga vedno in preveč jemljejo neresno in da ga opravičujejo ujeli približno 5000 mož generala Fenga. j z njegovim temperamentom«. Ostala nacionalistična posadka je nadalje* \ Ko J« Mussolini daJ intervia iordu Rother-vala borbo za posest mesta. Kitajci strelja, j mereu, v katerem it naglašai, da se trianonska jo na vse strani, tako da je bilo mnogo ! miro-vna pogodba ne da vzdržati, so ga vzeli njihovih vojakov ranjenih od lastnih voja« ■ preveč nalabko. Takrat se diplomacija ni trudila, kov. Celokupno japonsko časopisje zahte« j da bi si razlagala to nesmotrenost odgovornega va od vlade, naj lokalizira kitajsko-japon- ; državnika z njegovim temperamentom, temveč Je ski konflikt na Tsinanfu in naj prepreči j izrabila sum, da bi bil Duce sploh rekel kaj ta-vojaško obračunavanje. V Šanghaju in v j kega. Malo potem je Mussolini dai nov intervju Kantonu se je pričel močan protijaponski ! berlinskemu iis-tu »Tag», v katerem Je nagiaiai, bojkot.	! da bi bila zanj zemljepisna karta, kakoršno pred-
Peking, 10. maja. g. Glavni stan severnih ! stavlja Nemčija, neznosna. Svet j« iel tudi pre-čet se je umaknil v Paotinfu. Čangtsolin se ! io t« izjave, čeprav Je balo v njej novo potrdilo namerava umakniti v Mandžurijo. Položaj generala Čangkajška je zelo neugoden. Go« vori se, da noče ustaviti ofenzivo, dočim jo hoče Feng nadaljevati.
Aktualni problemi britanske politike
Zunanji minister Chamberlain o sporu z Egiptom in o stališču vlade glede Kellegovih predlogov.
London, 10. maja. (lo.) Danes je izzval voditelj delavske stranke Ramsay Macdo« r.ald debato glede najnovejših dogodkov v Egiptu in ameriških predlogov za sklenitev večstranske protivojne pogodbe.
Zunanji minister Chamberlain je izjavil, da egiptska kriza ni izbruhnila zaradi od« klonitve pogodbe, glede katere se je on pogajal s Savrat pašo, ampak zaradi vzro* kov, ki so že preje večkrat dovedli do kriz. preden »e je na pogodbo sploh mislilo. Dokler ne bo zavzela egiptska politika dru. gega pravca, bo vedno prišlo do sličnih konfliktov. Zato je angleška vlada čutila jKjtrebo, da zamenja enostransko deklara« cijo s pogodbo, ki bi definitivno uredila angleško egiptske odnošaje. Chamberlain je nato podal kratek historijat predlagane pogodbe in izjavil, da je to pogodbo pred« lagal njemu sam Sarvat paša. Tedaj je Sar« vat paša tudi pojasnil razne točke, ki so privedle do krize. Na izjavo Sarvat paše je odgovoril, da njega interesirajo bolj vpra« šanja, kakšni bodo bodoči odnošaji z Egip« tom in ako je Egipt pripravljen, da s pri« znanjem dejanskega stanja stopi v zvezo z Anglijo, ki bi zagotovila Egiptu svobodo in obenem varovala interese britskega im« perija. Po treh dneh se je vrnil Sarvat pa« ša v zunanje ministrstvo z načrtom pogod« be. Ministrstvo je ta načrt proučilo, v ko« liko odgovarja angleškim interesom in ka« tere spremembe bi bile potrebne, da se spravijo v soglasje angleški in egiptski in« teresi. Sarvat paša se je vrnil v Egipt z uverenjem, da je napravil svoji domovini veliko uslugo. Toda intransigenca egiptske stranke Waft je pogodbo pokopala. Zato je smatral, da so nadaljnja pogaianja brez« uspešna. Končno j" izTazil Chamberlain upanje, da ne bo nrišlo več do sporrvv z Egiptom in da ne bo več potreba pošiljati v Egipt vojnih ladij.
Nadalje se je bavil Chamberlain s proti* vojnimi predlogi ameriškega državnega tajnika Kelloga. Anglija je vedno delova« la zn mir in ni bila vojna nikdar sredstvo njene politike. Mirovna stremljenja Evro. r>e so v skladu s politiko vseh angleških vlad in zato pozdravlja sedanja vlada ame«
Pilsndski resno obolel
Varšava, 10. maja. g. Kakor izve Vaš dopisnik iz dobro poučenih krogov, je sta« nje maršala Pilsudskega zelo resno. Gre za lokalno ohromljenje zaradi poapnenja žil. Ministrski predsednik bo za sedaj od« šel na enomesečni dopust.
Dogodki v Romuniji
Bukarešta, 10. maja. (pa.) Regentski svet je odklonil voditelju romunske kmečke stranke Maniu avdijenco.
London, 10. maja. g. Princ Karol v zad« njih 48 urah ni sprejel nobenih obiskov. Dal je poklicati celo policijo, da se ubrani novinarjev. Krožijo govorice, da ni princ več na gradu Gaveston. Dosedaj še ni zna« no, kam bo Karol odpotoval. Mogoče bo odšel na Irsko, kjer mu je bivanje bilo do« voljeno. Druga govorica pravi, da namera, va povrniti se na svoj grad v Neuilly. Nje« govo potovanje v Zedinjene države je ze» lo problematično.
Včerajšnji potek praškega procesa
Praga, 10. maja. g. Današnja razprava proti Mihalku in tovarišem je bila zelo dra» matična, čeprav ni prinesla stvarno nič po« sebnega na dan. V dvorano je pridrvela dobro oblečena ženska, ki je upila proti Mihalku, ki so ga ravnokar pripeljali v dvorano: «Kaj ne gospod Mihalko, vi me poznate!® Državni pravdnik je dal odvesti žensko, ki je bila zelo razburjena, ter ugo« toviti, kdo je. Vendar pa sodišče o njej noče povedati ničesar. Pri zasliševanju prič je šlo za to, ali je bil dr. Klepetar na dan umora v Pragi, kakor on to trdi. S svojimi pričami je dr Klepetar mogel samo doka« zati, da je bil dan po umoru v Pragi v ve« seli družbi. Državni pravdnik je ugotovil, da je potovanje brez drugega po železnici izvršil. Pri zasliševanju Mihalkovega brata, ki se je očividno lagal je porotnik zakli« cal: to pa je predrznež. Državni pravdnik je predlagal aretacijo priče zaradi krivega pričevanja. Mihalkov brat je bil tudi are. tiran. Po končani včerajšnji razpravi se je sodni dvor dal filmati.'
Polet »Bremenovih« letalcev okrog Amerike.
Newyork, 10. maja be. Prekooceanski letale! K5hl, Fitzmauritze, von Hflnefeld so dospeli na poletih okrog Amerike v Philadelphio, kjer so bi!; slavnostno spreleti.
Chicago, 10. maja. g. Semkaj so dospeli na okrožnem poletu po Ameriki letalci «Bremena». Prebivalstvo jim je priredilo zelo svečan sprejem. Letalci bodo ostali dva dni gostje župana Thompsoema. V so« boto opoldne se vrši oficijelni sprejem v mestni hiši. Zvečer bo svečan banket, na katerega je povabljeno 5000 oseb.
riške predloge. Angleška vlada je odgodila razpravo o ameriških predlogih, ker se je morala, kar so pripoznale tudi ameriške Zedinjene države, sporazumeti z domini* joni. Vlada želi, da bi podpisali protivoj« no pogodbo istočasno vsi deli britskega imperija. Veseli nas, je nadaljeval Cham« berlain, da je Nemčija na ameriške pred« loge ugodno odgovorila. V Ženevi so se lahko dajale velikodušne izjave in odobra«
Mussolinijeve reviziJoois<ične ideje.
Kam prav za prav meri Mussolini s sprožitvijo revizijonistične ideje? Ne bo nam teiko na to odgovoriti, ako se nekoliko pomudimo s proučevanjem razvoja fašistične vnanje poJitike.
Mussoli ni uporablja v zunanji politiki v glavnem tri metode, od katerih mu je največ koristi donašaia metoda plavanja v angleških vodah. Njegovo prijateljstvo z Anglijo mu je koristilo v Abesdnidi in Arabiji, poma^^io mu je pri soMzaciji Libije in Tripoluanije, največ uspehov pa mu je prinesla angleška pasivnost v Aiibaniji. ALi potem Je uspehov aestalo. Anglija je uvidela, da je Duce, nezadovoljen z izidom vojne, dobil j že dovoij, in se je iatisko jesen začela zaznatno j umikati. Anglija se izmika, ker ji je več do pri-| jateljskih odnošaje v s Francijo, pri kateri
»e k
začelo javljati nerazpoloženje baš v vprašanju Albanije. Anglija postaja napram Italiji vedno bolj hladna in da pokale Franciji svoao staro naklonjenost, govori Chamberlain o starem in vale razne resolucije, vendar pa se je'vi« j ^^ priiateljsfvu s Franciio ter izjavlja^ da j« delo, da je bilo to vse formelno in da so ! {? „ .^hambf'lain * ^ vra£a k oni, ki so resolucije podpisali ali zanje j s!a'vni {whtlkl
glasovali mislili popolnoma drugače. Voj« ! D™ga Mussolinijeva metod* temelji na diver-na se ne more preprečiti s podpisovanjem '	me<1 Nemčijo in Francijo, kd edina mo-
izjav. Naš namen in ameriških Zedinjenih j re zadovoljiti fašistične zahteve v zunanji po-držav je, da se razpravlja o dokumentu, I	se ^ spominjamo pisanja itaiijausie-
ga tiska, ki je proslavljal krvno sorodstvo latinskih narodov in bodril Francijo, naj ne popušča v porenjskem vprašanju. Ta taktika je toliko izgubljala na terenu, kolikor so se odnošaji med Francijo in Nemčijo obračaH na boljše. Potem Je postala Italija agilnejša na Balkanu, kjer H je šlo za to, da razbije Malo antanto. V PTagi in Beogradu ta poizkus, ki je v prvi vrsti naperjen proti Franciji, ni našel odziva. Nasprotno pa Je Mussolini v Bukarešti dobil prijatelja v osebi Averesca, aii ta prijatelj je kmalu padel, na srečo za obstoj Male antante. Uspel pa je Mussolini pri makedonskem komitetu in pri sofijski vladi, medtem ko so se Grki kmahi opomogli od prelepih komplimentov »rimskega imperatorja«. Španija se je v vprašanju Tangera zadovoljila in Duce more pričakovati uspeha samo še iz Pariza. Ako se mu sedaj ne posreči, da v pogajanjih za Tanger po krene vprašanje sredozemskih as pi rac i) fašizma, mu je propadla tudi ta nada. Tedaj mu ne ostane nič dTugega kakor da se loti tretje metode: velike akcije za revizijo mirovnih pogodb, ki stremi v prvi vrsti
katerega bi podpisali vsi v istem duhu, z isto dobro volio in z istim namenom, da se bodo tega dokumenta tudi držali. Angleški vladi je bilo proučevanje tega problema zelo olajšano ?, zadnjim govorom ameriške« ga državnega tajnika Kelloga. Ta govor je dokazal jasno, da Zedinjene države ne nameravajo s svojimi predlogi škodovati obvezam, ki so bile že sklenjene v korist miru in pomirjenia Evrope. Tudi ni name« ravala Amerika omejiti vpliva statuta Dru* štva narodov in locarnske pogodbe. Ame« riške^ Zedinjene države so odposlale svoje predloge šestim velesilam in ni tako lah« ko, da bi se te hitro sporazumele. Zato bi bilo dobro, da se uri proučevanju teh pred« logov uvede procedura, ki je tako koristila pri sklenitvi locarnske pogodbe. Na ta na« čin bi se zmanjšale diference med država« mi na minimum in bi se na konferenci ju. ristov lahko izmenjalo mnenja. Kakor hi« tro, je zaključil Chamberlain bodo dospeli odgovori dominijonov, bomo odgovorili Zedinienim državam in lahko že tedaj od« • za teritorij a Inim povečanjem Italije. To svojo
krito izjavljam, da bo naš odgovor v smi« slu naše želje, da sodelujemo nri sklenitvi takega pakta, kakor je bil predložen in da stopimo v pogaiania z drugimi vladami glede sklenitve tega dogovora.
London, 10. maja. (be.) Admlraliteta h* javlja, da je veljala pot angleških vojnih ladij v Egipt 5000 funtov.
Zemeljski plaz povzročil veliko železniško nesrečo
Rim, 10. maja. o. Snoči okrog 22. ure se je utrgal v bližini postaje San Benedetto del Tronto pri Grottamare, na progi med Brindisijem in Jakinom ogromen plaz zem« lje, ki je zasul pokrajinsko cesto in kak« šnih 150 m železniške proge. Usulo se je okrog 15.000 kubičnih metrov zemlje m ka« menja. Po progi je kmalu nato privozil osebni vlak in skočil s tira. Več vagonov se je prevrnilo in razbilo. Glasom urad« nega poročila je nesreča zahtevala 10 člo« veških žrtev, med katerimi so trije potni« ki. 11 oseb je ranjenih. Po drugih poročilih je 11 mrtvih. Promet bo ustavljen kakih pet dni, ker prej ne bo mogoče očistiti progo. Plaz je zasul tudi dve kmečki hiši. Iz ruševin je bilo dosedaj izkopanih šest trupel. Iz .Takina je bila na lice mesta od« poslana pomoč.
Poplave in potresi v Grčiji
London, 10. maja. s. Kakor javljajo te Soluna, je dolina Strume med Tisdiroka* stom in Ceresom v osmih dneh dvakrat poplavljena. 400.000 ha tobačnih nasadov in žitnih polja je popolnoma uničenih. Skoda se ceni na 500 milijonov drahem. Na nekaterih krajih je prebivalstvo po po* plavah odrezano od ostalega sveta. V ne. katerih vaseh vlada pomanjkanje živil.
Atene, 10. maja. s. Včeraj so v Gala» mati, Sparti in Kypapristiji zopet občutili potresne sunke.
Ženska na konju iz Pariza v Rim
Pariz, 10. maja g. Danes dopoldne Je gdč. Marija Feraud nastopila distančno Ježo Pariz - Rim. Dama Jaha v spremstvu živinozdravnik« in svojega prijatelja, ki Jo spremljata v avtomobilu.
Ivan Bizovičar
vrtnarsko podjetje LJUBLJANA. KOLEZIJSKA ULICA 16
Driporoča si. občinstvu svole bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike. Od marca naprei bodo na razpolago tudi sadike naižlahtneiSih cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste.
Izpo3ojevanje dekoraciiskih dreves »Lorberjev« za dvorane. Priporoča se tudi za nasaditev vrtov In balkonov z
najfinejšimi cvetlicami. Naročila na deželo se izvršujejo točno
h« solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar. Ljubljana
metodo je najavil že v naprej z omenjenima in-tervjuvoma.
Vprašujemo se, zakaj Duce veruje v uspeh te akcije. Znano je namreč, da sta danes za revizijo mirovnih pogodb samo Madžarska m Bolgarija; prva to odkrito zahteva preko svojih odgovornih državnikov, druga pa preko neodgovornih či-niteljev iz makedonskega komiteta. Madžarska in Bolgarija z Italijo ne moreta uspeti v reviziji mirovnih pogodb. To je jasno vsakomur, pa tudi rimski črni srajci. Toda Duce računa s tem, d* utegne njegova revizijonistična akcija najti odziva pri kaJri tretji velesili, pri Nemčiji. In zato se v berlinskih diplomatskih krogih opaža skrb in povečana palnja napram pisanju nemškega tiska
Ta skrb ni neutemeljena. Opravičuje se v prvi vrsti z nerešenimi odnošaji med Nemčijo in Francijo. Francija je na poslednjih volitvah odobrila notranjo politiko Poincarčjeve vlade in ojačila desno krilo g. Marina. O zunanji politiki se francoski narod ni izjavil. Ta bo definirana šele v parlamentu. Toda če se vlada ne bo otresla Marina, se Nemčija ne more nadejati skorajšnje izpraznitve Porenia. Okupacija Porenja pa je glavna točka v odnošajih med Francijo ie Nemčijo, pravcati »kamen spockike« v zunanji politiki g. Stresemanna. In ker »e mora nemški narod na volitvah 20. maja izjaviti v prvi vrsti o zunanji politiki g. Stresemanna, o politiki Lo-carna in Thoiryja — vprašanja notranje politike to pot niso važna — je razumljivo, da Je za bodoče smernice nemške politike merodajno stališče g. Poincar6ja. Na tel bazi gradi MussoKui svojo tretjo metodo, revizijo triatlonskih mirovnih pogodb. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je v rokah g. Poincarčja usoda uspeha t« tre<tje metode g. Mussolinija.
V Nemčiji dane« uvidevajo, kaj mtsB Mussolini, kadar spušča svoje poizkusne balone. Uvidevajo, da bi Nemčija morala prevzeti vlogo slabiča, ki ga naj bi Mussolini postavil ca noge, in zato »Vossische Ztg.« odbija Mussolinijeve roko: »No, no, giamai! Gospod Mussolini išče, kako bi na« dvignil na noge. To je zelo ljubeznivo, toda mi ž« nekaj let stojimo na svojih nogah.«
Treba Je verjeti v to, da Nemčija im oune-rava Italijo prosita pomoči v zunanji politiki. AH treba je verjeti tudi to, da bi Nemčija mo«La biti prisiljena iskati laške pomoči. To bi se zgodilo, ako bi padla Stresemannova politika in zmagala skrajna desnica hkrati s svojim prototipom Mussoliniiem. Zato Je razumljivo, da uživajo Mussolinijeve revizijorratične ideje simpatije nemške desnice. Nerazumiljivo }e samo, da demokratski »Berliner Tageblatt-c v dveh člankih izpod peresa svojega urednika Theodora Woi*a poveličuje Mussolinijevo politiko. Zakaj star* mržnia Wolfa na Poincarča ie ne more opravičevati zagovarjanja take politike. Tako pona-Sanie levičarskega tiska — »Voasische Zeitutig« Je prinesla isto take simpatičen članek o Musso-Kniju izpod peresa grofa dr. Alberta Montgelasa. ki ga je Duce sprejel dne 7. aprila t. L — se di razlagati samo s straJiom, da ne bi politika Locarna v Parizu propadla. Ta bojazen pa Je vsaj za sedaj docela neutemeljena in se bo kma-i lu razblinila hkrati z ono tretjo Mussolinijevo metodo. V Pomoar6jev kabinet vstopd namreč j Louchear, predstavnik franooske težke industrij«, ki Je s karteli tesno vezana z nemško težko industrijo.
MussoHnlja Je treba tpafc vzeti nekoMkc res-n«le!	ForeJgner.
V 33 dneh okrog sveta.
Tokio, 10. maja lo. Japonski potovalec okrog sveta Toičiro Araki je rabil okrog sveta 33 dni 16 ur in 26 minut in prejel s tem prvo darilo.
Naši Kraji in ljudje
žrtve denuncijantstva
Danes 11. maja mineva 10 let, kar sta postala mornariški podčastnik Ceh Frant Kaucky in mornar Hrvat Ljubomir Kraus žrtev avstrijsko :madžarske vojaške justice.
Ko je prevzel poveljstvo avstro-ogrske mornarice sedanji »upravitelj« Madžarske, takratni kontre-admiral Horthy, se je pričelo splošno preganjanje mornarjev slovanskih narodnosti. Najhujši hujskači in denuncijanti so bili Madžari, ki so posebno vzeli na piko Cehe. Kjerkoli so videli družbo Cehov, katerih je bilo mnogo pri mornarici, posebno med strojnim osobjem, ali pa da so bili v družbi drugih Slovanov, že so jih sumničili veieizdaje hi to prijavili svodhn častnikom. Najnižji, najbolj mračni elementi so si z denuncijacijami hoteli splesti venec zaslug za propadajočo monarhijo. Kakor pri nas doma, so tudi pri vojakih nastavljali ušesa. Ker denuncijanti niso razumeli jezika, so kovali iz svojega prisluškovanja fantastične bajke, ki so, žalibog, zadostovale — za smrtno obsodbo.
Nekega majskega večera, ko so odšli v puljskem pristanišču že vsi mornarji k pokoju, je pristal pri torpedovki št. 80. čoln, iz katerega so izstopili močno oboroženi mornarji in se podali k postelji mornarja Krausa. Pozvali so ga, naj vstane. Kraus Je, nič hudega sluteč, ubogal, nakar so ga zvezali in odvedli v trdnjavsko ječa Druga patrulja je medtem aretirala v mestu podčastnika Kauckega in ga vrgla v drugo celico. Prihodnji dan zarana so oba posamezno zaslišali, navajajoč, da sta se pred dvema dnevoma, v nedeljo popoldne, v ladijski kuhinji razgovarjala, kako bi pri prvi priliki, ko odplove torpedovka iz pristanišča, organizirala mornarje, da povežejo častnike, kakor se je to pred meseci zgodilo na torpedovki št. 11, nakar bi od-pluli k Italijanom.
Kaucky in Kraus sta priznala, da sta se razgovarjala omenjenega dne, ali da se je njun pogovor tikal samo navadnih zadev, kakor so pač pogovori med prijatelji. Kljub temu so oba ponovno odvedli v ječo in že naslednji dan skupno postavili pred preki sod, kateremu je predsedoval avdi-tor Kolenberger, obtožitelj je bil major-av-ditor Uhlman. Prisedniki so bili samo Nemci in Madžari. Proti obtoženima mornarjema je nastopil kot glavna priča podča-sitnik češki Nemec Resch, ki je izpovedal, da je bil usodno nedeljo popoldne skrit za dimnikom ladijske kuhinje in prisluškoval pogovoru. Kljub termi, da priča Resch ni znal češčine in še manj hrvaščine, v kateri sta se obtoženca razgovarjala, so oba krat-komalo obsodili na smrt. Ves zagovor nemških braniteljev. ki bi bila lahko dokazala nedolžnost žrtev, je obstojal samo v tem, da sta prav šablonsko prosila za milo sod-
bo, dobro vedofi, da je denuncijacija itak dosegla svoj uspeh in da bosta obtoženca obsojena na smrt
Prihodnjega dne — 11. maja 1918 — ob pol 4. popoldne so pripeljali obe žrtvi iz jetnišnice in ju ustrelili v navzočnosti komandanta mornarice Horthyja. Prvi je padel Kraus, nato Kaucky. Vpričo mrličev je Horthy nato govoril in bruhal ogenj na Slovane in si za zaključek moritve pustil Izkazati vojaSko čast z veliko defilacijo
zadnje mesece monarhije uni-bili samo dve. desetletnico — dogodkov . . . ki so padli za
mornarjev.
Tako je avstrijska justica pred neizbežnim polomom čevala svoje žrtve. To sta A jutri bomo obhajali drugo desetletnico judenburških Spomin nanje in na junake, svobodo, nam bodi sveti
Uspešno delo za zgradbo trgovske akademije
Včeraj se Je vršil v posvetovalnici Zbor-nnice za TOI v Ljubljanj ob navzočnosti odličnih predstavnikov naše trgovine in industrije ter našega trgovskega šolstva redni občni zbor Društva »Trgovska akademija« v Ljubljani. Iz poroči' predsednika g. Ivana Jelačina ml., blagajnika gen ravn. g. Tykača in tajnika g. dr. Josipa Pretnarja je razvidno, da je to društvo, ki ima namen, zgraditi in moderno opremiti našo trgovsko akademijo ter podpirati višjo strokovno naobrazbo našega komercialnega naraščaja, z vztrajnim delom doseglo v kratki dobi svojega obstoja izredno lepe uspehe.
Društveno premoženje je poraslo do konca leta 1927 na okrog enega milijona dinarjev. Upanje Je torej, da ni daleč čas, ko bo dobila naš^ trgovska akademija svojo lastno zgradbo, zlasti ako bo med našimi gospodarskimi krogi še več zanimanja in požrtvovalnosti in ako bo tudi država storila svojo dolžnost. Društvena loterija, ki je zahtevala ogromno dela, je izpadla ugodno. Društvo je bilo v stalnem stiku z oddelkom za strokovno šolstvo v Beogradu in z ministrom za trgovino in Industrijo, ki je bil presenečen nad uspehom društva ter je obljubi' svojo pomoč. Velike važnosti je bil tudi društveni fond, iz katerega so se dajala brezobrestna posojila na nadurne honorarje profesorjev. S tem se Je ohranila trgovski akademiji marsikatera dragocena strokovna učna moč. ki bi bila sicer zapustila zavod.
Posebno točko dnevnega reda je tvorilo vprašanje ustanovitve dveh štipendij v skupnem iznosu do 20.000 Din in se je sklenilo ustanoviti že z letošniim letom ti štipendiji in sicer za one absolvente trgovske akademije, ki bi Šli v inozemstvo, da se ond; praktično izobrazijo, odnosno specializirajo
Od vsega lepega	Danes	Od vsega dobrega
najlepše!	ob 4», pol 8. in 9. uri.	najboljše!
velika gala premijera!
ČRNI PIRAT
Grandijozno filmsko veledelo nepre« kosljive lepote.
V glavni vlogi nedosegljivi
Dooglas Fairbanks
Bitka na morju. — Razbojniki ople« nijo trgovsko ladjo in jo potope. — Črni pirat — zaljubljen v lepo ujeto princeso — Pohota razuzdane dru. hali — Tajinstveni zaščitnik. — Po
moč in rešitev. Velenapetol	Romantično!
Kupite ali rezervirajte takoj vstopnice!
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Po volitvah novega odbora, ki ga tvorijo najvidnejši predstavniki našega gospodarskega življenja, je izrazil direktor g. dr. Bohm v imenu profesorskega zbora trgovske akademije društvu najlepšo zahvalo ter pozival naše gospodarske kroge, naj bi to velevažno našo korporacijo podpirali še krepkeje kakor doslej.
Lina dr. Hrašovčeva f
Celje, 10. maja
Danes ob 17. Je za vedno zapustila svojo rodbino, katero je tako iskreno ljubila, in nas Celjane naša prva slovenska županja gospa Lina dr. Hrašovčeva. Mi, ki smo poznali to vzorno slovensko ženo v onih časih, ko nam je bilo življenje še težje kakor danes, se z iskreno hvaležnostjo spominjamo v tem žalostnem trenutku, kaj nam je bila pokojnica. Imela je tisto tiho, a toliko bolj iskreno ljubezen do svojega naroda v srcu, kakor je lastna ljudem, ki svojo domovino res ljubijo.
Pokojnica je vzgojila svojo rodbino tako, kakor mora to storiti prava slovenska žena. Rojena je bila 21. julija 1862. v Št Pavlu v Savinjski dolini kot hčerka graščinskega oskrbnika Petrička. Ceha iz Male Bolesilave, in matere, Cehinje iz Prage. Pokojnica je torej že v mladih letih bila v dobri nacijonalni šoli. Dne 11. januarja 1848. se je poročila z odvetnikom dr. Ju-rom Hrašovcem in mu kot zvesta družica stala ob strani v dobrih in hudih časih. Cela vrsta lepih spominov, ki so v zvezi s to plemenito narodno ženo. se nam ta hip pojavlja in vsi ti spomini so taki, da se nam zdi blaga pokojnica v naših vrstah nenadomestljiva.
S prizadeto rodbino sočustvuje vse slovensko Celje, ki bo pokojnico z iskreno hvaležnostjo v srcih prištevalo trajno med one naše žene, ki so zvesto čustvovale in delovale vse svoje življenje za domovino.
Zaradi nesrečne ljubezni se je napil strihnina
Šklendrovec, 10. maja
V	naši, zadnje čase sicer prav bogati samomorilni kroniki se je pripetil redek primer, da se je napil v najlepšem cvetju življenja 34-letni kmečki fant hudega strupa strihnina, ki je sicer namenjen le za po-končavanje divjačine.
V	kumljanskih hribih živi kmečki bogatin B., posestnik, gostilničar in lesni trgovec, po vsej savski dolini znana petična kmečka grča. Njegov sin Lojze je prišel šele nedavno od vojakov. Fant se je čutil pri svojih 24. letih zmožnega za zakonski jarem, zato si je začel izbirati družico. Našel jo je v osebi Micke iz Šklendrovca, ki je služila prej v trboveljskem rudniku, zadnje čase pa živela doma pri svoji materi.
Lojzetovemu očetu pa ni bilo prav nič všeč, da meče njegov sin oči za preprosto deklico, ki ima povrhu še to lastnost, da se rada spušča v pogovore še z drugimi fanti. Zaradi očetove prepovedi je bil Lojze zadnje čase precej potrt in mu ni bilo domače delo prav nič mar. Odšel je celo z doma, da si poišče službe, a je ni dobil. Obupan se je povrni Lojze na domovanje k svoji Micki . . . Tam ga je pa čakal nov udarec. Pri Micki se je nahajal ta čas njen bivši prijatelj, rudar Janez. Lojze je padel v prijetno družbo kakor strela z jasnega in se je zato tudi takoj začel kot tak vdejstvovati. V ognju srda je pograbil poleno in začel lomastiti po ljubezni žejnem rudniškem nadpazniku Janezu. Radovedni Trboveljc jo je tako iz-kupil, da se je s težavo kakor pretepen maček privlekel domov, kjer menda še sedaj leži.
Lojzeta je neprijetno snidenje pri njegovi Micki še bolj potrlo. Čutil se je popolnoma osamljenega in prevaranega v življenju. Šel je v shrambo, kjer imajo spravljen strihnin za zavdajanje divjačine. Natresel si ga je precej veliko dozo v kozarec ter ga izpil z vodo vred. Na fantu so se pojavili sumljivi znaki, zato je moral takoj v posteljo. Po dolgem izpraševanju je le priznal, da se je napil strihnina. Da preprečijo smrt svojega sina, so ga naložili takoj včerai kliub pozni uri na voz ter ga odpeljali z nočnim vlakom v ljubljansko bolnico. V Ljubljani so Lojzetu takoj iz-prali želodec in je sedaj menda že izven vsake nevarnosti.
Pomagajmo nesrečnim pogorelcem v Potoka pri Vačah!
Naš list Je že poročal o veliki nesreči, ki je zadela majhno planinsko naselje Potok pri Vačah. Požar je uničil tri kmetije. Najbolj je prizadeta družina Razorškova, po domače pri Štihu, kjer je dobil tudi domači sin Lojze pri gašenju nevarne poškodbe in je še danes po preteku 5 tednov opasno ožgan na glavi, tilniku, ramenih in nogah. Prvotno razširjene govorice in vesti, da je zanetil požar Stihov Tone, so se izkazale kot neosnovane. Požar je nastal na dosedaj nepojasnjen način.
Plemenitim srcem!
Ko je zadela lani planinsko vas Roviše pod Sveto goro ista nesreča, so prihiteli revežem na pomoč ljudje tz vsega litijskega okraja. Največ zaslug, da so Roviše danes pozidane, pa pripada planincem iz Litije in Ljubljane. Nihče, kdor je šel na Sveto goro, ni šel mimo Roviš praznih rok. Plemenita lastnost planincev se Je izkazala tudi s tem, da so razdelili med Rovišane precej obleke, perila in obutve. Litijska po-
Samo ie danes ob 4, K7, K 8., K 10. — Naš rojak SVETISLAV PETROVIČ ALICE TERRY PAUL WEGENER ▼ filmu
»čarovnik"
Tel. 2730.
Kino cDVOR».
družnica SPD se obrača tem potom na vse prijatelje planince, naj se spomnijo tudi sedaj nesrečnih pogorekev v Potoku pri Vačah in v Lazah pod Sveto goro, ki so jih uničili začetkom aprila t. L ognjeni zublju Vsak dar je dobrodošel. Obleka, perilo in obutev se lahko izroči najbližji podružnici SPD, v Ljubljani pa osrednjemu odboru SPD v Frančiškanski ulici 10A, ali pa naj se odpošlje vse na naslov: Podružnica SPD, Litija, ki bo razdelila vse nabrane darove med podpore potrebne po-gorelce.
Pomagajmo bližnjiku v nesreči!
SPD Litija.
Grozna tragedija v ljubljanski vojašnici
V navalu besnosti je mlad podnarednik ustrelil svojega poročnika, nedolžnega tovariša in sebe
Ljubljana, 10. maja.
Skrajno razburljivi prizori so se odigrali danes popoldne v vojašnici Vojvode Mišiča, kjer je podnarednik Simo. Vukčevič v nastopu strahovite srditosti ustrelil svojega poveljnika poročnika Radoslava Vujiča in redova Valentina Trampuža, nakar je pobegnil na streho in tam še sebi končal življenje s strelom v glavo. Dogodek, ki mu v ljubljanski kroniki doslej ni enakega, se ie odigral naslednje:
Podnarednik Simo Vukčevič, ki je predlanskim absolviral podoficirsko šolo, je bil pred dobrim letom dodeljen 52. polku v Ljubljani ter uvrščen v četrto četo, ki ji je poveljeval poročnik Radoslav Vujič. Simo je bil stasit, 24-leten fant, pravi tip mladega Črnogorca, pogumen, a obenem skrajno razburljiv. Njegova kvalifikacija ni bila baš dobra. Bali so se ga rekruti, niso zanj mnogo marali njegovi tovariši-podčast-niki, ker je bil vedno agresiven in ni zna! varovati mej dostojnosti svojega vojaškega poklica. Zaradi ekscesov v službi in izven nje je prihajal venomer v nasprotja s strogo vojaško disciplino ter je moral često k raportu. Še nedavno mu je bil prisojen večdnevni pritvor. Simo Vukčevič se ni smel odstraniti iz kasarne, izvrševal pa je nadalje svojo službo.
Svojeglav in naveličan kazni se je podnarednik Simo včeraj samovoljno odstranil iz vojašnice vojvode Mišiča. Danes dopoldne ga je prijela patrulja in popoldne ob 16. je bil Simo pozvan na raport k svojemu komandirju poročniku Radoslavu Vujiču. Ko je pol ure nato zapustil komandirjevo pisarno, je bil videti strahovito mrk in razsrjen. Škri-paje z zobmi in divje sevajočih oči se je po par trenutkih pojavil zopet na hodniku — s puško v roki. Tekal je mimo vojakov kakor blazen od vrat do vrat. Nenadoma se je ustavil pred komandirjevo pisarno. Odpahnil je vrata in se postavil pred poročnika, ki je mirno sedel za svojo pisalno mizo pri delu.
— Dosta mi je svega!... je zarjul besni podnarednik, tisti hip pa že dvignil svojo petstrelno puško in z dvema zaporednima streloma pogodil poročnika Vujiča naravnost v glavo.
Brez besede in vzdiha se je poročnik zgrudil mrtev na tla, a besneči podnarednik je v tem že hitel po hodniku naprej ter nameril puško proti nekemu višjemu častniku, ki mu je ravno prihajal nasproti. Ustrelil je — a krogla je zgrešila cilj — bila pa je usodna za ot-donančnega vojaka Valentina Trampuža, ki ie stal dalje na hodniku, ob oknu. Pro:e'ti! je nedolžno žrtev pogodil v srce in Trampuž je izdihnil v par minutah...
Vukčevič je ustrelil še tretjič, vendar krogla to pot k sreči ni zadela nikogar, marveč je udarila v stopnice.
Alarmirani po teh razantnih strelih so se začeli vojaki zbirati na hodnikih
in v dvorišču, Simo Vukčevič pa je medtem pohitel po stopnicah navzgor v podstrešje in se, kakor bi ga tjakaj posadil vihar, pojavil vrhu strehe. Nekaj časa se je uravnaval na slemenu, kakor na konju. Ko se je spodaj na dvorišču v velikanski zmešnjavi prerivalo vojaštvo in se umikalo v zavetje v bojazni, da bo Vukčevič zopet streljal, je pobesneli podnarednik nameščal vrhu strehe svojo puško ob nogo in in z blaznim smehom vzklikal:
— Nemojte bežati, neču vas ubiti!...
Takoj nato je prislonil puškino cev ob glavo in sprožil. Gromko je šinil iz puške poslednji strel. Vsem, ki so opazovali ta prizor, je oledenela kri. Strel je podnaredniku razbil glavo, možgani so se razleteli po strehi, truplo se ie močno krvaveče skotalilo s slemena po strehi in obležalo v žlebovju med kasar-niškim objektom in prizidkom.
Vsi ti prizori, v katerih ie končalo troje mladih življenj, so se odigrali s filmsko brzino, v par minutah. V vojašnici je bilo vse pokonci, kakor da je izbruhnila vojna. Naglo odigrana krvava drama je vse vojaštvo prešinila z grozo in zavladalo je globoko sočustvovanje z žrtvami. Silno se je dojmil ta dogodek tudi vse ljubljanske javnosti, med katero so se že v prvih večernih nrah razširile več ali manj točne verzije.
Poročnik Radoslav Vujič, star jedva 28 let, doma iz Arangjelovca v Srbiji, eleganten in korekten častnik, je bil v ljubljanskih krogih dobro znana osebnost. Visoko so ga cenili vsi njegovi tovariši in predpostavljeni. Tudi pri moštvu je bil prav priljubljen. Vršil je pač svojo dolžnost m padel ravno v najlepšem razvoju oficirske karijere kot žrtev blazne maščevalnosti svojega podčastnika.
Nad vse tragična je izguba, ki jo utrpijo starši druge nedolžne žrtve. Valentin Trampuž je bil doma iz neposredne ljubljanske okolice, iz Črnuč, z dobre kmetije. Le še 4 mesece je imel odslužiti, a nesrečna usoda mu je prej končala mlado življenje.
Kmalu po končani tragediji je prihitel na mesto komandant divizije general Nedič, zbrali so se tudi ostali višji oficirji in so bile komisijonelno ugotovljene vse podrobnosti. Takoj nato je vojaški mrtvaški voz odpeljal vse tri mrliče v mrtvašnico garnizijske bolnice.
Jutri! Pozor! Citajte! Jutri!
„Prosta ljubav"
Tragedija dveh duš, po glaso* viti tragediji Athurja Schnitz« lerja
»F R E I W I L D<
V glavni vlogi Evelin Holt in Fred Louis Lerch. Jutri pre« mijera v KINU «DVOR».
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. Petek, 11.: <Roka pravice*. D. Sobota, 12.: cKriza*. Delavski oder <Svobo-de*. Izven.
Nedelja. 13 ob 3. popoldne: Akademija društva <Skrb za mladino. Izven. — Ob 8. zvečer: cHerman Celjski*. Izven. Ponedeljek, 14.: <Roka pravice*. C.
Ljubljanska opera
Začetek ob H 20 *etek, 11.: <Madame Butterfly>. Gostuje ga. Zdenka Vilfan-Kunčeva. Znižane cene. Izven.
Sobota, 12.: Materinski dan. Nedelja, 13. ob 8 popoldne* (Trubadur*. Gostuje ga. Zdenka Vilfan - Kunčeva. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 11.: <Dvanaist tisoč*. Izven. Gostovanje graške drame.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 12.: cPred poroko*. Na korist potresnih žrtev v Bolgariji. Nedelja, 13.: cPred poroko*.
Ljubljanska drama In opera. Tragikome-dija <Roka pravice* se uprizori v petek, 11. t m. za abonente reda D. — V soboto se ponavlja Golouhova cKriza*. Igra delavski oder cSvobode*. — V operi gostuje v petek zvečer gospa Zdenka Vilfan - Kunčeva iz Zagreba. Poje naslovno ulogo v Puccinijevi <Madame Butterfly*.
Gostovanje ge. Hitrovičeve ▼ Mariboru. Prihodnje dni bo gostovala v Mariboru pri-madona ljubljanske opere, ga. Mitrovičeva, v najuspelejši letošnji operi <Ples v maskah*. Na to že danes opozarjamo glasbo-ljubeče občinstvo.
Aron Salobir gosp. Kralj. V našem poročilu o Novačanovem cHermanu Celjskem* je pomotoma stalo, da je igral ulogo Žida Salobira gosp. Kosič. Ugotavljamo, da je partijo odigral gosp. Emil Kralj.
Bolgarski dobrodelni koncert.
Sinoči st Je vršil v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani koncert v korist žrtvam potresa na Bolgarskem. V svrbo prireditve 5tm večje« obsega »ta se združila pevski zbor »Glasbene Matice« in pt operni orkester, da obenem z nekaterimi solisti vzbudita čim večje zanimanje za to dobrodelno prireditev. To se jima je tudi popolnoma posrečilo in dvorana je bila napolnjena malodane do zadnjega kotička. Spored sam Je
bil lako pester, skoroda prepester, saj je nastopilo poleg orkestra m zbora še četvero solistov in sicer: Vera Majdičeva, I. Krajo v, ga. Carigrajska in Julij Betetto. Spored je navajal tudi Sv. Banovca, ki pa ni nastopil. Koncert je otvorila Smetanova simfonična skladba »Više-brad« iz cikla »Ma vi as t« Skladba je znana in vedno efektna. OrkesteT Narodnega gledališča, ki so ga Izpopolnjevali nekateri člani Orkestralnega društva, je nato pod taktirko g. Neffata zaigral še dvoje Šebekovih »bolgarskih« plesov. Sebek. ki je znan skladatelj poljudnih salonskih skladb, se je topot poskusil v njemu bržkone le malo znanem terenu in ni mogoče reči, da se mu je .posrečilo. Skladbe te vrste spada>jo bolj v zabavišča kot na resne koncerte in baš ti plesi nas gotovo niso seznanili kaj prida z bolgarsko glasbo. Tudi izvedba je bila vse prej kot vzorna, v ostalem pa skladbi primerna. — Gdč. Majdičeva je občuteno prednašaia Grečanmova »Stepo« in Cajkovskega »Zakaj«. Naslednji nastop g. Rrajeva, ki Je zapel neka) nepomembnih ruskih romans. je izzval mnogo odobravanja. Točke ge. Garigrajske bi lahko brez škode odpadle, so pa v ostailem skrbele za zabavo.
Glavna točka večera je bil gotovo nastop pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki se Je ravnokar povrnila s svoje triumfalne turneje ter se nam sedaj predstavila v vsej svoji formi. Treba je reči, da J« zbor v sedanji sestavi nedosegljiv ter da se ni čuditi, da so sicer bol} razvajeni poslušalci koncertov na Dunaju in v Pra«i b:H navdušeni. Zbor je topot zapel dva Gallusova madrigala. mojo »Kmetiško V.«, Gotovčevo »Ja-dovanko za teletom« ter — po kratkem presledku, ki ga je izpolnil Betettov vedno enako
popolni io vsikdar z navdušenjem sprejeti bas z dvema Pavčičevima pesmima — Adamičevo »Vijolo«, Slavenskega »Molitvo dobrim očima« ter Lajovčevo »Zeleni Jurij« — torej vse glavne točke turneje. Izvajanje Je bik) vseskozi vzorno ter na posebni, v pravem pomenu besede mednarodni višini. Zbor je moral pod vodstvom ravnatelja H u b a d a dodati več pesmi, ki so znova zbudile navdušenje do nenehajoč. aplavza. Zboru in njega vodji gre tudi glavna zasluga za uspe-k>st tega večera, ki je Izzvenel v velikem navdušenju.	L. M. S.
Slovenski literarni večer v Beogradu.
Beograjski PEN - klub k na poslednjem sestanku PEN - klubov Jugoslavije, ki se je vršil nedavno v Zagrebu, povabil ljubljanski PEN-kiub, da obišče po svodih delegaitih Beograd. Ob tej priliki bi priredil ondotni klub slovenski literarni večer.
Ta hvalevredna ln pomenljiva zamisel se uresničuje. V soboto dne 12. t. m. bodo v dvorani beograjskega vseučilišča nastopili slovenski književniki s čitanjem svojih del. Prvi slovenski nastop te vrste v naši prvostolnici organizira PEN-klub, otvoril pa ga bo prosvetni minister gospod Milan GroL
V Beograd odpotujejo danes ti - le člani ljubljanskega PEN - kluba: Oton Župančič, Frao S. Fvnžgar. Fran Albrecht, Anton Novačan, Anton Vodnik in B. Borko.
Po dosedanjih dispozicijah bo ime! izmed Slovencev irvodno besedo g. B.. Borko, ki bo podal v četrturni konferenci v srbohrvaščini oris mo-
derne slovenske književnosti, zlasti glede na r Beograd došle književnike. Nato bo čital pesmi iz zbirk »Žalostne roke« in »Vigilije« g. Anton Vodnik, za njim pa se bodo vrstili ostali G. Fr. S. Finigar bo prebral poglavje iz II. dela romana »Pod svobodnim soJncem«. ki pripoveduje o prvi zmagi Slovanov nad Bizantom ter pno poglavje povesti »Strici«. G. Fran Albrecht bo pr-e čital nekaj svojih pesmi z nacionalnimi, socialnimi, človečanskimi in filozofskimi motivi, g. Anton Novačan se bo predstavil Beogradu z odlomkom iz »Hermana Celjskega« (dialog med Barbaro in Enejem Silvijem), s »Samosilnikom« in s pesmijo »Kajmakčalan«. G. Oton Župančič bo nastopi poslednji in bo bral iz svojih pesniških zbirk »Mlada pota« in »V zarji Vidove«. Bržkone bosta recitirala tudi še dva srbska književnika.
Tako se bo r Beogradu dostojno reprezenti-ra>ta slovenska književnost. Večer ima mimo reprezentančnega še drug pomen: slovenski književniki bodo navezali še ožje stike s srbskimi, kar bo koristilo obema literaturama. Tako se PEN - klub, ki nas reprezentira pred inozemstvom, udejstvuje tudi na znotraj s svoiim blagodejnim vplivom.
V Jeseni pa bo beograjski PEN - klub vrnil obisk ljubljanskemu in tako bo lahko Ljubljana spoznala nekatere odlične srbske književnike.
Zbor donskih kozakov poje ▼ Ljubljani
v ponedeljek, 14. maja ob 8. zvečer v union-ski dvorani. Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
Domače vesti
lz Bolgare!
Za žrtve potresa na Bolgarskem so nam
10. t m. poslali:
Zbirka župana Ažmana ▼ občini Lesce 360 Din, Alojzi] Bezjak, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 10 Din, Anton Pogačnik, tu, 20 Din, neimennovand »z Žužemberka 20 Din, Miha Lazar, Zagorje ob Savi, 30 Din, A. Volk, trgovec, tu, 100 Din, Mimica Hrašovec, soproga kapetana, Maribor, 10 Din, Drago Lapajne, Kamnik, 20 Din, g. Marija Grošljeva s svojimi hčerkami 150 Din, skupaj 720 Din, prej izkazanih 14.597 Din. v celem 15.317 Din.
Ves svet tekmuje v prispevanju za nesrečne žrtve strašne potresne, katastrofe na Bolgarskem Slovenci ne bomo zadnji 1 Zato prosi za nadaljnje prispevke »Jutro«.
•	Novinarje ponovno opozarjamo na
občni zbor ljubljanske sekcije JNU, ki se bo vršil v nedeljo ob 10. v Laškem. Odhod h Ljubljane ob 7.43, iz Maribora ob 5.30 in iz Celja ob 7.20. Pogoji za udeležbo so enaki kakor za lanski občni zbor v Celju.
mi ki s:j občnega zbora ne morejo udeležiti, naj izročilo pooblastila drugim članom. — Odbor.
•	Občinske volitve v Sevnici so se vršile preteklo nedeljo. Klerikalci so računali, da bodo dobili občino v svoje roke. vendar se njihovo pričakovanje ni uresničilo ter ie ostala obširna sevniška občina trdno v naprednih rokah. pri volitvah so dobile: SKS H15 glasov (7 odbornikov), SDS 71 glasov (5). SLS 136 glasov (10), SSJ 38 glasov (3) Dočim sta SKS in SDS od zadniih skupščinskih volitev, ko sta skupaj dobili 140 glasov, napredovali za 36 glasov. Je SLS nazadovala za okroglo 90 glasov. Klerikalci so torej v sevniški občina doživeli hud poraz.
*	Češkoslovaški železničarji na grobo vldovdanskih atentatorjev. Češkoslovaški železničarji, ki so se predvčerajšnjim mudili v Sarajevu, so si predpoldue ogledali tamkajšnjo tobačno tovarno, popoldne pa so obiskali pokopališče, kler so položili krasen venec tn veliko palmovo vejo na grob vldovdanskih atentatorjev. Ob grobu je med drugimi govoril tudi načelnik ljubljanske železniške direkcije g. Vargazon. Ganljivo svečanost je zaključila pesem »Hej Slovani«.
♦	Odlikovanja. Povodom sedemsto! etni-ce lavantinske škofije so bili odlikovani škof dr. Andrej Karlin z redom sv. Save 1. razreda, stolni prošt dr. Martin Matek z redom sv. Save 3. razreda, častni kanonik in župnik v Kapeli Martin Meško pa z redom sv Save 4 razreda.
*	Kraljevi konzulat Velike Britanije v Zagrebu javlja službeno, da je Jo nadaljnjega ukinjeno izdajanje vizumov za Avstralijo.
♦	Smrtna kosa. V Inornostu ie umrl 3. t. m. po dolgem in mučnem trpljenju v 57 letu starosti stavbni podjetnik g. Franc Smer-d u. Pogreb se ie vršil na pokopališče v Wiltenu. Pokojniku blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie!
*	Umrlemu Josipu Kolbu v slovo. NI Te več med nami. Ni te več med onimi, s katerimi si pred leti prepeval naše ljubke pesmice v tržaškem »Kolu«. Ko smo Te spremljal! na Tvoji zadnji poti. nismo verjeli, da spremliamo Tebe, ki si bil ena naših starih tržaških korenin Prehitro si šel od nas. Prehitro ie črv spodjedel korenino življenja, katero je pričel glodati z onim dnem. ko smo kot izgnanci zapustili svoio domovino. Mnogo nas je bilo. ki smo šli in se težko ločili od vseh naših dragih v Pri-•morju. Tudi Ti si se težko odločil od starih krajev in starih znancev. Nehote so uhajali spomini na lepe čase. ko smo v našem »Kolu« zapeli in se veselili napredka Slovencev v Trstu. Ko si odhajal iz Trsta, si vzel s seboj relikvijo. Vzel si s seboj zastavo tržaškega pevskega društva »Kolo« v trdni nadi, da jo prineseš ob povratku razvito nazaj v Trst. Nisi dočakal tega. In tudi pri pogrebu ni šla zastava razvita. Tvojo krsto so ovfli z njo, ker so znali, da se ptav težko ločiš od te narodne relikvije, ki s! Jo tako zvesto hranil in čuval Dragi KoTb! Nihče se ni na grobu poslovil od Tebe. Prav malo Je bilo na pogrebu Tvojih težaških prijateljev, a vseeno Te nismo pozabili. Stari kolaši Ti niso zapeli v slovo, ker so raztreseni kot izgnanci in bi žalosti ti ne mogli zapeti. Peli pa so Ti Tvori tovariši in bratje, peli so Ti Sokoli. Kar nismo mogli storiti ob grobu, storimo s tema vrsticami. Poslavliamo se od Tebe m Ti zagotavljamo, da Te ohranimo v najlepšem spominu. Pozdravljena blaga pevska duša, pozdravljen naš dragi Kolb! Naj Ti bo zemlja nove domovine lahka in sladko počivaj v njej! — V. Kr.
♦	Ureditev agrarnih odnošalev ▼ Dalmaciji. Načelnik ministrstva za agrarno reformo. Turina, se le iz Dalmacije vrnil v Beograd, kjeT je proučeval zemljiške knjige v zvezi z načrtom zakona o ureditvi agrarnih razmer v Dalmaciji. Minister za agrarno reformo dr. Andrič je odredil, naj se delo za sestavo tega zakonskega načrta čimprej dovrši ter projekt predloži Narodni skupščini na odobrenje.
♦	Poučna ekskurzija bakarske akademije. V ponedeljek 7. t m. Je odplula šolska ladja »VHa Velebtta« z gojene! bakarsk' mornariške akademije na enomesečno poučno potovanje po Jadranu. Na brodu, katerega komandant Je g. Nikola Gerechtsa-irer je poleg direktorja akademije g. dr.
Cvjetkoviča ki večjega števila profesorjev
ukrcanih 47 gojencev iz II. HI. in IV. razsr. Ekskurzisti bodo posetili vsa naša večja pomorska mesta in se vrnili nazai v Bakar najbrže 5. Junija. Mladim pionirjem naše trgovinske mornarice želimo na njihovem potovanju vzdolž naše Jadranske obale srečno pot in se nadejamo, da se povrnejo s potrebnim znanjem, da bodo kot bodoči kapetanl zmožni voditi naše parobrode in častno zastopati jugoslovensko zastave v tujini.
*	Jugoslavija za zaščito avtorskih pravic
Kakor poroča Agence Havas iz Rima, je jugosiovenskl zastopnfik na mednarodni konferenci za avtorske pravice izjavil, da bo Jugoslavija v kratkem pristopila k zvezi v Bernu. Havas pripominja, da bodo k zvezi pristopile tudi nekatere druge države, ki še niso včlanjene
*	Odkritje zanimive podzemske lame orl Zametu. V Zametu pri Sušaku so v zadnjem času preiskali veliko podzemsko Jamo, ki je bila odkrita že leta 1918. Na po-četku jame Je hodnik, dolg 36 metrov, ki se strmo spušča ter končno razširi v prostorno dvorano, ki meri približno 280 m1. Visoka je 8.5 m Po drugem hodniku se pride v globino 124 m; ni pa še znano kam vodi ta hodnik. V dvorani in v hodnikih Je mnogo krasnih kapnikov. Sreski poglavar v Kastvu Je dal jamo začasno zapreti, veli-Hkega župana v Ljubliani pa Je naprosil, naj bi strokovna komisila Jamo pregledala, da bi se potem uredil svoboden obisk jame za turiste
Kdor še danes
ne ve, da si kupi obleko ali površnik najceneje pri tvrdki FRAN LUKIC v Stritarjevi ulici, je moral že precej denarja izgubiti ob manjvrednih kupljenih oblačilih.--
*	Uboj na Dravskem polju. Pišejo nam: Dne 8. t. m. Je gnal Hrtiš, hlapec g Jeza v Apačah krave iz Maribora in okrog 21. dospel v Strndšče. V gostilni g. Krajnca sta malo prej pila mlada oženiena Apačana Weis in Padar, ki sta se tam prav oblastno obnašala čeprav nista imela v žepu niti pare, tako da sta morala po posredovanju slučajno navzočih orožnikov zastaviti gostilničarju dežnik, preden sta zapustila iC-kal. Oba že okajena možakarja sta dohitela gonjača Hrtiša, katerega Je Padar brez najmanjšega povoda zabodel dvakrat v levo stran prsi, kar Je povzročilo Hrtiševo smrt. SiTOvlni pa še ni bilo dovoij, da je ubil mirnega človeka, nego ie nevarno oklal tudi živino. Zločin Je povzročil med ljudmi veliko ogorčenje.
*	Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje no osnovi odobrenja uprave državnih monopolov I. M. Br. 6030 od 20. aprila t. 1. javno ustmeno dražbo za prodajo 1160 komadov vreč iz jute in to na dan 21. t. m. ob 10 uri. Vreče si lahko ogledalo interesenti ob delavnikih v ekonomatu. kier se dobe tud! dražbeni pogoji !n pojasnila. 914
ITO — zobna pasta najboljša.
*	Pri pokvarjenem želodca, slabem okusa v ustih, glavobolu, vročini, zaprtju, bljuvanju, diareji deluje kozarec naravne grenčice »Franz-Josef« hitro in ugodno. Znameniti internisti priporočajo grenčico »Franz Jo-sef< kot najuspešneiše odvajalno sredstvo Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	21
*	Obledele obleke barva v različnih bar-vah »n nPsIra tovarna Jos. Relch.
*	Opozorilo. Opozarjamo vsakogar, da menica, glaseča se na ime Anton Kaiser, v znesku okrog 12.400 Din m več veljavna Maribor, 9. maja 1928. — Anton Kaiser _915
V gledališču, na predavanjih aH v kinu uoorabliaite
AMACOTj Wjm
ki vas najbolje obvarujejo tnfluence in prehlada.
P. n. občinstvu naznanjam, da otvo-
rim moderno urejeno
slaščičarno
v WoIfovl ulici štev. 14.
Vsak dan sveže, najfinejše pecivo. — Za obilen poset se priporoča
ADOI F PELICON, slaščičar.
Javna slrsžba.
Občinski lov občine Ihan gre na Javno dražbo dne 15. maja t 1. ob 9V< uri pri sreskem poglavarstvu v Kamniku za dobo 5 let. Lov je pripraven za lovce iz LjuMjane; oddaljen je Vi ure od postaje Domžale.
V lovišču je mnogo divjačine raznih vrst.
ŽUPANSTVO OBČINE IHAN, dne 9. maja 1928.
FRANC L02AR.
Za Vaše otroke
Din 58
Sivi ali dragi
lz Ljubljane
b— Iz policijske službe. Vodstvo kriminalnega oddelka je s 1. t m. prevzei nadzornik g. Fran Žajdela.
o— Odvajanje uslužbenskega davka ▼ Ljubljani. Davčni urad za LJubljano razglaša: V smislu a. 99. zakona o neposrednih davkih in pravilnika k temu zakonu morajo vsi službodajalci, ki zaposlujejo več kakor pet uslužbencev, do 15. maja t 1. odvesti odtegnjeni uslužbenski davek pri davčnem uradu za mesto na podlagi predpisanega seznama. Službodajalci. ki zaposlujejo manj kakor pet uslužbencev, oddajo uslužbenski davek za mesec april, maj in junij v času od 1. do 15. JuHJa. Delodajalci, ki ne bi do zgoraj določenega termina oddali davek, zapadejo po predhodnem opominu po čl. 138 zakona o neposrednih davkih kazni od 50 do 500 Din !n davčno ob-lastvo odmeri davek na podlagi lastnih zaznani. Po 15. maju se bo izvršila revizija s strani davčnega urada tn finančne kontrole.
u_ Udnuženje železniških uradnikov v
kraljevini SHS sklicuje svoi redni občni zbor za nedeljo 13. t. m. ob 10 dopoldne v stekleni dvorani kolodvorske restavracije na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Centralni odbor poziva vse člane, nal se polno-številno udeleže zbora. Službeno zadržani naj dado drugim tovarišem poverilnice.
o— Poziv dobrovolicem! V nedeljo 13 t m. ob 15. uri bo odkrit na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu nagrobni spomenik bivšemu dobrovoljcu pokojnemu dr. LJudevitu Periču. Pozivamo dobrovolice, predvsem ljubljanske, da se odkritja udeleže v čim večjem številu! — Odbor Oblastnega saveza jugoslovenskih dobrovoljcev v Ljubliani.
u— »Bajtar«, registrovana stavbna Jn kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani, vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil 3. junija ob ool 9. dopoldne v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani glavni kolodvor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva o dosedanjem delovanju, 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti Zadružna knjižica služi kot legitimacija — Načelstvo.
u— Proslava Materinskega dne se bo vršila za mladino in starše v nedeljo popoldne v dramskem gledališču. Naši najmlajši nam bodo priredili pod okriljem Društva »Skrb za mladino« prisrčno akademijo, katere bo vsak obiskovalec goto-to prav vesel. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo Dečiega doma v Aleksandrovem. Vstopnice do nedelje pri Albinu Turku v Prešernovi ulici, na dan akademije pa pri blagajni dramskega gledališča. 902
n— Družabni večer SJSU Preporoda. V soboto ob 20. se bo vršil družabni večer SJSU Preporoda z akademijo in plesom. Pri programu bo sodeloval orkester, trio, solo violina in čelo. Ker je program zelo pester, bo gotovo zanimal vsakega ljubitelja mladine. — Po akademiji ples. — Odbor.
OBOBC3BC3BOBOBOBOBOBO
o ■
o
BLUZE
o
e
o
q opal, sur. svila, crep de chine v q ■ najmodernejših vzorcih velika iz- ■ 0 bira. — P. MAGDIČ, Ljubljana. 0
3BCZJBC3BC3BCDBCDBCDBCDBOBC?
u— Slovenskega planinskega društva občni zbor bo d revi ob 20. pri »Levu« na
Gosposvetski cesti.
u— Gozdovniki, v ponedeljek 14. t. m. ob 18. je rodov zbor. Glavar zahteva od vas da se ga udeležite vsi in točno. Običajne opravičbe ne veljajo.
u— V pomoč Bolgarom priredijo vse viške prosvetne organizacije nabiralni dan v nedeljo 13. t. m. Včerajšnjo notico je ire-ba v toliko popraviti, da vrši dopoldne promenadni koncert godba Gradaščica dočim sodelujejo pri večerni prireditvi godba Kat. prosv. društva, cerkveni zbor. društvo »Svoboda«, pevski krožek olepševalnega društva Rožna dolina in »Sok-V«. Program ie prvovrsten in je z gotovostjo pričakovati, da vsi občani posetijo to Prireditev u— Umestna odredba. Mestni magistrat ljubljanski ie že opetovano prejel pritožbe, da premogarji s svoiim ogl ušiji-vim brlizganjem povzročalo neznosen jek oo ljubitanskih ulicah. Vsled tega odreia magistrat na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 8 iunija 1*9R s katerim je bilo preglasno žvižganie premoearjev na ljubljanskih ulicah prepovedano. s>1edeče: Brizganje z oglušliivimi piščalkami, ki so bile dosedaj v navadi (piščalke z jedrom), se prepovedujejo. Dovolieno ie le piskanie s piščalkami brez ledra. Vsi prodajalci premoga si moralo najkasneje do 1. Juni-ia 1928 nabaviti druge piščalke: dovoljeni vzorci so na vpogled na mestnem magistratu. soba št. 24. Vsako nedovoljeno br-lizganje po ulicah se bo od 1. junija 192S dalje kaznovalo po naredbi z dne 20. aprila 1854. drž za k. št. 96 z globo od 10 do 1000 D:n. odnosno od 6 ur do 25 dni.
u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni polic:ji nas.ed-nji dogodki: 1 tatvina kolesa. 1 -tatvina suknje, 1 poškodba tuje lastnine. 1 prestopek kaljenia nočnega miru, 1 pretep, 1 prestopek pasjega koutumaca, 1 prestonek nedostojnega vedenja, 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 1 priredi^v z godbo brez dovoljenja, 1 telesna poškodba in 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2. in siceT: 1 zaradi vlačugarstva in 1 zaradi beračema
a— Postrešček neznanokam Izginil. Pred-snočnjfcn Je izginil od doma na Tržaški cesti 54 letni postrešček France Pestotnik. Pestotnik je prišel na večeT domov nekoliko vinjen !n nato odšel zopet iz stanovanja brez vsakega slovesa. Ker Je mož močno bolan na živcih, n! fzkliučeno. da Je izvršil kako nepremišljenost Pestotnik je srednje, krepke postave, rd-č^ea okroglega
obraza ta plavlh las ter brk. Oblečen je bil v črne hlače, rjav suknJK ter nosi na glavi sivo športno čepico, n— Tatvina avtomata. V eni zadnjih noči
je neznan zlikovec odtrgal s hiše na Sv. Petra cesti št. 67 avtomat za slaščice ter ga odnesel. Storilcu Je šlo v prvi vrsti za vsebino, denar ln slaščice. Škode ie neznani uzmovič napravil 200 Din.
Porota
Ljubljana, 10. maja
Star pohotnež.
Danes dopoldne se Je vršila tajna razprava proti 55-letnemu Josipu Medvedu, železničarju v pokoju, zaradi oskrumle in posilstva. Predsednik ie oo krivdoreku porotnikov. ki so tri vprašanja potrdili, razglasil sodbo, s katero je bil obtoženec obsojen na
14 mesecev težke leče. post, trdo ležišče
in temnico. •
Ivan Selan oproščen krivde in kazni.
Popoldne ob 15.30 se je vršila veleime-resantna razprava proti 26-letnemu Janezu Selanu, oženjenemu posestniku iz Suhadoi, zaradi ponarejanja 100-dinarskih bankovcev. Podrobnosti so javnosti gotovo še v dobrem spominu !z novinskih poročil. Za razpravo je vladalo že ves teden ogromno zanimanje. Porotna dvorana je bila nabito polna občinstva iz Ljubljane in bližnje okolice. Vsak je hotel prav od blizu videti mladega kmeta-samouka, ki rešuje z lahkoto največje matematične naloge in ki so ga samo nesrečne okolnosti posadile na zatožno klop.
Razpravi je predsedoval ss. dr. Gradnik, votanta sta bila ss. Avsec in okrajni sodnik Verbič. Zapisnikar avskultant Blei-weis. Državno pravdništvo ie zastopal državni pravdnik dr. Mastnak. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Fran Novak.
Ivan Selan ie srednje velike postave !n prikupljivega obraza. Razume češki, poljski. ruski, bolgarski, nemški in srbohrvat-ski iezik. Kaznovan doslej še ni bil, je abstinent in antinikotinist. Govori prevdarno ter napravlja utis resnega inteligenta.
Selanov zagovor.
—	AH se čutite krivega?
—	Ne. gospod predsednik. Nisem Imel namena delati denar. Nekoga oškodovati. Vse sem delal nekako podzavestna Vsega se spominjam megleno.
—	Kje ste hodili v šolo?
—	Na Ježici v trirazredno šolo.
—	Drugje ne?
—	Ne. ne.
—	Kdaj ste se poročili?
—	Leta 1923.
Obtoženec je nato navajal, da Je imel v šoli same dobre rede ter da je bil vzor sošolcem Ker ie čutil v sebi talent ie sklenil, da se bo privatno izobraževal. Nabavil si ie razne kniige ter se bavil z geometrijo fiziko, geografijo, geologijo, astronomijo in slednjič tudi z risanjem. Pri vojakih ie bil pri pešadiii. Izdeloval je razne medicinske sezname in vodil administracijo v vojni bolnici. Naučil se je tudi glavnih medicinskih diagnoz. Ves čas ni bil nikoli kaznovan. Preden je zapustil svoje mesto, so mu predstojniki prigovarjali, naj ostane in mu obljubili napredovanje. Ker Pa ie Imel dom. ženo in deco. se je vrnil domov Ko ie imel izplačati bratu in sestri vsakemu po 12 500 Din. je poseka! več gozdnih parcel in les prodal. Izkupiček 32.500 Din ie naložil v Peskovo Ljubljansko posojilnico. Čez leto dni Je bral v no-vinah. da ie ves denar v tej posojilnici izgubljen. Izguba ga ie strahovito potrla. Nič več se ni brigal za gospodarstvo. Le še boli se ie poglobi! v svoje študije.
Zakai ie oonareial bankovce.
—	Kako ste prišli na ponarejanje bankovcev?
—	Videl sem na velesejmu opalograf. ki sem si ga želel za svoje slike, da bi jih razmnožil. Poizkusil pa sem najprej s hek-tografom Z rezultatom nisem bil zadovoljen. ker niso bile kopije dovolj točne. Zato sem si omislil opalograf. Nekega dne sem opazil na Bonačevem koledarju verz: »Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača!« Zraven ie bil naslikan kmet orač. Pozneje sem se spomnil še besed: »Hrani, zbiraj in množi!« To oboje mi je bilo všeč. samo slika vmes mi ie manikala. ko sem se nenadoma spomnil na 100-dinarski bankovec. S prosto roko. s peresom, sem bankovec orerisal v eni uri. Risal nisem preveč precizno, ker sem dela! zgolj, da se raztresen. Dobrih je bilo kakih 40 komadov, ki sem jih spravil v miznico. Slabih namenov sploh nisem imel Drugače bi namreč tudi vodni vtisk lahko ponaredil.
Obtoženec je zatem navajal, da Je bil naslednjega dne duševno čisto zmeden. Šel ie od trgovine do trgovine in menjal bankovce Večkrat so ga tudi iz hiše vrgli. Danes je zdrav in si upa napraviti denar, da bi ga nihče ne sooznal. V preiskovalnem zaporu je naročil ženi. naj vsem oškodovanim povrne denar. Zagovornik je pri razpravi vsem povrnil škodo.
Kal pravijo priče?
Obtoženčeva žena Katarina ie izpovedala. da se je njen mož popolnoma izpreme-nil. odkar je prišel ob denar. Vedno ie tuhtal in tuhtal ter se prepira! z njo. da se ii ie včasi videl abnormalen. Sicer pa je bil vedno priden človek.
Tudi sosedje so izipovedali. da so Selan* Po izgubi denarja v Peskovi hranilnici smatrali za zmedenega, ker ie vedno rjul okoli sebe . . .
Mnenje Izvedencev.
Predsednik je prebral muenje Izvedencev. ki so smatrali falzifikate za grobo ponarejene in risane na navaden pisarniški papir. Šolsko vodstvo je naslikalo obtoženca kot prvovrstnega učenca, ki ie imel v odhodnici samo prve rede. občina pa je sporočila, da ie bil obtoženec vedno na dobrem glasu.
Selan je izpovedal, da je iznašel stiskalnico in geometrijski transporter, s katerim se lahko Izmerijo predmeti, ki niso dosegljivi, in aparat, s katerim se merijo višine. Sposoben je, da napravi najtežja geometrijska dela.
Razglasitve sodbe.
Porotnikom je stavil senat eno glavno In štiri dodatna vprašanja o krivdi, in sicer: 1. če ie iavne. za denar veljajoče upne listine in sicer 100-dinarske bankovce ponarejal in izdajal: 2. če se ie to ponarejanje izvršilo z orodjem, ki ponarejanje olajšuje; 3. če se Je ponarejanje izvršilo z drugačnim orodjem, kakor onim. ki olajšuje ponarejanje: 4 če ie kriv. da je izdal 18 ponarejenih bankovcev, ki jih ni mogoče smatrati za ponarejene, za denar veljajoče iavne kreditne papirje in če ie pripravil njih prejemnike z zvitim dejanjem v zmoto, zaradi katere naj bi trpeli 1000. a ne nad 10.000 Din presegajočo škodo; 5. ali ie kriv. da ie brez namena koga prekaniti, iz-gotavljal tiskovine na tak način, da tx se pri površnem pregledu mogli smatrati izdelki kot 100-dinarski bankovci, torej kot javni kreditni papirji.
Stvarno in mirno, z močnimi argumenti, je zagovarjal obtoženca g. dr. Fran N o-vak. ki je slikal njegove izredne zmožnost in predlagal oprostitev. Publika mu ie živahno aplavdirala. Porotniki so vprašanje o krivdi zanikali, nakar ie bil Selan
oproščen vsake krivde in kaznL
Selan se ie porotnikom ganjen zahvaljeval, nlegova žena pa je zagovorniku poljubila roko. Pufrika ie k razglasitvi sodbe navdušeno ploskala. Raaprava je trajala do 22.45.
Jutri se bo vršila razprava proti Stanku Kuraltu zaradi hudodelstva uboja.
h OHa
e— Redno javno cepljenje malih otrok
(prvocepljencev) iz mesta Celja se bo vršilo letos v Celju v torek, dne 15. maja od 2. do 4. ure popoldne v klubovi posvetovalnici mestnega magistrata. Pregledovanje cepljencev in nadaljnje cepljenje dne 15. maja izostalih otrok se bo vršiilo teden dni pozneje, t. j. v torek 22. maja ravno tam in ob istem času.
e— Cesta na Pečovnik. Kakor se je pričakovalo, se je zgodilo. Zaradi neprestanega deževja se je udrla na ovinku Savinje cesta na Pečovnik. Ne glede na projektirano regulacijo bi morala okoliška občina zavarovati ta del ceste Upamo, da se bo delo, ki je nujno potrebno, takoj izvr» šilo.
Iz Maribora
a— Oblastni odbor Jadranske straže ima
danes zvečer sejo. Po seji ob 20. uri se bo predvajal v nekdanjem mestnem kinu film »Potovanje po Jugoslaviji«, ki je na novo prirejen v barvah. Ta film bo prevzel z današnjim dnem mariborski oblastni odbor Jadranske straže v propagandistične svrhs. Na prireditev, ki se bo vršila brez vstopnine, so vabljena šolska vodstva, učitelji in vsi poverjeniki Pomladka Jadranske straže v Mariboru in okolici.
a— Mariborska Glasbena Matica, ki se je v torek povrnila s svoie sijajno uspele turneje po Švici in Avstriji, koncertira danes v petek v veliki Unionski dvorani. Izvajala bo pod vodstvom ravnatelja Hla-dek-Bohin.iskega svoj celotni švicarski program, s katerim je žela triumfalne uspehe. Ker je najavljenih mnogo okoličanov, priporočamo mariborskim obiskovalcem nabavo vstopnic v predprodaji, da pri večerni blagajni ne bo prevelikega navala.
a— Ljudska univerza v Mariboru. V nedeljo 13. maja pri lepem vremenu izlet na prekrasen Remšnik in h prazgodovinskemu medvedu. Informacije da, in prijave sprejema tajnik prof. Kos, Koroščeva ulica 2. V ponedeljek 14. maja ob 8. zvečer v veliki kazinski dvorani predavanje: »Žene, dekleta in moški današnjega časa«, ki je bilo v graški Uramji štirikrat razprodano. Za mladino pod 18 letom dostop ni dovoljen.
a— Dela na cestah mariborskega okrajnega zastopa so bila pri javni licitaciji takole oddana: Preložitev klanca pri Jareni-ni je prevzela tvrdka inž. Šlajmer, cesto Sv. Peter-Nebova stavbenik Nasinbeni, cesto Rošpoh-Kamnica pa stavbeno podjetje Accetto in drug. Licitacijo Je oblastni odbor že potrdii iti se bo z delom na teh cestah začelo takoj, da bo vse dogotovljeno že do jeseni.
a— Splavarska organizacija. SpflavaTji iz Dravske doline so osnovali v Mariboru svoio strokovno organizacijo, katere namen je vzajemna podpora in varstvo pred izkoriščanjem od strani raznih lesnih pre-kupcev.
najboljše. naltraJnejše. zato najcenejše!
Iz Kranja
r— Samomor v duševni zmedenosti. V Srednji vasi pri St. Jurju se je v sredo po» poldne obesil v domači drvarnici posest« nik Franc Kristane. Malo pred svojim obup nirn dejanjem je še cepil drva. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Domnevajo, da se mu je zmešalo, ker je kazal v zadnjem ča» su znake hude duševne zmedenosti.
r— Aretacija starega pohotneža. Te dni •o aretirali 701etnega zasebnika F. P. za« radi oskrumbe 61etne deklice. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča.
r— Prosvetni odsek Sokola bo priredil jutri ob 20.30 v restavracijskih prostorih Narodnega doma predavanje zdravnika dr. Bežka o moderni kulturi telesa.
r— Za povzdigo živinoreje. Pretekli te« den se je vršilo premovanje plemenske go* veje živine in licencovanje bikov. Prigna« nih je bilo 48 krav, 47 telic in 64 bikov. Prvo nagrado je dobil kot najboljši biko« rejec Henrik Lazzarini, grajščak pri Sv. Valpurgi pri Smledniku, drugo posestnik Grašič s Klanca pri Kranju. Premovanje je pokazalo, da izkazuje najlepše uspehe občina Predoslje. Komisija pod vodstvom sreskega veterinarskega referenta g. Pahor* ja je pojasnjevala razne napake slabe vzgo« j« in opozarjala na veliko gospodarsko ško do. ki jo vršijo zakotni nelicencovani biki. Za nagrade je naklonil ljubljanski oblastni odbor 2500 Din, okrajna blagajna 10.000 Din.
Iz Jesenic
8— Sokolsko društvo na Jesenicah, pri« redi v nedeljo ob 20. v društveni telovad* rici akademijo s sodelovanjem društvene« ga salonskega orkestra. Spored je zelo pe* ster, predvsem bodo ljubki prizori naših Dajmanjših, dalje razni igrokazi, deklama* cije, telovadne in pevske točke. Vsi pri« jatelji Sokolstva, posebno starši naraščaja in dece, so najvljudneje vabljeni, kajti ni* komur ne bo žal udeležbe pri tej pestri mladinski prireditvi, kakršnih je že več izredno lepo uspelo.
s— Ustanovitev Motokluba Jesenice. Na Jesenicah in v okolici se je posebno s pri« četkom letošnje sezone pričel zelo razvi* jati motociklistični in avtomobilski šport. Videti je vozila vseh vrst, od najbolj za* starelega motocikla do elegantne limuzine. Ker zanimanje za ta šport, za katerega nudijo vse predpogoje izvrstne ceste lepe Gorenjske rapidno narašča, se je na ini* cijativo športnikov pojavila ideja, da se ustanovi «Motoklub Jesenice«, ki naj bi združil vse pristaše tega športa na vsem Gorenjskem po zgledu drugih športnih organizacij. Osnoval se je že pripravljalni odbor, ki do ustanovitve kluba sprejema prijave ter je izvedel že vse priprave za ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v kratkem.
Iz Litije
i— Bojazen pred nenadnim vremenskim
preokretom. Predvčerajšnjim zvečer se je vreme v naši okolici nenadoma preokre* nilo. Ponehal je dež in zapihal sever, ki je razčistil nebo. Vrtnarji in kmetovalci so se, seveda, začeli bati slane, ki bi jim lah* ko uničila ves trud. Na vrtovih je zavla* dalo proti večeru živahno vrvenje. Ljudje so nosili na vrtove časopise, iz katerih so delali papirnate vrečice m z njimi pokri* vali ogrožene paradižnike, salato, kumare, rože in drugo. Previdnejši gospodarji so pripravljali celo grmade, da bi jih v pri* mera prehudega mraza zažgali in s tem zvišali temperaturo okrog ogroženih nasa* dov. Vendar pa se je v bližini Save čez noč zmeglilo, zaradi česar temperatura ni padla pod ničlo. Le po okoliških hribih so pozeble češnje in nekaj samotnih brajd.
i— Službena vest. Učiteljica, suplentka gdč. Marija Bezeljakova, ki je bila zaeas« no nastavljena v Stični v litijskem srezu, je z današnjim dnem premeščena na Unec v logaškem srezu.
i— Likvidacija «Edinstva». Na Savi je zborovalo članstvo litijskega učiteljskega društva «Edinstva». Na zboru je bila po vsestranskem razmotrivanju sklenjena li* kvidacija društva s sklepom, da se član« stvo organizira s 1. julijem v učiteljski or* ganizaciji LJJU. Med našim učiteljstvom bo vest z vso upravičenostjo sprejeta z odobravanjem.
i— V drugič si je zlomila roko. Naš list je že pred tedni omenil nesrečo, ki je za* dela mlado Vojo. hčerko litijskega advo* kata g. dr. Mazka. Deklica je padla raz lestve in si zlomila desno roko. Predvče* rajšnjim je prišla deklica iz bolnice zopet domov. Ker pa nesreča nikdar ne počiva, ie deklica zopet padla in si zlomila ko« maj za zdravljeno roko na istem mostu ka« kor zadnjič.
h Metlike
m— Občni zbor gasilnega društva se bo vršil v nedeljo, 13. t. m. z običajnim dnev* nim redom ob 9. dopoldne.
m— Nedeljska gasilska prireditev je prav zadovoljivo izpadla. Tudi gmotni uspeh je za nedeljsko slabo vreme prav zadovoljiv.
m— Deževje. Od sobote dalje do četrt« ka je neprenehoma deževalo. Po nižje sto« žečih njivah stoji voda in bo setev uni« čena.
m— Proračun Okrajne blagajne za leto 1928. Veliki župan ie odobril proračun okr. blagajne za leto 1928. S tem je odobrena tudi votirana vsota za stalnega živino* zdravnika v Metliki. Tako je ugodeno ve* liki potrebi našega okraja, da bo v Metliki stalno nameščen živinozdravnik. ki je prav potreben za naš veliki okoliš.
m— Za ponesrečene Bolgare. Naše so* kolsko društvo je priredilo zbirko za po«
Jutri! Pozor! Citajtel Jutri!
„Prosta liubav"
Tragedija dveh duš, po glaso* viti tragediji Arthura Schnitz« lerja
»F R E I W I L D<
V glavni vlogi Evelin Holt in Fred Louis Lerch. Jutri pre« mijera v KINU *DVOR»
nesrečene Bolgare o priliki zadnjega kata* strofalnega potresa Zbirka je prinesla 1500 Din.
Iz Ptuja
j— Družabni večer ptujskega Sokola. V soboto, 5. t. m. se je vršil 9. družabni ve« čer našega društva Na vzporedu sta bili dve predavanji, in sicer: «Potreba spozna* vania duševnega razvoja mladine za pro* svetno delo Sokolstva in Sokolstvo» ter «Vera in politika«. Prvo temo je obravna« val ravnatelj br. Kveder, drugo temo pa pi*osvetar br. Šterk. Oba predavatelja sta prejela za izčrpne referate zasluženo za« hvalo. Poslednji družabni večer bo v ju« niju.
j— Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ptuju priredi začetkom junija meseca t. 1. v Ptuju «Invalidsko tombolo®. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrobit revnih članov in članic, se cenjeno občin* stvo prav uljudno naproša, da čimbolj podpre to prireditev, za kar se že vnaprej prisrčno zahvaljuje — Odbor.
j— Krajevna skupina nižjih poštnih uslužbencev priredi dne, 13. maja ob 14 na Florjanskem trgu v Ptuju, veliko javno dobrodelno tombolo v prid bolnim članom z mnogimi lepimi dobitki. Tablice se pro« dajajo po 2 Din komad. Cenjeno občin* stvo se prosi za blagohotno naklonjenost in podporo.
Iz Prekmuria
pk— Dva velika javna shoda KDK v Prekmurju. V nedeljo bosta v Prekmurju, v srezu Dol. Lendava, dva velika javna shoda Kmečko*demokratske koalicije, in sicer: ob 9. dopoldne v Beltincih pri g. Gonterju, ob 14. v Dobrovniku pri g. To« plaku. Na obeh shodih bodo govorili na« rodni poslanci gg. dr. Pivko, . Pucelj in župnik Matica, več oblastnih poslancev ter zastopnikov KDK. Zanimanje za oba sho* da je zelo veliko. Pričakuje se mnogobroj* na udeležba.
pk— Članski sestanek KDK. Danes, v petek, bo v kolodvorski restavraciji v Mur« ski Soboti članski sestanek pristašev Kmeč« kowdemokratske koalicije z zelo važnim dnevnim redom. Pričetek točno ob 8. zve* čer. Udeležba obvezna.
pk— Sejem, ki se je vršil v ponedeljek v Murski Soboti je potekel skrajno ne« ugodno; branjevci in ostali prodajalci vsa« kovrstnega biaga so odhajali z žalostnimi obrazi domov. Vzrok za slabo kupčijo je v slabem vremenu, predvsem pa v tem, da se je istočasno vršil sejem v bližnjem Veržeju in pa v Črenšovcih Pri razdelitvi sejmov bi se moralo bolje paziti na to. da se ne nakopiči na isti dan v neposredno bližino po več sejmov, ker to škoduje vsem prodajalcem.
Šport
Službene objave LNP
(Iz seje posl. odbora dne 9. maja 1928.)
Kot predtekma k finalni tekmi za prven« stvo LNPa, v nedeljo dne 13 t. m. med SK Ilirijo in ISSK Mariborom se določi prv. tekma SK Svoboda : SK Krakovo s pričetkom ob 15. uri. SK Ilirija in SK Svo* hoda imata postaviti po 4 reditelje za čas obeh tekem. Nastop službe ob 14.30. Osta« la služba je razvidna v včerajšnjih službe« nih objavah Posl. odbor si pridržuje pra* vico odpovedati predtekmo v slučaju ne« ugodnega vremena na licu mesta.
Prvenstvena tekma SK Javornik : SK Elan se vrši v nedeljo dne 13. t. m. v No« vem mestu. Prireditelj tekme je SK Elan, ki ima postopati v smislu navodil, ki jih je prejel ob priliki tekme s SK Disk Fi« nancijelni dogovor med kluboma Javornik in Elan glede izvedbe tekme se vzame na znanje. Kot službujočega odbornika k tek« mi se delegira sav. sodnika g Vlado Kra« maršiča. Revanžna prv. tekma med obema kluboma določena prvotno na 20. t. m., se preloži na 28. t. m.
Na praznik 17 t m. se določi na igr. Ili» rije ob 15 uri prv. tekma Hermes rez. : Ilirija rez. Za isti dan se odobri prijatelj« ska tekma Hermes : Svoboda
Verificirajo se s pravom nastopa dne 18. maja t. 1. za SK Javornik: Lasič Zvonko; /a SD Rapid: Janžek Karoi.
SK Panonija se poziva, da sporoči LNPu do 16. t. m. event zapreke proti venfika« ciji igr. Orešnika Franca za ŽSK Hermes.
Na znanje se vzame izjava igr. Bergant Evgena. da se po odslužen iu voj. roka vra* ča v svoj matični klub ISSK Maribor.
Na podlagi prošnje se dovoli v smislu § 10. o. p. takojšen nastop v prij. tekmah za SK Železničar igr. Merniku Ivanu.
Z ozirom na pojasnilo SK Železničar se z današnjim dnem dvigne zabrana igranja igralcem Romanu Efferlu, Francu Sinkovi« ču, Maksu Merniku. Josipu Konradu in Miroslavu Omanu, objavljena v «Jutru» dne 4. maja t. 1.; sklep glede predaje igr.
Vremensko poročalo
Meteorološki »»»od » ljjnh'wnl 10. maja 1928.	Višms barometra 3088 m
Kraj	Cas	A 2 a 33	t. i) a E v (-	a 3J ■/	imet vetra in brzina » metrib	3t_ P
opazovanja						
L|ubl)ana		05	' 4	y4	mirno	10
Maribor . . .		1	7	6-	mirno	l
Zagreb ....		60 0	7	8i	mirno	3
Beograd t « .	8.	759.6	9	4	fr.irno	IC
Sarajevo . , .		760-7	4	93	mirno	li
Skoplje ....		/56 5	10	*2	W 2	10
Dubrovnik . .		•56 9	2	48	mirno	0
Split . , , , .	J.	75r.'9	U	51	mirno	0
Padavine
Vrst s
* mm do 1 oj>
dež
dež dež
5.0
6.0 14.0
Solnce vzhaja ob 4.38, zahaja ob 19.16, luna vzhaja ob 0.9, zahaja ob 8.7. Danes ie bila v Liubbani temperatura 13.0 C, najvišja, 2.0 C, najnižja.
Dunajska vremenska napoved za petek: Mrzlo, izpremenljivo vreme bo trajalo dalje,
v prosih legah, tudi v vinorodnih krajih, zjutraj slana. Tržaška vremenska napoved za petek: Ltfmi severni in zapadni vetrovi; nebo veči-4	noma jasno; temperatura od 10 do 20 stopinj. "Morje mirna
Ivana Mernika kazenskemu odboru pa ae z ozirom na pojasnilo, anulira. Prizadeta kluba Maribor in Železničar pa »e opozar« jata na določila § 13. ob. prv JNSa.
Kazenskemu odboru se preda igr. Kalaš Lado (Krakovo) vsled prestopka pri tekmi dne 29. t. m.	Tajnik II.
Finale prvenstva LNP
V nedeljo 13. t. m. Ilirija : Maribor.
SK Ilirija ter ISSK Maribor igrata v nedeljo 13. t. m. ob 16.30 na igrišču SK Di« rije kot- prvaka Ljubljane in Maribora od* ločilno tekmo za letošnje prvenstvo LNPa. Kot predtekma se vrši ob 15. prvenstvena tekma Svoboda ; Krakovo.
Ilirija se je morala že lani m predlan« skem v finalu z mariborskim prvakom tr* do boriti za prvenstvo. Sedanje odlično moštvo SSK Maribora pa je bolj kot dose« danji mariborski prvaki sposobno nastopiti kot resen tekmec za podsavezno prven« stvo. Njegova laskava zmaga nad Ilirijo v Mariboru 22 m. m dokazuje dovolj na« zorno, da gre ISSK Maribor letos v odlo« čiino borbo za naziv prvaka LNPa za leto 1927/28 z docela realnimi izgledi.
Primorje (hazenska sekcija). Da« nes ob lepem vremenu ob 18. uri trening vseh hazenašic. — Trener.
SK Svoboda. Danes ob 19.30 članski sestanek v Gradišču. Treninga danes vsled slabega terena ne bo. — Načelnik.
Italija porazila Avstralijo! V prvi run« di tekmovanja za Davisov pokal med Ita« lijo in Avstralijo, ki se je odigrala v Ge» novi, se je primerila senzacija: Italija je porazila Avstralijo! Poročali smr že o re« zultatu prvega dne ,ko sta obe deželi do« bili po eno točko. Predvčerajšnjim se je odigral double m en single. V doubln sta za Italijo nastopila Morpurgo in Gaslini, ki sta po hudem boju 6 : 3, 6 : 4, 1 : 6, 1 : 6 6 : 2 zmagala nad Pattersonom in Hopma« nom. Istotako toda borba je bila med Mor»
purgoen ki Pattersonom. Slednji je izgubil 6 : 1, 4 : 6, 3 : 6, 6 : 2, 1 : 6 Italija vodi 3 : 1 in je mateh že dobila. V drugi rundi nastopi kot velik favorit proti Rumuniji.
TK. Skala priredi v »obuto, dne 12. t. m. skupen izlet čianstva na Ko^ce. Odhod z večernim vlakom V primeru neugodnega vremena se izlet vr§i v sredo pred prazni* kom ob istem času Člani udeležite se pol« noštevilno! — Odbor.
Meklubski kolesarski odbor za olimpijt sko propagando. Redna odborova seja se vrši v ponedeljek dne 14. t. m. ob 20. v Narodni kavarni Na dnevnem redu je Olimpijski dan. Udeležba za vse g§. odbor« nike obvezna.
Klub slovenskih kolesarjev «Celje» pri redi, dne 13. t. m. propagandno dirko na Vransko, s startom ob 7 45 v Celju pri hotelu Skoberne in ciljem pri km 50 na Vranskem ob 9.45 zjutraj (km 25) Izletni* ki odhajajo iz Celja ob 7. zjutraj in 12.30 od hotela Balkan v Celju Udeležimo se otvoritvene slavnosti Kolesarskega kluba »Vransko 1928», ki je najmlajši, in lahko rečemo najagiinejši klub Slovenije. — Na Vranskem se združimo z ljubljanskimi ko« lesarji, ki se istotako udeleže te slavnosti.
Kolesarski klub «Vransko 1928» prire« di dne 13. maja otvoritveno slavnost s sle* dečim sporedom: dopoldne: kolesarske dirke s ciljem pri km 50 na Vranskem; za dirkače iz Celja ob 8.45, iz Vranskega ob 9.30, iz Ljubljane ob 10. uri. Ob 11. uri povorka kolesarjev po trgu z godbo, ob 12. skupen obed. Popoldne: Velika športna veselica z objavo rezultatov in razdelitvijo nagrad v gostilni Smogavec.
Finska : Jugoslavija 4:1 Včeraj »o se odigrale v Zagrebu poslednje igre pr« vega kola za Davisov pokal Finska, ki je po doublu vodila 2 : 1, je zmagala tudi v teh dveh tekmah. Grahn (F.) je porazil Schaffer ja (J) 6 : 2. 6 : 0. 6 : 1, Grotten* feld (F) pa Podvinca (J) 6 : 4, 1 : 6, 1 : 6. 6 : 0, 7 : 5. Finska bo igrala v prihodnji rundi proti Vel. Britaniji.
Gospodarstvo
Skupščina Centrala industrijskih korporacij.
Predvčerajšnjim se je vršila v Beogradu prva letošnja skupščina Centrale industrijskih korporacij, na kateri je vlado zastopal gosp. Dušan Letica. državni podtajnik v ministrstvu financ. Skupščino je otvoril predsednik Centrale gosp. Ignjat Bajioni, ki je v kratkem govoru pozdravil na/zoče ter po-vdarjal važnost zborovanja zlasti glede na ukinjenje davka na poslovni promet.
Prvi je referiral tajnik Centrale g. C u r-č i n. V svojem referatu je razpravljal o prizadevanju Društva narodov glede znižanja carin. Društvo narodov skuša na podlagi sklepov lanskoletne mednarodne gospodarske konference urediti s pomočjo mednarodnih konvencii vprašanja, ki se tičejo prepovedi in omejitev uvoza in izvoza, izenačenja zakonov, zmanjšanja carinske zaščite itd. Medni rodna gospodarska konferenca je postavila kot najvažnejše vprašanje nove orijentacije svetovne trgovinske politike, ureditev čiin svobodnejše mednarodne trgovine v zvezi z znižanjem carinske zaščite. Neprestano povišanje carin, ki ga opažamo v vseh evropskih državah, povzroča vedno večje težkoče. V zadnjem Času skušajo velike industrijske države potom zvišanja agrarnih carin, zaščititi tudi svojo kmetijsko produkcijo, tako da moramo danes govoriti na eni strani o industrializaciji agrarnih in agrarizaciji industrijskih držav. Toda dočim pomeni prva napredek, se mora druga označiti kot nazadovanje v razvoju Evrope. Agrarizarija industrijskih držav nas sili, da v pomanjkanju izvoznih možnosti za naše agrarne proizvode dvigamo našo lastno industrijo in da v ta namen uvajamo industrijske zaščitne carine. Ves ta proces pazno zasleduje Društvo narodov, ki hoče potom mednarodnih konvencij na eni strani preprečiti nezdravo industrializacijo, na drugi strani pa nezdravo agrarizacijo posameznih držav. Vprašanje je, kakšno stališče nai k temu problemu zavzame naša država. Nevarno je, če bi hoteli izločiti naše gospodarstvo iz celote, s katero nas vežejo vidne in nevidne vezi. Vsekakor moramo tudi mi v Društvu narodov sodelovati. Za nas pa je to sodelovanje v toliko omejeno, ker nismo zastopani v ekonomskem komiteju Društva narodov, temveč imamo zastopnika le v finančnem komiteju. Govornik je pozval gospodarske kroge, da se v času pred novimi mednarodnimi sklepi zainteresirajo za ta vprašanja in da stavijo centrali industrijskih korporacij svoje naziranje in svoje pripombe, kajti le tedaj bodo mogli parirati ukrepe, ki so naperjeni proti nam.
Referat gosp. čurčina bo v celoti predložen pristojnim faktorjem. Nato je tajnik Zveze industrijcev v Zagrebu gosp. Marko B a u e r v krajšem govoru zahteval, da se posveti večja pažnja izpopolnitvi naše statistike, ki nai bo podlaga za naš" trgovinsko politiko. V tem pogledu se je dosedaj zelo malo storilo.
Za ukinjenie davka na poslovni promet
Tajnik Centrale gosp. dr. Gregorič je referiral o ukinjenju davka na poslovni promet. Povdarjal je. da naše gospodarstvo že leta in leta zahteva, da se davek na poslovni promet ukine. Razlogi za to ukinjenje so dovolj znani. Navedel je le to, da se ta davek ne more prevaliti na konsumenta. Pravo začudenje in ogorčenje ie nedavno izzvala vest. da namerava finančni minister zastaviti davek na poslovni promet za novo zunanje posojilo, kar bi pomenilo, da se tej davčni obliki prizna stalnost, dočim je bil davek prvotno mišljen kot začasna davčna oblika. Številna zborovanja gospodarskih krogov so se v zadnjem času odločno uprla vladni nameri in zahtevala, da se ta davek ukine. Tudi industrijci ponavljajo svojo prejšnjo zahtevo glede ukinjenja tega davka ln protestirajo proti eventualni zastavitvi njegovih dohodkov. V istem smislu je govoril podpredsednik Centrale erosp. S. D. Aieksan-dar, ki je povdarjal, da je davek na poslovni promet nemoralen in asocijalen, ker se plača tudi od prometa, ki prinaša izgubo. Gosp. dr. Jelačič je v svojem govoril povdarjal neenako pobiranje tega davka, ki se zlasti občuti v prečanskih krajih.
Davek na poslovni promet se po isjavi gosp. Letice ne bo nkinil.
Nato je povzel besedo državni podtajnik v finančnem ministrstvu g. Dušan Leti-c a, ki je podal nekatere pripombe glede ukinjenja davka na poslovni oromet. Postavil se je na stališče, da davek na poslovni promet svoječasno ni bil uveden kot začasna davčna oblika. Priznal je. da je ta davek pri nas kompromitiran. Ko je bil uveden, se je pričakovalo, da bo njegov donos
znašal 4 do 5 krat toliko kolikor znaša njegov sedanji finančni efekt, ki se giblje med 180 in 200 milijonov Din Tziavil je, da pri današnjem stanju ne obstoja verjetnost, da se bodo dohodki od davka na poslovni promet zastavili za inozemsko posojilo. Nikakor pa ni računati, da bi «p ta davčna oblika nkinila. Nasprotno vlada bo eledala. da se bo donos teea davka povečal. Zlasti se imajo izvesti potrebni ukrepi za pravilno pobiranje tega davka glede na deisnski promet. Končno je izjavil, da se nadeja, da bo v doglednem Času dana možnost za reformo te davčne oblike. Za niim sta govorila g. dr. Jelačič, predstavnik bosanskih industrijcev, in dr. Fran Wind iseher, glavni lajnik Zbornice za TOI v Ljubljani, ki «ta brezpogojno zahteva'a. da se davek na poslovni promet nkine.
O novem uslužbenskem davku je referiral gosp. dr. Cvetko Gregorič. Ta novi davek je prinesel delavcem in nameščencem, ki nimajo več kakor 4000 Din mesečno, gotove olajšave, ostalim pa se je davčna obremenitev povečala. Delodajalcem je ta davek prinesel velika bremena, ker se mora odtegljaj, vsota izplačila itd. pri vsakem izplačilu sproti beležiti v davčne knjižice vsakega posameznega delavca. Kaj to pomeni za podjetnika z več sto ali tisoč delavci, ni potrebno še posebej pojasnjevati. Zahteval je. da se tozadevni predpisi spremene v toliko, da se naj vpisi v davčno knjižico vrše le tedaj, kadar delavec zapusti delo. Glede mesečnih izkazov ie zahteval referent, da naj bodo delodajalci le zavezani, namesto špecijalnih izkazov predložili davčnemu oblastvu samo izkaz o vseh izplačanih mezdah in o vsoti odtegnjenega davka, v skrajnem primeru pn prepise izplačilnih listov. Gosp. dr. Gregorič ie končno še referiral o financiranju oblastnih samouprav o zaščiti domače industrije in o državnih na-bavkah.
= Davčna ob!a«tva nimajo pravice zahtevati vpogled v poslovne knjige za meritorno kontrolo prijav *a davek na poslovni promet. Pred kratkim smo poročali, da pozivi davčnih oblastev na davkoplačevalce, ki plačujejo davek na poslovni promet po knjigi opravljenega prometa, naj v «mis!u določbe čl. 159 finančnega zakona za 1926. /27. predlože za dokaz prnvilnosti vloženih prijav svoje poslovne knjige, niso zakonsko utemeljeni. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je tozadevno vložila na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani spomenico, v kateri je prosila, da se ti pozivi razveljavijo. Na to spomenico je zbornica te dni prejela oficijelno obvestilo, da ie delegacija naslovila 30. aprila na vsa davčna oblastva v Sloveniji odlok, v katerem opozarja, da stopa zaradi čl. 93 finančnega zakona za 1928./29. zopet v veljavo člen 11. zakona o davku na poslovni promet (iz 1. 1922., odnosno 1921.) in da ni nikakega dvoma, da je s pravkar navedeno določbo finančnega zakona za 1. 1928 /29 razveliavlien čl. 159 finančnega zakona ca 1. 1926 '27 (na pod lagi katerega so davčna oblastva zahtevala vpogled knjige). V odloku se dalje poživljajo vsa davčna oblastva, da takoj prekli-fejo vse odrejene vpoglede v poslovne knjige, izdane na podlagi določb 159. finančnega zakona za 1. 1926.'27. Glede tolmačenja čl. 11. zakona o davku na poslovni promet, zlasti glede odnosa do določbe čl. 10. zakona v besedilu novele (od 31. januarja 1922) velja naslednje: Formalna kontrola se nanaša po čl. 11. pravilnika na ugotovitev, ali se vodijo knjige (opravljenega prometa), ali se dnevno vpisujejo vse določene vsote dotične kolone in ali je davek za pret. četrtletje vplačan po kuponu ali ne. Ta (formelna) kontrola spada po besedilu člena 11. neposredno v kompetenco davčnega oblastva. Meritorna kontrola prijav za davek pa spada po členu 11. v zvezi s členom 10. zakona o prometnem davku brez dvoma v kompetenco davčnega odbora.
= Razstavni prostor za razstavljale© VIII. mednarodnega vzorčnega vel^sejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 2. do 11. junija, je popolnoma zaseden. Na razpolago je samo še nepokrit prostor na prostem in 20 m* v tekstilnem in usnjarskem paviljonu.
= Anglija namerava zvišati carino na hmelj. Angleški hmeljarji so na zadnji skupščini, ki se je vršila te dni, sklenili, da po-zovejo vlado, naj zviša carino na hmelj. Glede na carinsko politiko Anglije, ni izključeno, da bo carinski odbor pristal na predlog hmeljarjev.
= Konferenca borznih tajnikov. Včernj se je vršila v Beogradu konferenca tajnikov vseh jugoslovenskih borz, na kateri se je poleg internih vprašanj razpravljalo o dnev-
nem redu konference srednjeevropskih bor*, ki se bo vršila 17. t. m. na Dunaju.
= Dobave Direkcija državnega rudnika ▼ Zabukovci pri Celju sprejema do 19. t m. ponudbe glede dobave 1 uiazilne stiskalke za lokomotive. Rok za vlaganje ponudb za dobavo transportnega pasu direkciji državnega rudnika v Kakanju, ki je bil določen za 10. t. m., je podaljšan do 24 t. m. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strojev za obdelovanje pragov, 20. t. m. pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Ze-munu glede dobave 700 m črnega satina za mornarske čepice; 21. L m. glede dobave cevi in armatur za vodovod. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dne 21. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic. prometno - komercijalni oddelek v Ljubljani, ofertalna licitacija glede dobave raznih tiskovin. (Pogoji so na vpogled v omenjenem oddelku.)
Borze
10. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej živahen, zlasti v devizi na London, ki jo je Narodna banka prvotno nudila po nižjem tečaju, pozneje pa je tečaj zopet dvignila. Potrebo v devizah na New-vork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nespremenjena. Pri srednjem prometu 6e je promptna trgovala po 443. kasa po 442 — 443, za maj po 444.5 in za december po 470. V bančnih vrednotah je bil promet živahnejši. Praštediona se je ponovno nekoliko okrepila ter trgovala po 815. Dalje so se trgovale Kreditna po 85, Hipotekama po 59. Jugobanka po 87 — 88, Ljubljanska kreditna po 130, Medjunarodna po 56 — 57, Narodna po 6700 in Srpska po 135. Tudi v industrijskih vrednotah je bilo nekaj več prometa. Trboveljska se je pri čvrsti tendenci trgovala po 530 V ostalem so bili zaključki v Slavoniji po 12.5. v Danici po 140. v Dravi po 375 in v Tvornici vagonov po 95.
Devize in valute.
Ljubljana Amsterdam 0 — 22.925. Berlin 13.5825—13 6125 (13 5075), Bruselj 0-7.9353, • Budimpešta 0—9.926. Curih 1093.5—1096.5 C'0951 Dunai 7 98—8.01 (7 995) London 276.94—277 74 (277 34), Newyork 56 71—56.91 (56.81). Pariz 0—223 63 Praga 168.06—168.86 (168.46). Trst 208 46—300.46 (209.46).
Zagreb. Dunaj 7.98 — 8.01, Berlin 13.5825 do 13.6125, Budimpešta 9.911 - 9 941, Milan 298.35 — 300.35, London 276-94 _ 277.74, Newyork 56.706 — 56.906. Pariz 222.63 do 224.63. Praga 168.06 — 16S.86, Curih 1093.5 do 1096.5.
Tr«t. Beograd 33.3 — 33.6, Dunaj 264.5 do 27025, Praga 56..1 — 56.4, Pariz 74.55 do 74.&5. London 92.53 — 92.75. Nev.-york 18.93 do 18.99, Curih 365 — 367; dinarji 33.25 do 33.75.
Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.125, Newvork 518.85. London 225.32125. Pariz 20.42* Milan 27.335, Praga 15.38. Budimpešta 90.63875, Bukarešta 3.20, Sofija 3.745, Varšava 58.15. Dunaj 73
Dunaj. Beograd 12.4925 — 12.5325. Berlin 169.74 - 170.24. London 34 63875—34.73875, Milan 37.3875 — 37.4875, Newvork 709.45 do 711.95, Pariz 27.92—28.02, Praga 21.02125 do 21.10125, Curih 136.72 — 137.22; dinarji 12.41 — 12.47.
Efekti.
Ljubljana. Investiciiso 90 — 0. agrarne 57.75 — 0. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0. Praštediona 812.5 — 0, Kreditni zavod 157 — 175. Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 280. Stavbna 56 — 0, šešir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 442 _ 442.5. kasa 442 — 442.5, za maj 443 do 443.75. za december 468 - 470. investicijsko 90.5 — 91.5. agrame 57—57.75: bančne vrednote: Kreditna 85 — s6. Hipo 58.75 do 59, Jugo 87 — 88. Ljubljanska kreditna 130 — 132, Medjunarodna 57.5 — 58. Narodna 6680 — 6775. Praštediona 815 — 817.5, Srpska 140 — 142. Poljo 16.5 — 17; industrijske vrednote: Gutmann 210 — 220. Sla-veks 115 — 0. Slavonija 12.5 — 13, Danica 137 — 140. Drava 370 — 375, Šečerana 0 do 520. Tvornica vagonov 92 — 95, Union 240 do 280, Vevče 107—110. Dubrovačka 460—0, Trbovlje 530 — 535.
Beograd. Vojna škoda 441 — 442. investicijsko 91 — 92. agrarne 56.5 — 57.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (10. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov, monte 50. 60, 70, 80, fco vagon meja po 530. Povpraševanje je za podnice, hrastove, ostrorobe. paralelne, očeljene. 2.90 m dolž., 42 mm, rezane z nadmerami, I., II., fco vagon meja po 1230 denar. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cene so ostale nespremenjene. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. promptna po 410 — 412.5. slavonska promptna po 397-5 — 400; turščica (slovenska postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 345 — 317.5, za maj po 350 _ 352.5; činkvantin, promptni po 350 — 355: o v e S; baški, zdrav, rešetan, promptni po 305 — 310; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 555 — 565.
Novosadska blaeovna borza (10. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 25 vagonov pšenice, 7 vagonov ovsa, 17 vagonov turščice in 4 vagone moke. Cene so ostale nespremenjene. Pšenica: baška. 77-78 kg 360 — 362.5; baška, 78-79 kg 362.5 — 365; banaška 355 — 357.5. Turščica: baška in sremska 295 — 300; za maj 300 — 305; za junij 305 — 307.5; banaška 292.5—295. Oves: baški in sremski 260—265. Moka: baška <0g> in <Ogg» 487-5 — 497.5: <2> 4£7.5 _ 477.5; <5* 447.5 — 457.5; <6» 425 do 435; «7» 350 — 360.
Dunajska borza n kmetijske proizvode (9. t. m.) Na inozemskih borzah so tečaji čvrstejši. Na budimpeštanski borzi je mrzlo vreme povzročilo špskulativne nakupe ter so se cene dvignile. Na dunajskem tržišču se giblje kupčiia v ozkih mejah. Jugoslo-venska pšenica Tisa (77 kg) se nudi za avgust po 1.95 Kč ex Slep Dunaj. V ovsu Je tendenca mlačna, v turščici pa je bila kupčija glede na čvrsteiše argentinske cene nekoliko živahnejša. Uradno notirajo vključno blagovnonrometni davek brez carine: pšenica: domača 44.25 — 45.25, madžarska Tisa (81 /82 kg) 48.25 — 48.75; rž: march-feldska 44 — 44.5: turščica: 37—37.5; oves: domači 38.5 — 38.75. Moka <0> trgovini na debelo: domača 69—72, madžarska 68 — 70.5.
Maniu,
vodja romunske kmečke stranke.
Mesta brez potresa
Ameriška agencija <Central News» sporoča o senzacionalnih, za evropska velemesta izredno utešnih odkritjili. Znameniti geolog R. P. Alfani, ki piše čestokrat o vzrokih in ognjiščih potresov na zemlji, je ugotovil, da je treba smatrati naš planet razdeljen v dva potresna pasova. Pasova sta si zelo blizu in na njih se pojavljajo potresi že na tisoče let. Vsi potresi zadnjih časov ležijo v njunem območju.
Po neznani sreči In naključju pa je človeštvo zgradilo v Evropi največja mesta baš izven teh dveh pasov. V tako zvani mirni coni leže na kontinentu: London, Pariz, Berlin, Moskva, Madrid, Dunaj, Marseille, severna italijanska mesta in vsa velika mesta v severnem delu ameriških Zedinjenih držav. Ta mesta so tedaj zavarovana pred potresi — vsaj kakor priča dosedanja zgodovina.
K nemškim parlamentarnim in deželnozborskim volitvam.
Voditelja nemških nacijonalcev.
Izumitelj rontgenske terapije šestdesetletnik
Na Dunaju proslavijo v nedeljo šest-desetletnico profesorja dr. Leopolda Freunda, ustanovitelja rontgenske terapije. Že 1. 1879. je profesor Freund eksperimentalno dokazal, da imajo Ront-genovi žarki praktično vrednost za zdravilno vedo. Takrat je ž njimi odpravil kocine na bradavici nekega pa-cijenta. V naslednjih letih do danes je objavil že kakšnih 200 del, v katerih je pokazal s praktičnimi primeri, za kaj vse so uporabni skrivnostni žarki. Pomagal jim je tudi do zmage v raznih tehničnih področjih, tako za raziskava-nie gradbenega materijala. V znanstvenih in drugih krogih je povzročalo nje- j govo delo včasi silen odpor, ki ga je pa \ premagal s svojo vztrajnostjo. Danes deluje še vedno kot strokovni zdravnik na dunajskih otroških bolnišnicah.
Američani hočejo obnoviti
Westarp
Iz Aten poročajo, da je prejela grška vlada ponudbo od neke ameriške stavbne velefirme, ki se ponuja, da bi pozidala po zadnjem potresu razrušeni Ko-rint. Ker pa leži mesto v izrazito potresni coni, bi se hiše ne gradile več iz kamenja in iz opeke, temveč iz bambusa in iz papirnatih snovi. Na ta način bi bil" mogoče Korint obnoviti v prav kratkem času in zelo poceni, obenem pa bi se preprečila nevarnost razrušitve mesta ob morebitnih novih potresih. Grška vlada k temu predlogu še ni zavzela svojega stališča. O stvari bo sklepala šele na prihodnji seji ministrskega sveta.
Prohibicija Društva narodov
Iz Ženeve poročajo, da so dale Finska, Poljska in Švedska pobudo za kontrolo mednarodne trgovine z alkoholom. Ustanovila naj bi se mednarodna komisija, ki bo nadzorovala prodajo in porabo vina prav tako, kakor se kontrolirajo mednarodni trgovci s človeškim mesom. Pravijo, da podpira predlog imenovanih držav tudi Amerika, ki se na moč trudi, da bi se omejila uporaba alkohola po ameriškem vzorcu tudi na evropskem kontinentu.
Seveda pa se ni bati, da bi pTohibici-ja zmagala v Evropi čez noč. Vendar bo to prvi korak, ki pomeni stvarno omejitev zavživanja alkohola. S tem da. nastopi .Društvo narodov proti pijančevanju, bo uveljavljen važen princip v razvoju evropske prohibicijske politike. Polagoma se bodo pooblastila Društva narodov razširila in potem bo sledil koncentričen napad za splošno omejitev zavživanja alkoholnih pijač.
Hergt
Sledovi pradavnega življenja v Afriki
Angleški arheolog Leskey je pravkaT zaključil veliko ekspedicijo, ki jo je priredil v afriško pokrajino Kenjo. V Mom-basi je imel prvo predavanje o uspehih tega znanstvenega potovanja. Raziskovalci so našli koščene ostanke velikih predpotopnih živali, ki so merile nad 8 m v višini in nad 15 v dolžini. Našli so tudi človeška okostja, ki so pripadala 41 različnim tipom. Ti predpotopni ljudje ne kažejo nobenega znaka črnega plemena. rmeli so velike lobanje in so sli-čili precej plemenu, ki je v ledeni dobi in kmalu po njej obljudovalo Evropo. Leskey je našel nešteto ostankov njihovega orodja in orožja. Iz tega sklepa, da je bila Kenja v tisti dobi zelo gosto naseljena. Njegovo mnenje je tudi to. da so se ti rodovi naselili v Evropo, vendar je treba vzeti to mnenje zelo previdno, dokler ga ne potrdijo, oziroma zavrnejo natančnejša znanstvena raziskavanja.
Miran J are:
Plesalec na vrvi
Prvih šest let je Erazem preživel v varstvu svoje prečustvene matere in neobičajne pozornosti svojega očeta, ki je malemu vsak večer pripovedoval o ladjah in tujih deželah in ga vne* mal za čudovita odkritja velikih poto» valcev in osvajalcev zemlje. Nekoč se je sredi pogovora deček zamislil in ne* nadoma vprašal: «Oče, povejte mi, kaj pa je gledališče. Sosedov Andrej je bil v mestu in je videl gledališče.*
»Gledališče? To je oder, na katerem nastopajo kralji, kraljice, vitezi, voja* ki in navadni liudje in vsi ti govorijo in se krečejo. kakor da je vse zares, pa je samo igra v zabavo gledalcem. Na odru so tudi postavljene hiše, drevesa in <^ore.»
«To je lepo,» ie vzkliknil mali in se zamisb'1. Zvečer Erazem ni mogel za* spati. Vedno se mu ie vračala nejas* na predstava: oder. In ustvaril si je podobo: oder — to je dolg, lesen kva* drast steber, vodoravno položen od enega brega do drugega in po tem
| odru hodijo kralji, kraljice, vitezi, vo* jaki, kakor jih je poznal iz pravljice. Toda, jo j: steber je ozek in če kdo po nerodnosti pade v globino, se ubije.. ali pa si vsaj zlomi nogo... in to sa» mo zato, ker mora delati ljudem za« bavo. «Kako čudna grozna stvar je gledališče.®
Vso noč je sanjal, kakor je mislil, preden je zaspal. In videl je, kako se množice zlato opravljenih kraljev, ble* ščečih vitezov na konjih, mrkih voja* kov, nagajivih vajencev in šolarjev krečejo, spotikajo in love po ozkem drogu, podobnem brvi brez ograje, le« žečem preko globokega brezdna, v ka* tero zdaj pa zdaj kdo omahne...
V snu je Ml zelo nemaren, kalfor vročičen. Drugi dan je bil na trati, kier so taborili vaški tolovaji in ro-parii, orožniki, čolnarji in stavbeniki. A dočim so se vsi ti vzhičen? igrali in podili sebi in solncu v veselie, se jim je mali Erazem umikati, polegal pod grmi, od koder je ure in ure strmel pnd ne^o ali pa mize ona^oval mavrične nitke, kačice in kolobarje, ki so se mu čarobno vili pred zaprtimi očmi.
60 let v parlamentu, pa je dvakrat odprl usta
Angleška spodnja zbornica trpi že nad 60 let med svojimi člani zelo čudnega patrona. To je konservativec sir James Agg-Gardner, ki je danes star 82 let. On je zadnja stara sablja, ki sedi v angleškem parlamentu še izza časa Dis-raelija.
Te dni so imeli v londonskem parlamentu ž njim senzacijo, po številu drugo, odkar sedi v klopeh poslancev. Imel je namreč svoj drugi govor. Prvič je govoril pred 15 leti; takrat je obravnaval vprašanje ženske volilne pravice... Problem je moral biti kaj tehten in težak za 15 let oddiha ali pa je mož potreboval 15 let časa za pripravo na drugi govor v zbornici. Topot je namreč besedoval o občinskih davščinah na plin, vodo in elektriko. Mož ima pač srečo, da je star že 82 let, sicer bi ga njegovi volilci ne poslali več v zbornico, da bi tam še v tretjič govoril in zapel labodji spev svojega parlamentarnega delovanja z besedami o jalovi 60-letni parlamentarni karijeri.
Nasprotnika zakona, ki sta se našla - v zakonu
Ameriški pisatelj Sinclair Lewis, avtor «Men Streeta*, «Babita» in številnih drugih romanov, je doživel roman, o katerem se mu ni sanjalo, kljub temu, da je obdarjen z izredno živahno fantazijo. Romanopisec je že dolgo ločen od svoje žene. Lani poleti se je mudil v Berlinu, kjer se je seznanil z novinarko Thompsonovo, ki je baš tedaj prebolela katastrofo prvega zakona. Lewis je bil velik nasprotnik žensk, Thomsonova pa naravnost zagrizena sovražnica moških. Mržnja obeh se je nanašala na osebe drugega spola samo zaradi razočaranj, ki jih je rodil v obeh primerih zakon.
Lewis in Thomsonova sta prisegla, da se ne bosta nikdar več ženila, oziroma možila. Baš to ju je zvezalo v trdno prijateljstvo, iz katerega pa se je — kakor se čudno sliši — rodila vroča ljubezen... Lani v juliju so nastali na Dunaju nemiri. Gospa Thompsonova je bila poslana tja, da poroča o dogodkih ameriškim listom. Morala bi se odpeljati na Dunaj z aeroplanom. Sinclair Le-wis se je v zadnjem trenutku ponudil, da jo nadomesti. To je bila zanj velika žrtev, kajti pisatelj se do tega dne še ni vozil v letalu. Res je odpotova1 na Dunaj in je stvar izborno opravil. Potem se je vrnil v Bsrlin, kjer je celo zimo pisal roman, ki se sedaj tiska, j Thompsonova pa se je čez zimo prese- i lila v Napoli, od koder je dopisovala j ameriškim listom «Newyork Evening Post* in «Philadelphia Public Ledger*. Dovršila je tudi knjigo o Rusiji.
Zdaj ko sta Lewis in Thompsonova končala vsak svoje delo, sta se zopet sestala v Berlinu. Pomlad ju je tako prevzela, da sta sklenila stopiti v za-
kon. Ker sta oba prelomila svečam prisego, Lewis proti ženskam, Thompsonova proti moškim, je to seveda mogoče. Pisateljski par pojde na poročno potovanje v Anglijo, potem se popelje v Ameriko in končno se vrne zopet v Evropo — pisati nove romane.
General Masataro Fukuda,
poveljnik Japonske garnizije v Tsinanfu.
Maček - rešitelj družine
V	Bloomfieldu (New Jersey) se je ob 1. uri ponoči zbudila mati dveh otrok, j Zdramilo jo je mijavkanje mačka, ki je začel trgati blazino in dajati strašne glasove od sebe. Žena se je prestrašila. Domnevala je. da je žival lačna in je šla v kuhinjo po skodelico mleka, da bi se maček nasitil in pomiril. Šele pozneje se je uvenla, da je maček mijavkal iz čisto drugih razlogov.
Iz sosedne sobe, kjer je spal mož, je prihajal čuden vzduh. Ženi. katero je slab zrak skoro omamil, ie prišlo na misel, da ne more biti doma vse v redu. Odprla ie vrata moževe sobe — v nos ji je udaril zadušljiv plin. Brž je stekla k oknu in ga je odprla, potem pa se je onesveščena zgrudila na ležišče. Cez nekai časa je prišla zopet k sebi in takrat je ugotovila, da se ie njen mož zadušil s plinom in da bi slična smrt doletela tudi njo in deco, če bi ne bil maček obupno mijavkal.
Čudež, ki je odpovedal
V	cerkvi sv. Klare v Napolju imajo vsako leto prvo soboto meseca maja običajen čudež s krvjo sv. Januarija. Na ta dan in pa na dan 19. septembra se vsako leto izpostavi kri sv. Januarija v dveh posodah. Duhovniki molijo, verniki odgovarjajo in svetnikova kri začne navzemati tekočo obliko ter se pretvori v tekočino.
Letos so doživeli napolitanski svečeniki in verniki v cerkvi sv. Klare veliko razočaranje. Stolnica je bila nabita kristjanov. Razvrstila se je procesija s svečeniki, pred katerimi so nosili 56 sre-
Najlepše med lepimi.
V Parizu so se zbrale najlepše ženske, ki bodo zastopale Evropo na letošnji lepotni tekmi ▼ Galvestonu. Sedem Jih ]e ln sicer (na sliki od leve proti desni razen zadnje): »Mlss Italija«, »Miss Belgija«, »Mlss Francija«, »Mlss Anglija«, »Mlss Nemčija«, »Mlss Španija« ln »Mlss Luksemburška«. Katera bo zmagala? bi ali bo sploh katera Izmed navedenih odnesla palmo? Težko vprašanje, kajti tudi Amerika In drugI deli sveta mrgolijo lepih krilatih prikazov. Vsekakor bo rešitev kmalu padla. Naše lepotice, ki zastopajo čast našega kontinenta, so se že odpeljale v
Ameriko.
■H
1HJKOVEC n
ukmmfn
NAKUP!
£A*GCHDODQi ULOmi
flODUC »OTREB^eiUE
brnih kipov svetnikov, ki so zaščitnik napolitanskega mesta. Vse je čakale, kdaj bo cerkveni dostojanstvenik da znamenje, da se je zgodil čudež. Kardi nai Ascalesi je odmoiil molitev, da bi si čudež zgodil, a kri je ostala v strnjenem stanju. Čudeža ni bilo. Ljudi se je polastila velika vznemirjenost. Vsi preplašeni in malobesedni verniki so se odpravili iz cerkve domov, kjer so povedali, kaj so doživeli in pristavljali, naj se pripravi Napoli letos na strašne reči.
Polegijmo važnost
na moderno blago za obleke, ki gotovo ni dražje od nemodernega ter kupujmo blago zato vedno pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana, ki nudi najmodernejše in po najnižjih cenah. — — — — — —
Če bi hotel verjeti ribičem za sport..,
Napoleonova papiga
Angleški listi so poročali te dni, da je umrl neslavne smrti v obmorskem kopališču Brightonu zadnji Napoleonov sodobnik, celo takšen sodobnik, ki ga je rmel veliki Korzičan prav rad. Bil je to, oziroma bila je to navadna papiga, ki ji je bil nekoč lastnik maršal Masseiia in je prešla potem v Napoleonovo last. Natančnejšega o njenih doživljajih listi ne poročajo, niti o tem ne, kako da si je izbrala za svoje zadnje bivališče angleško deželo, ki je bila, kakor znano, usodna tudi za njenega nekdanjega gospodarja. Nekatera poročila pravijo, da je učakala 180 let, preden jo je doletel osebni Waterloo v podobi samokolni-ce, ki jo je povozila. Po toliko letih menjavega življenja je bila ta smrt pač dokaj žalostna!
Mednarodna razstava mačk
V	pariški razstavni dvorani «Wa-gram» so te dni otvorili zanimivo razstavo redkih mačk. Razstavo sta organizirali dve društvi «Združenje za zaščito mačk» in «Cad-Club». Otvoritev razstave je bila zelo svečana; navzoč je bil celo poljedelski minister.
V	razstavni dvorani je videti 300 primerov najzanimivejših mačjih pasem. Živali so razstavljene v lepih kletkah. Najštevilnejše so siamske mačke, perzijske sive in bele ter ameriške mačke sinje barve. Vendar so največja atrakcija razstave birmanske mačke, katere imajo v njihovi domovini za svete živali.
Ležal je in mislil in spet je videl daljno podobo, ki se mu je zarezala globoko v spomin kot vedno ponavljajoč se napev: nad breznom položen drog, segajoč iz nevidnega v nevidno, osvetljen po žarometu življenja, ki v njegovi luči pleše človeštvo na ozki brvi, pleše na življenje in smrt. Ko je kasneje vstopil v resnično gledališče, je pozabil na to podobo in ni bil ne presenečen ,ne razočaran. Toda tri leta pozneje, ko se je vrnil iz gimnazije na počitnice je doživel nekaj, kar je bilo le v daljni zvezi s to podobo, a je bilo vendar odsev iz sanjskosti, ki je trčila ob resničnost.
Na vaškem travniku so se utaborili potujoči komedijanti z vrtiljakom in streljarnico. V nedeljo popoldne po nauku pa so ljudje z vseh strani vreli gledat junaka na vrvi pripeti na viso-Mh železnih dro?ovih. Erazem ie drhtel v zavzetiu Rji© ie to uresničenje njegove davne primere. Toda, ko je videl te razpaliene obraze sladostrast-ne radovednosti, ki je iz varnega zavetja škodljivo hlastala po čudežih, ga je navdala Ijutost. Žalosten, mrk, neja-
J sen sam v sebi se je okrenil na pot proti domu. Med potjo pa ga je ustavil njegov sošolec Andrej: »Erazem, si videl... Ali je imenitno! Kaka slava biti plesač na vrvi. Kako so ga vsi občudovali In ti?«
Erazem je molčal. Ze dolgo je Čutil odpor proti temu dečku, ki se mu je v presledkih približeval in ga dramil iz tišine. Sovražil je njegovo vihravost in drznost.
»Ti si norec!« je vzkliknil tako nenadoma, da se je sam sebe ustrašil, »norec si in vsa ona zijala tam!«
Andrej ga je široko pogledal in se zasmejal:
»BojazI jivec! Otrok si! Kakšen otrok!
Take kakor si ti. bi morali poslati v zapeček, ne pa v mesto v gimnazijo«.
Erazem ie osupnil Divja ieza mu je izvabila «olze Vriknil bi iif^rP. torla z vsem naporom se je krotil. Andrej pa se je smehljal.
»Ali se bova?« ie zaklical študentu. Erazem ga ie zavzet pogledal in se umaknili. Tepstfl se?! Spomnil se je vaških fantov, k5 se spro in spoprime-
jo. Pred takimi prizori je vedno bežal, ne iz bojazni, ampak iz nekega nagonskega sramu. In zdaj je stal sam v črnem risu. Pekoče ogorčen je zaklical Andreju: »Da, divjaki ste vsi skupaj !»
Andrej ga je zaničljivo ošinil s pogledom: »Boječa reva! Ali sploh veš kaj je moč? Ali poznaš veselje in drznosti, radost plesanja, pretepanja in razbijanja? Samo močni je vreden čaščenja! O, biti bojevnik, kolika slast!« In napel je svoje močne roke in jih krivil in bočil, kot da se pripravlja na rokoborbo.
Erazem* je molčal in ga poslušal. Jeza je ugasnila, toda namesto nje se je v srcu poiavil strah, ki ga prej ni poznal: strah pred živostjo bitij, ki razbijajo obliko, ki rušijo in razigrano plešejo. strah pred — življenjem...
Zaslutil je, da Andrej ni samo eden, ampak da so za njim milijoni. V njegovem znamenju je borba — borba od prve ure življenja do poslednje: ples na vrvi nad brezdnom.
Zaslutil je tudi, da pride prej ali slej do dvoboja med njim in onim dni-
Lepo gasilsko slavje na Notranjskem
Cerknica, 8. maja
V nedeljo »o bili odlikovani gasilci Simon Mrarnor iz Cerknice, Janez Brinovec, Janez Stražišar m Jakob Ule iz Dolenje vasi; prvi, član cerkniškega gasilnega dru-ftva, za 401etno delovanje z zlato, ostali trije, člami doienijevaškega gasilskega dru-itva, pa za 251etno delovanje s srebrno zaslužno svetinjo. Izročitev odlikovanj se je irvjSla na glavnem trgu na zelo slovesen način. Pod lipo je bil prirejen govorniški oder, okrašen z mlajčkl in troboj-nicami. Pred odrom so stali odlikovanci, za njimi člani cerkniškega in dolenjevaškega gasilskega društva v krojih, z deputacija-mi sosednjih društev in z župnim načelnikom g .Strletom Iz Starega trga pri Ložu. Ob strani Je bila godba cerkniškega gasilnega društva. Občinstvo je napolnilo prostrani trg.
Točno ob 11. se Je pripeljal sreskl poglavar g. Poklukar v spremstvu cerkniškega župana g. Werlija. G. sreski poglavar je stopil na oder in Je v kratkih, pa lepih in: jedrnatih besedah orisal pomen odlikovanja tako za slavijence same, kakor tudi za društvi, katerima pripadajo, ln za vse ostalo gasilstvo, vzpodbujajoč prve k nadaljnji vztrajnosti, druge pa k zgledovanju ln posnemanju. Nato je odlikovancem pripel na prsi svetinje, čestitajoč k najvišjemu odlikovanju. Na njegov poziv je vladarju na čast gromko zaorfl po trgu trikratni »2ivio« in takoj zatem je zaigrala godba državno himno, ki so jo vsi poslušali odkritih glav.
Ko Je utihnila godba, je spregovoril gasilec g. Jernej Martinčič, trgovec iz Dole-nle vasi, o važnosti tega dneva za obe dru-frvi, ko so štirje njegovi člani dobili najvišje priznanje za svoje mnogoletno dru-ftveno delovanje, ter je le-tem čestital za društvo Dolenja vas, Gasilec Fran Meden, posestnik iz Cerknice, pa jim je izrekel čestitke za domače društvo. Nato Je' g. Martinčič izrekel imenom odlikovancev lepo zahvalo za odlikovanja, proseč g. sre-skeiga poglavarja, naj blagovoli tolmačiti njihovo zahvalo na najvišjem mestu. Sledilo je defillranje ogirjegascev pred g. sre-skim poglavarjem.
Opoldne je bil prirejen na čast odlikovancem banket v restavraciji Ivana 2um-ra. Poleg sreskega poglavarja so se ga cdeležili gg. dekan Juvanc, župan Werll in nekaj starešin tukajšnjih uradov. Pri banketu sta spregovorila napitnice na odliko-vance gg. sreskl poglavar in dekan. Zahvalil se Jima je g. Martinčič. Ves čas med banketom je igrala godba pod spretnim vodstvom Andreja Žuljana.
Ta dan odlikovanja bo ostal vseim v ispomlnu. Vse bo opozarjal na dejstvo, da xa vestno in požrtvovalno delovanje v blagor bližnjega dajeta vidno priznanje domovina in njen najvišji gospodar, ter jih bo vzpodbujal k plemenitemu delovanju in tekmovanju na področiu človekoljubja.
GUŠTANJ. Narodni Ouištanjcl smo se 6.
t m. s-pominiali obletnice junaške smrti .Malgaj* in še dveh borcev s koroške fronte: Slovenca Ermenca im Srba Sapundjiča tz Like. Zadnja dva počivata v Guštanju. 'Letos smo se zbrali na grobu obeh junakov in združeni pevski zbori iz Dravske In Mežiške doline, ki nastopijo 13. t. m. na veliki pevski prireditvi v Dravogradu, so zapeli na crobu s pobožno pijeteto večno lepo »Vigred se povrne«. — Zvečer istega dne je imelo Pevsko in godbeno drušitvo v. Guštanju svoi redni letni občni zbor. ki je bil sijajno obiskati. Moški zbor društva ima. kar je posebno razveseljivo, močan obrtniški značaj: dve tretiini pevcev tvorijo obrtniški pomočniki. Vsa čast mladeničem. ki stremijo oo izpopolnitvi v pevski umetnosti in po olemeniti zabavi! Tudi društveni orkester ie zelo lepo napredoval ter se je oiačil z dvemi izvrstnimi močmi: učiteljico edč. Miro Šijančevo in učiteljem g. Ivanom Gabrščkom. Občni zbor ie potekel v najlepši harmoniji. Razen dveh izjem Je odbor ostal stari. Dvoie mest v odboru se ie oddalo edč. šijančevi in g. Jam-šku. predsedniku Društva obrtniških pomočnikov. — Istega dne se ie tudi v/šila razstava vajeniških risarskih izdelkov obrt-no-nacialjevaine šole v Guštaniu. Z obžalovanjem moramo konstatirati. da obrtniki-mojstri za to razstavo niso pokazali razumevanja in zanimanja. Hvala Bogu. da vlada v mladini, med obrtniškimi pomočniki. svež napreden duh. Posamezni vajenci so razstavili zelo lepe. težko izvedljive risbe.
Pomagajte Bolgarom!
E===~=---i-----—	■
gim svetom, in da se temu dvoboju ne bo mogel umakniti. In iskal je v otroškost, ki je klicala:
»•Naj ostanem doma, pri materi... tih. sam... za vedno doma...«
Toda vedel je za očetov ukaz: v mesto moraš, da dokončaš šole... in potem še daije, da dosežeš svoje življenje ... Ne omagaj, krepi voljo, drži se, ne misli na drugo kakor na konec... potem, potem...
Ko je zvečer tako mislil, je lila mesečina v njegovo čumnato. Na vasi so peli fantje. Srebrne daliave so igrale v valih neznanih doživetij. V starem stolpu so brnele ure. To je bil mesečinski svet čistega koprnenja. Temu nasproti se je pojavila strašna podoba plesalcev na vrvi: kraljev, vitezov, vojakov, meščanov... In Erazem se je plašil: »Ali sem tudi iaz plesalec na vrvi?!. Kam moram priplesati. Na konec? V brezdno? Kakšen je konec, kje je?«
In rože so ovenele in mesečina je ugasnila in daljine so se zameglile... Dr. V. Korun:
p— Ii sodne slušbe. Sodnik Kernev, ki Je
bil dalje Časa na razpoloženju, je pozvan zopet v službo, in sicer na tržaško preturo.
p_ Poučen hlet v tridentako pokrajino napravijo nekateri kmetovalci iz Soške doline. Izlet organizira kmetijski urad ▼ svrho. da pride na Tolminskem in Cerkljanskem do racijonelnega gojenja jabolk in hrušk.
p— 70.000 lir »o ukradli neznani tatovi
iz blagajne družbe, ki ima žage v okolici Postojne. Tatvina je bila izvršena ▼ noči 28. pr. m. Tatovi so se odpeljali iz Postojne z avtomobilom okoli 3. zjutraj.
p— Župnik Albert Leban f. V Kozjem, v solnčnih goriških Brdih je preminul ta-mošnji župnik gosp. Albert Leban, star komaj 50 let. Pokojnik je bil eden najboljših duhovnikov na Goriškem. Povsodi, kjer je služboval, pri Sv Luciji, v Tolminu, v Gor. Trebuši in po vojni v Sturijah pri Ajdovščini ter končno v Kojskem, so ga ljubili kot dobrega duhovnika, ki je vršil svoj poklic po Kristovih naukih, trpel z ljudstvom, se ž njim veselil ter žirel in deloval tako, da ni imel nobenega nasprotnika. V predvojni najbesnejši politični borbi v goriški deželi je slal Leban kot pravi duhovnik visoko nad njo. Lahi so ga preganjali in iz Šturij so ga spravili v Kojsko. Župnik Leban je izvežbal izborne pevske zbore in v Kojskem je imel pevsko vajo $e na večer pred svojo smrtjo. V noči na torek ga je zadela kap. Naj počiva v miru plemeniti duhovnik in narodni delavec najčistejšega imena!
p_ «Na«Iednik Čaruge>. Lesni trgovec
Ivan Brešan v Klavžah pri Podmelcu je dobil zopet grozilno pismo s podpisom cNa-slednik Čaru<?e». Pismo je viselo na drevju za hišo. V bližini pa je ležala granata z vži-galno vrvico, ki je očividno nehala goreti, predno je ogenj dospel do granate. Na pismu je bil črn pečat z odtisom mrtvaškp
ve ■ nožem ln samokresom, navskriž položenim. Pisava j« bila ista kakor v prvem grotilnem pismu pred meseci. <Čaruga> zahteva od Brešana 12.000 lir, ki naj jih položi na določenem mestu t Knežki grapi. Grozi mu s plini in še drugimi morilnimi sredstvi. Pravi tudi, da ga Brešan dobro pozna in da je bil že večkrat v njegovi družbi. Orožniki iščejo cnaslednika Caruge>, pa doslej brezuspešno.
p— V šolskem poslopju na Katinarl pri Trstu je izbruhnil 3. t m. požar, ki je raz» sajal zlasti po prostoru prvega razreda. To je tretji požar v kratkem času. Gorelo je ▼ rikreatoriju «Lege» in potem v šolskem poslopju na Preseku, sedaj na Katinari. «Popolo» pravi, da zažigajo slovenski zlo* činci! Baš v prvem razredu na Katinari do» sega laška učiteljica sijajne uspehe in nje« ni učenci hočejo govoriti italijansko tudi doma. Slovenski listi pa so naglašali ne» kulturnost italijanske šole, katera torej za» služi, da zgori... Domače prebivalstvo označuje «Popolo» za lojalno, je pokorno zakonom in je vzljubilo novo življenje.
L Mikuš
MESTNI TRG ŠTEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
OIOIOIOIOIOIOIOIOBD
0
V najem vzamem dobro
2 TRGOVINO 2
0 ■
0 ■
o ■
o
OIOlOlOKOlOBOlOBOfO
z meš. blagom. Pristop z večjim kapitalom k taki trgov, kot družabnik ni izključen, eventuelno tudi kupim manjšo trg. hišo. Ponudbe na upr. pod »Dežela in dobro».	6111-a
0 B
0 ■
o ■
o
«Ali tega ne trpijo neki rastresend oetan* ki stare zastrupljenosti*, za katere pa so pripravljena sredstva, tudi ko>nfioacije»... Najbrže so požigi fašistična špecijaliteta ▼ barbarskem boju proti drugorodcem.
p— V goriSkem zdravatvvenem svetu so odobrili načrt za ureditev in razširjenje vo» dovoda po Vipavski dolini in po Krasu. Odobren je tudi načrt vodovoda Vipava* Vrhpolje. Odobrenih načrtov za vodovoda je že polno, do izvršitve načrtov bo pa pot
fe zelo dolga, kakor vse kaže. Razpiše se
natečaj za tri nove lekarne in sicer v Bcrv» cu, ▼ Cerknem io ▼ Komnu. Občine z več kot 6000 prebivalci dobijo javne klavnice. Odobren je načrt za zgradbo zdravilišča za jetične v Idriji.
p— V Solkanu je umrl g. Štefan Gomi« šček, mizar in trgovec, znan skrben slovenski gospodar in značajen mož. Dosegel je 67 let
zvitki, masa. hektograflčn! trakovi
vedno h) najceneje v zalogi pri
L UD. BARAGA
LJUBLJANA Šelenbnrgova nI. 6 L
Telefon štev. 2980.
HEMOROIDI
Merz-seruira zoper hemoroide, Recto-Serol pronikne avtomatično v sedeže bolezenskih kaM in kmalu odstrani nadlego (srbečico v eadiku. j skeleti je, bolečine) hi povzroči, da se hemoroidi posnSe.
Zahtevajte ga v lekarni. |
Dne 3. maja 1928 je naš ljubi, dobri oče oziroma tast in stari oče, gospod
Franc Smerdu
stavbeni podjetnik
po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v starosti 57 let, v Innsbrucku preminul.
Pokopan je bil v vsem miru, na pokopališču na VViltenu.
Priporočamo pokojnika v blag spomin.
Ljubljana - Innsbruck, dne 7. maja 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Ms preselitve.
Prešernova ulica št. 4
(zraven Frančiškanske cerkve) (vis a vis Mestne hranilnice)
H. SUTTKER, Liubliana
Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov. Lastna protoknijrana tovarna ur v Švici.
Birmanska darila po nizkih cenah.
Kovinasta ura z verižico od	Din 58 aaprei
Srebrna ura i verižico od	Din 290 naprej
Srebrna zapestna ura od	Din 218 naprej 14-kar. zlata zapest ura od Din 380 naprej
3-Ietna garancija. •
Velika izbira, nizke cene in točna postrežba.
Razpošiljalna trgovina se nahaja na DUNAJSKI CESTI ŠTEV. c. 1. B
Dražbeni
Dne 15. In 16. junija 1.1. bo podpisano sodišče izvršilo dražbo sledečih nepremičnin:
I.	Dne 15. junija 1928 ob 10. uri dopoldne na licu mesta
na Spod. Velki: posestvo vi. št. 21. k. o. Sp. Velka
v izmeri l ha 03 a in 15 m1.
II.	Dne 16. junija 1928 ob 9. uri dopoldne na licu mesta
na Ščavnici zemljišča:
1.	VI. št. 250. k. o. Ščavnica v izmeri 4 ha 36 a 57 m*.
2.	VI. št. 262. k. o. ščavnica v izmeri 1 ha 46 a 25 m*.
3.	VI. št 422. k. o. Ščavnica v izmeri 67 a 25 m*.
4.	VI. št 248. k. o. Ščavnica v izmeri 1 ha 45 a 37 m*.
5.	VI. št. 76. k. o. Ščavmica v izmeri 3 ha 31 a 86 m*.
6.	VI. št. 45. k. o. Sčavnica v izmeri 95 a 62 m*.
7.	VI. št 261. k. o. Ščavnica v izmeri 1 ha 03 a 83 m«.
8.	Del zemljišča vi št. 263. k. o. Ščavnica v izmeri
35 a 67 m*.
9.	VI. št 249. k. o. Sčavnica v izmeri 1 ha 06 a 27 m1 s pritiklinami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski okrajnega sodišča Sv. Lenart v Slov. goricah.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah,
odd. II., dne 6. maja 1928.
Zahvala.
Ob smrti naše nepozabne mamice, stare mamice in tašče, gospe
Albine SchSner
smo prejeli toliko dokazov sočustvovanja, da čutimo dolžnost se tem potom vsem toplo zahvaliti.
Hvala vsem, ki so nas tolažili ob bolezni in smrti drage pokojnice: g. dr. Murgelnu za požrtvovalni trud, vsem, ki so spremili našo mamico na zadnji poti, prečastiti duhovščini, gg. pevcem za girfljivo petje, gasilcem in darovalcem krasnega cvetja. — Srčna hvala vsem!
LESKOVEC, dne 10. majnika 1928.
ŽALUJOČI OSTALI.


. ... J- 7j> -


m
|p3
Moja draga žena, naša nepozabna mati in dobra sestra, gospa
šovec roj.
nas je danes ob 5. uri popoldne po dolgi in mučni bolezni, ki jo je prenašala z nepopisno potrpežljivostjo, previdena s tolažili sv. vere, zapustila za vedno.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Savinjsko nabrežje št. 3, na okoliško pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi.
CELJE, 10. maja 1928.
Dr. Juro Hrašovec,
soprog.
Dr. Šandor, dr. Milko in dr. Franc Hrašovec,
sinovi
Marta Mravljak in Pija Hrašovec,
hčerki
Anton in Jan Petriček,
brata.
Stanley Weyman:	16
Rdeča kokarda
Roman.
Njegov kratki, toda krepki in učinkoviti govor je res pomiril skupščino. Za tisto ogromno večino, ki jo najdemo v vsakem zboru ljudi in ki ima baš toliko domišljije, da si more predstavljati bodočnost v barvah prostosti, so bili njegovi razlogi povsem prepričevalni; niti manjšina, ki je gledala bistreje in slutila, da je sedanj položaj Francije brez primera v zgodovini, se ni mogla povsem odtegnti vplivu njegove brezskrbnostl Enodušno ploskanje je pritrdilo njegovim besedam; med hrupom vzklikov so se usuli zborovalci proti izhodu. Zelja, da bi videli in slišalii kaj se godi, jih je gnala na ulico; nihče ni pomislil, da ne morejo več dosti zvedeti — po tem, kar že vedo.
Tudi mene je obšla ta želja; v vročici trenutka sem prestal misliti na svoj posebni položaj in sem krenil proti vratom. Bastilja spala? Guverner ubit? Pariz v oblasti ljudstva? Od takih novic se je pač lahko zvirtiio človeku, da je pozabil tudi najbolj neposredne skrbi. Toda na pragu sem po ne opreznosti zadel ob enega izmed obeh Harincourtov. Ozrl se je, spoznal me je in se poizkusil ustaviti. Toda pritisk množioe je bil premočan in ga je zanesel daleč od mene, čeprav se je otepal in godrnjal besede, ki jih nisem razumel. Slutil pa sem njih pomen, ker sem videl, da so se tisti, ki so bili med nama, s porogljivim izrazom ozirali name. 2e sem se jel pripravljati, kako bi se najbolje držal v spopadu, ki se mi je videl neizogiben; a tisti trenutek smo prišli iz tesnega prehoda
na veEki trg, ki je ležal za dve stopnici niže — in prizor, ki se je ponudil mojim očem, je bil tak, da sem mahoma pozabil na svoje nasprotnike.
ČETRTO POGLAVJE.
Prijatelj ljudstva.
Jaz nisem edini ostrmej nad tem prizorom, ki so mu dajale pravkaršnje zlovešče novice čisto poseben pomen. V Franciji takrat še nismo poznali množic; stoletja in stoletja je zadoščalo za po-javljenje poedinca, karkoli je bil, kralj, kardinal, škof ali velikaš, in že pogled njegovih oči, da se je množica skrila pred njim pod zemljo in se nizko klanjale razbežala na vse strani. Toda zdaj je vstajala pred našimi očmi mirzla in turobna zarja novega dne. Da nismo vedeli tega, kar smo vedeli, to je, današnjih novic, aH če jih ljudstvo ne bi bilo vedelo, bi bil učinek nemara na obe strani drugačen. Bodi kakorkoli, ogromna množica, ki je polnila vso širino m globino trga, se v svojem prežečem in pretečem molčanju nikakor ni zdela oplašena. Narobe, mi smo osupnili in odreveneli na mestu in vsak izmed nas je pogledoval soseda, kakor bi hotel uganiti njegovo misel.
Stopili smo biH iz sence veličastne katedrale, ki se je dvigala nad nami. Večina naših ljudi je bila vajena, da je sto seljakov vztrepetalo, če so le trenili z obrvmi. A vsa ta stradodavna pokorščina se je bila mahoma zamajala, prav kakor da so pariške vesti izpodkopale temelje družbe. Množici na cahorškem trgu ie bilo daleč do trepetanja. Z molkom, ki je bil bolj zlovešč od prejšnjega krika, nam je vračala pogled za pogled. In to še ni bilo vse: ko smo krenili naprej, se nam ni nihče umaknil in tisti izmed nas, ki so bili že ob znožju stopnic, so se morali ogniti najgostejše
Narvolo, uu ura. dopi**. Liooctujv malih, oglasoo, j* pediah, tia, OgLcuru, ocL cUUk -Jutra,' hubljcLrva, Pr%Jisiunta,+-T*L it. j	WTW(W$ffW$fl	Uit, prtstojbui* Ji vpoAa* h, ahe/uun, c narocilrmi,^ m, /» n,m prv(*beuo .tkovnu, trzciuv po/Lt+ Ura, xdnic* (fuH+aA4L.šl n&4 u.
	: ksMm - ' i":	
<^glcuru, b^/lu Iljo * parr*xLcnjcdn*. m, rocyal Iao^Um, <Lap*^<^rcvnfa ul, oblast, brv<rusb*Q*x al*, na, ruurvesi*. obojutoa,. vsaka, beseda, jo pas- - Naj rvJtlajnA^q<x M^Lcaja, vsaka bueda/Dui. - Ha/-mxuyso zjv*sak Dut, 5—, Vrvfitojbota, ta, JLfro *vcuyh zjUstk Vul- to» VrUtojbuLa. za ttfrt> Pla,		
gmeče, da so mogli v gostilno. Mi, ki smo bih za njimi, smo to opazili in ni mi treba omeniti, da nam je šlo do živega. Bili smo plemiči svoje pokrajine; toda s številom nas je bito samo dve sto in med nami in »Tremi kralji«, med nami in našimi konji in služabniki se je širilo tisočglavo jezero mrkih obrazov in molčečih ljudi.
Ni čudo, da je ta neviden prizor za nekaj časa odvrnil moje misli od gospoda d' Harinoourta in njegovih namenov. Posamič smo se morali spuščati s stopnic; naša tanka procesija se je brez glorije pomikala ob množici, ki je z zaničevanjem odgovarjala nememu izzivanju gospodskih pogledov. To prvo zmagoslavje ljudstva, ki je bito privilegirancem prvi korak v propast, je ohranil Cahors v živem spominu. Štiri besede so ga bile povzročite. Besede: »Bastilja je pala!« so bile strnile razkropljena krdela v celoto in napravile iz njih to, kar smo zdaj videli pred seboj: ljudstvo.
V taikih okolnostih zadošča že najmanjša iskrica, da nastane eksplozija. In iskrice ni bito treba dolgo čakati. Gospod de Gontaut, visok in mršav starec, sodobnik pokojnega kralja, je bil nekaj korakov pred menoj. Ker je šepal, se je opiral na palico in po navadi tudi na komolec svojega sluge. Tisto dopoldne pa lakeja ni bito in gospodu de de Gontautu je bito zelo nevšečno, da je moral zaviti okoli trga, namestu da bi bil krenil naravnost. Vendar pa ni bil tako nespameten, da bi se bil poizkusil preriti skozi gnečo; in vse bi bito šlo po sreči, da mu ni neki raz in vse bi bilo šlo posreči, da mu ni neki razcapanec — morda nehote — z brco izpodnese! palice. Gospod baron se je ves besen in z naježenimi obrvmi okrenil in ga je udaril s palico po glavi.
»S poti, surovina!« je kriknil, tresoč se od jeze in pripravljen, da ponovi udarec. »Ce bi te le mogel ujeti, bi te kmalu naučil...«
A v tem je razcapanec pljunil nanj.
3kisfaidk
Ženske
m izučijo na domu <xbrti!
Stalni zaslužek 25—35 Din dnevno Za odgovor priložiti 10 Din. Pisma na ogl. oddelek «Jutra» pod fitro »Marljivost*.	18129
Potnika
verriranega v manufakturni
stroki, iščem za poset priv. strank. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18183
Dobra šivilja
»e priporoča cenj. damam ca delo na dom. Izdeluje obleke in plašče za dame in otroke teT sprejema tudi popravila. Cesta na Rožnik št. 13.	18152
Zaslužek
Za mest^.: Maribor. Ptuj, Ormož, Ljutomer, Brežice, Krško, Zagorje, Trbovlje, Noto mesto, Kranj, Jesenice in njih okolico sprejmemo prodajalce Inv. srečk po 10 Din komad. Ker j« zelo ugodno igranje, kupi ■vsakdo, ter je zaslužek la-hak Menjalnica Reichar & TuiCi, Ljubljana. 18151
Zastopnika
rs prodajo predmetov, ki so brez konkurence, se iščeta :ca ljubljansko in mariborsko oblast. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brezikonkurenčni predmet..
18176
50—500 Din dnevno
agilaim tudi več »igurnega zaslužka, ki si ga vsak dnevno pridrži, nudimo da-mam in gospodom kot našim zastopnikom Brez kavcije. Kraj neomejen. — Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na naslov: U M.. Ljubljana, poštni predal 199
18204
Pridno šiviljo
sprejme,m na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
18192
Gospodično
k.1 dobro igra prve gosli,
iščem za potujočo damsko ka.pelo. Oglase naj sc tudi začetnice Slavko Raškaj, Banjaluka, Bosna. 18177
Posredovalnica
0 g r i n c, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3 3 (pa^i številko) oddaja in preskrbuje najboljšo privatno in ho-telsiko služinčad za Ljubljano in izven. Za odgovor priložiti znamko m 2 Din.
18197
Natakarja (ico)
iščem za Veliko kavarno v Mariboru.	18199
Potnika
z mesečno plačo ia dnevnicami išče večja zavarovalnica. — Sprejmemo »a-stopnike v vseh večjih krajih Slovenije Ponudbe pod »Zavarovanje* na oglasni oddelek »Jutra*. 17962
,11 A-


2 slikar, pomočnika
eprejme Jemc na Bledu
18048
Brivskega
pomočnika
* hrano, stanovanjem in plačo po dogovoru sprejme z 21. majem Avgust Dflbelo, brivski salon, Domžale.
18167
Stalno plačo
b provizijo nudimo spretnemu akviziterju za oglase Ponudbe sprejema Novinarski biro v Ljubljani, Šelen-burg-ova 7.	18101
Mizar, pomočnika
dobrega, sprejme Joža Vižia, borfarje pri Skofji Loki	18081
Čevljar, pomočnika
takoj sprejme za stalno z vso oskrbo r hiši Franc
Travnik, Trebnje. 18134 ----
2 močna fanta
eprejme takoj v učenje slikarske obrti Ivo T a u s e 1, aiiks.r in pleskar, Trbovlje I 18125.'»
Vajenca
ta soboslikarsko in pleskar, eko obrt sprejme takoj Frar. Ambrož, Rimska 11.
18144
Učenko
ca strojno pletenje sprejmem takoj. Na«Lorv r ogl. cddelku »Jutra*. 18188
2 učenk!
sprejmem za strojno pletenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18154
Knjigovodjo
»ladeg-a, verziranega v knjigovodstvu in strojepisju, ki bi imel veselje tudi do potovanja, takoj sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Kranj 1000».
18179
Udova
i S otrokoma, s skromno
penzijo, poštena in delav na, išče v skrbi za avoje otročiče kakršnekoli zaposlitve, ki bi ji olajšala nad vse bedno stanje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležna 96». 17996
Tehnik
strojne tn livarske streke ter ■ popolno trgovsko it-ubrazbo. f večletno prakso išče mesta — Ponudbe aa ojrlasni oddelek »Jutra* nort »Praksa 10».	17921
Pletilja
tobro Izurjena išče delo za ia dom Naslov * oglasnem odd. »Jutra«.	1766?
Mlad trg. pomočnik
mešane stroke, z dobrimi spričevali, želi premeniti službo Nastop takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro »Zanesljiv it. 1225». 18092
Službo skladiščnika
inkasanta pisarniškega sluge ali kaj sličnega želi odpuščen bančni nastavljene«. zmožen malo pisarniških del in strojepisja. Dopise pod »Pošten» na oglas oddelek »Jutra*. 18071
Mesto učenca
iščem v kaki trgovini. — Star sem 17 let, imam 1 leto učne dobe in meščansko £olo. Grem tudi na deželo. Naslov: Gorjup, Plešivec-Velenje.	18056
Čevljar, pomočnik
dobro izurjen, Išč« službo. Ponudbe na ogl«. oddelek «Jutra» pod »Čevljarski pomočnik*.	18150
Kmečki fant
pošten, star 18 let, želi službo s 15. aH 20. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	18171
KnUgovodinja
vešča vseh pisarniških del,
išče mesta.. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Knjigovodinja*. 18187
Dekle
pridno, ln pošteno, 118« s 1. junijem službo sobarice, kot pomoč gospodinji ali glično. Naslov T oglas, oddelku »Jntra*. 18185
Nemščino in
francoščino
teorijo ln konverzacijo poučujem po najboljši metedi — Stari tirg 3/H — desno.
18191
JMmia
BSA motocikelj
najnovejši modeli 1928 so dospeli Zahtevajte cenike od zastopstva »Automobile« Motocyo.Iep» Maribor l'rg Svobode 6 Za ljubljansko oblast Pavel 8tele, Ljub ■jana. Poljanska cesta št 3 i elefon 2942.	12380
VVanderer avto
trigedežen. z bošovo raz -vetljavo, izredno dobro ohranjen, proti mesečnemu jilpla&ilu ugodno naprodaj Na ogled pri »Tnumpf-auto> I .ju bi jana Vil	17294
Avto
Peug-eot 11—35, Stirlsede-žen, dobro ohranjen, poceni ;irodam. Naslov v ogla? oddelku »Jutra*. 18065
Motor
Indlan Skaut prodam 12.800 Din. Potreben kapital 8000 Din. — Ivo Tausel, Trbovlj«.	18125
Motorno kolo
s prikolico, angleške type, rezervno kolo, elektT. razsvetljava, skoraj novo, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddeleik «Jutra» pod šifro «24.000».	18147
Avto
znamk« »Ford*, taks« proet, samopogonom, popolnoma novo pnevmatiko, brezhiben in takoj vporabljiv. pripraven posebno za trgovca — radi opustitve obrata zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
18131
«Tagespost»
oddam v subabonament. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* povj »Tagespost*
18158
Trboveljski premog
in drva t vrečah po naro čilu dostavlja najceneje na dom M Schlamberger. )'e lena jama 170.	17900
Motvoz
vrvico) kupite najceneje tovarni Mehanična rrvarn« ^mkovee Sroenpl.le 86'
V
Najboljši koks
Oehin. Wolfov» ulic« l/li Ui
Vrhniško opeko
zidake, zarezano strešno opeko in bobrovce od opekarne Jelovšek ima vedno v zalogi Jakob Goli, Tr novska nlica 1.	18078
Visoka omara
obešalnik sa predsobo (Vor-zimmerwand). železen štedilnik, servis za umivalnik, stojalo za rože, električna svetilka (ampel) naprodaj na Sv. Petra cesti 2/n — d«sno.	18139
Pohištvo
še malo rabljeno, prodam radi selitve po zelo ugodni ceni. Na ogled v Knafljevi ulici št. 4, pritličje — levo.
18138
Veliko, stoječe ogledalo
zel« priporočljivo za modni salon in T jako dobrem stanju, vsled preselitve na prodaj za 1200 Din — Na ogled v Ljubljani, Zaloška <**ta št 15/1.	18135
Kolo
poldirkalao, 8 mesee« rak-jene, lep« izdelav«, prodam po zelo ugodni ceni, event. na dva obroka — Ogled mod 13. in 13»/4. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	18182
Opravo za trgovino
lobro ohranjeno prodam Masi o v v oglasnem oddelku »Jutra*.	18145
Trgovsko blago
vsakovrstno in šolske potrebščine po prav nizki ceni Naslov pove oglas oddelek »Jutra*.	18146
Kolo
prodam za 780 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 18142
Hišni telefon
z vsem: pritiklinami, ledenik za pivo in staro violino .irodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 18155
Nov pult In stelažo
po nizki ceni pro-lam. Isto-tam sprejmem tudi dobro
hotelsko kuharico
za st.Uno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18140
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni naprodaj na Vidovdanski c. št. 12, dvorišče, U. vrata.
18175
Lokal
pripraven za čevljarsko obrt želim v prometnem kraju Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Ne oženjen čevljar*. 18149
Trgovino
mešanega blaga, tSk farne cerkve na deželi, radi bolezni z najemninsko pravico takoj prodam Mesečni promet 50 000 Din. Potreben kapital 120.000 Din Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobro vpeljana*.
18126
Lokal
v sredini mesta iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »X X*. 18196
Opremljeno sobo
iščeta 2 gospodični ki sta cel dan odsotni, za junij — t>lizu glavnega kolodvora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šilro «Soba»
18156
Opremljeno sobo
« posebnim vhodom, t razgledom na grad. oddam s 15 majem Cen* za sobo m oskrbo ter krpanje pe rila 800 Din Naslov pove o?hsni oddelek »Jutra*
17968
Lepo sobo
z električno razsvetljavo oddam častniku blizu Ta-bora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 18172
Gostilno
na račun vzame dama — izvrstna kuharica, z osebno točilno prBviro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
18087
Šivalni stroj
nov, krojaški, ugodno proda Leopold Jeseako, Žirovnica. Gorenjsko. 18175
Mlinarji, pozor!
»Plansichter* prodam po zmerni ceni Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 18202
?Cii|a£m
š k ure te
tratice 12 in 13 mmske ko .•uno več vagonov Ponml t»e pod »Za zaboje* na ogl oddelek »Jutra* 17871-
Hlode
smrekov« in jelove, vsako šoličino in v vseh dolžina' od 4 m navzgor, kupim' 'ranko vagon na ki a iain, ,-ostaja Ponudb* » količini <'n oeno oa naslov- l M* /ušar & Co.. družba z o t Vrhnika.	17879
Pletilni stroj
malo rabljen v brezhibnem tanju. kupimo Ponudbe i navedbo tvorniške znamke in cene pod »Stric kmasc hi ne 43-29» na Interreklain d. d.. Zagreb. Marovska žf< 18104
Pohištvo
lepo spalnico, iedilnlco In preproge kupim proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Pohištvo*.	18085
Razpisujemo
dobavo 80 m' smrekovega okroglega lesa Več se izve pri podpisani Ponudbe je vložiti najkesneje do 25. maja 1928 Direkcija drž. rudnika Velenje. 18127
Radioaparat
rabljen, trioevni, kupim. — Pogoj: prejem vseh evropskih postaj — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Radio 3* 18148
Otroški voziček
športni, samo dobro ohranjen. kupim. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 18186
Lokal
primeren za brivnico, s sobo oddamo takoj v zadruž-li niši »Stan in Dom» ob ržaški eesti 26 Poizve <tctam	18080
Osebno pravico
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra..
18136
Več posl. lokalov
n veliko odprto čupo, na prometnem prostoru v Sp. ^iiški oddam. Ponudbe pod »Obrtni loka!i» na og!a ni oddelek »Jutra*. 17675
Lepo sobo
arketirajio, z elektr. raz-ve-tljavo, v bližini kavarne Evropa takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	181S3-a
Trgovsko
naobražena gdč.
iz boljše hiše, « premože njem, ae želi seznaniti s simpatičnim trgovcem starim do 35 let — radi čimprejšnje ženitve. Prednost imajo trgovci, ki podeduje jo dobro idočo trgovino v prometnem kraju — Samo resne ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra* pod šifro »Plemenito »re« 28» 17865
Opremljeno sobo
v centralni legi, z elektr. razsvetljavo, separirano, s prvovrstno hrano oddam s 1. junijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 18180
9Z 9
V instrumentov
starih, te rabljenih, kupimo za učenje: 2 krilovki, ž trompeti 2 bas-knlovki — Ponudbe na godbeni odsek dokola r Ribnici, Dolenj ko.	18049
Klavir
radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutr<*». 18168
Kratek klavir
poceni prodam. — Klavir posodim na dom ali za dnevne vaj«. — Zima, Stari trg 84/n.	18173

Znana oseba
ki je iz kavam« »Evropa«
preteči-ni torek popoldne v naglici po pomoti odnesla dežnik, naj istega takoj odda istotam.	555

Pekarljo
s stanovanjem, v okolici mesta takoj oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Pekarija».
18153

Stanovanje
2—8 sob s pritiklinami išče v sredini mesta mirna Hranka štirih oseb — čez lan odsotni Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »1 avgust*.	17989
Stanovanje
2—4 sob išče rodbina 2 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ljubljana I*.	18195
Stanovanje
1—2 sob. v stari ali novi >iši išče za takoj ali « 1. unijem štiričlanska mirna -tranka, ki plača 500-600 Din mesečno. Ponudbe aa iglasni oddelek »Jutra* pod Zračno 206*.	18206
Stanovanje
v sredini mesta, obstoječe iz 2 lepih sob in sob«, v katero bi »e lahko postavil železen štedilnik, oddam takoj. Parket in električna razsvetljava Vse pritikline ter souporaba kopalnice — Cena 1200 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
18169
'i 9J A
Sobo
s posebnim vhodom tako] oddam v Gosposki ulici št. 10/1. 18166
Sobo
svetlo in zračno, s posebnim vhodom iz stopnic — oddam uradnici. NasloT v oglasnem oddelku »Jutra* 18088
Družabnika
z 80—160.000 Din sprejme mlad, samski in agilen trgovec v najle[>šem ter prometnem kraju Dolenjske — poleg železniške postaje, za že dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v lastni hiši in lepim mesečnim prometom, v najlepšem lokalu Predpogoj: Samski in marljiv dober manufakturist. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Takojšen pristop*.	18110
8—10 %
obresti in pupilarno varno garancijo nudimo za vloge n» tekoč račun Upravni-stvo »Merkur*. Ljubi intv,
18205
Dvplfi
Zamorček!
Iskrene pozdrave. »Seka*
18137
«Ivo»
V redu prejela Srčna hva-lal Velike spremembe Zdra va. Do groba sajno F voja! Poljube.	18133
Tamara!
Ljubljenka moja — misliš name? Pridi kmaJu — težko pričakujem.
težko 18164
--4
Presenečen, primerne prilike želim, poljub« . . . 18128
Pekarno
lobro idočo, na prometne« kraju v Zagrebu, z dobrimi odjemalci in vsem potrebnim crodjem takoj prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra* pod »Pekarna*.
18124
Preprosto sobico
separirano, oddam s hrano. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*.	18141
Na stanovanje
sprejmem preprostega gospoda na Mestnem trsru št. 24/1.
Opremljeno sobo
« posebnim vhodom iz stopnic, v I. nadstr., v mestu oddam takoj ali s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 18198
Svarilo
Naznanjam, da sem odvzel
zastopstvo FTanju Klemenu, ki nima več pravice prodajati moje izdelke in sprejemati naplačila. Enako tudi svarim pred njegovim pomaga čem Iv Radijem — Fortunat Zagoričnik, opan-čarstvo, Petrovče. 18132
Kateri gospod
bi pomagal mladi vdovi do kakršnekoli službe. Dopise oa oglasni oddelek »Jutra* pod »Nujno*.	18170
Zima
modroce nalbotji« o oajcenejša pr)
M. M A S T F R L tovarna 21 m« >trazišče orl Kranjt
(iOShODINJE poskusite
loaino sredstvo u oodž /anjt drv tai premoga '-»nt>*v»iw Plamen grl V»
«-ir -.renvea	| J
Solnčne zastore
(plaht«) platnen«, po naj
nižji oem po meri Isdeluji-
Rudolf Sever
tapetnik, Marijin trs it. 2.
— Pred nakupom druejf zahtevajte moj prospekt
47
UOUNA PROIMJ» AVTOMOBII OV Ii druge roke:
Oaklana ilmozlna ttoa 1927. 4 rrat* § sedežen, rožei Sa 4000 km skora nov. Oin
Oakland Šport Ton rlnt, 1926 odprt: 5 sedežna teV dobro olraalena. Din (O.OiKi
eč Chevrolet Ton ling-ov. 1927 od »rti 5 sedežni. zelo dobro obra atonem stanln, tna io roženi od Din <0 ono—4s.nor>
'ei Chevrolet Ton rtng-ov, 1926. do br" >branjen', od Ola 20 OAfl .-3S.AM>
• Plat 801 Šport. 4 - sedežen. bre«h-ben. cnme sfco-a sove. Din 40.MM
t Plat 803 odprti I - tedelea. tivrs-no ohranle«. ma!< rožen. Din 85.000
t Itala. idprti 4-se dežen, modema ty o«, t dobreiti ojn. Din 25.000
i S. A. M. dvosed, * Bi. poldirkafal
Din 25.000
Pord. 1926, dobr« ohranjen
Din f 5.000
t Itala, tovorni, ;rt tonski polne trnu' Din 17.000
Peoeeol Šport, 4 se dežen, tipa 26. do bro ohranjen. Cena Din 35.000
Pri
i & M. Baref b [o.
LJUBLJANA
Onnajska cesta 12.
T«'-fon 22-92
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča pisma: Alimentacije, Agilen 70, Berda, Blizu gradu. Brstov grmiček. Berger, Bom Ti iskren, Blago, Bukovina. Bini. Čebelnjak, Ce 10, Dobro ohranjeno, Družabniea, Dober pro-stOT, Dobra bodočnost, Denar zasiguran, Dežela in dobro. Dobra gospodinja. Dom in sreča. Dobro idoČa gostilna. Dober prostor, Dobro 5, Družabnik, Dobra moč Eksistenca 101. Eski Chehir Electron, Edini sin. Fotoaparat. Goto vost. Hči obrtnika. Honorar 777, Honorardno delo. Honorar, Hotel, Harmonija 40, Harmonija — Neal, Inteligenten, Industrija. 58, Konzertflflgel, Klavir, Kio-bučarstvo, Kolo. Lepa prilika. Lokalni zastopnik 3000 Lepa soba, Mimi 22. Močnejši model 3—5 HP Mar-jiv 66, Mlada natakarica. Miren 54. Motorno kolo Mali in veliki Prpič. 15 maj. Maj 25, Mai 28. Mir Mirno življenje. Napredek. Napredek 12, Nizka najemnina, Nakupovalec lesa. Nova soba, Nastop takoj. Obrtni lokal. Osamljen planinec. Osamljena. Premožna. Pisarna julij, Podjeten vrtnar, Perfektna, Ptiči, Peri-
ferija me«ta izključena. Po--trežnica. Poštena moč. Plemenito srce. Parcela 11, Pe-kovs-ki pomočnik. Prometni centrum. Perfektna 19. Po-sten. Prometna točka 41, Ponižnost, Prodajalka. Po-ništvo. Prevztm takoj, R. A. 220, Resna, Robot 29, Resnost, Ribnica, Solidna kavarna, Snažnost, Sreča, Sigurna eksistenca, Solnčna lega. Srečno 119. Simpatična in podjetna, Samostojen, Snažno 32, Sobe za pisarne, ■ikremna sobica, Snažnost, Solnčno stanovanje, Stružnica 303. Solnčno stanovanje 25. Srf-ča Stalno Ljubljana, Stalna služba, Senta 4, Spreten 3, Signren in trezen. Snažno. Stoli. Spe-•iaina stroka 31. Šivilja 555 Šivilja 17512. Stedljivost 5, Tesači, Tehnika, Takoj 400, Temperament. Tri sobe. Takojšnje plačilo, Opeljava 46 Ugoden slučaj štev 168, Uradnik 17990. Volga, Vpeljan 91. Ugodno. Vinofrrad št. 32. Vila 32. Zelo zmeT-no. Zavarovanje, Zaupanje, Zelo ugoden nakup. Zavarovalnica. Zaslužek. Začet-niča. Zaželjena sreča. Zanesljiv« 722. Zračno. Zračno 70. 2imnice št. 800. 150.000 Din šifra št. 1898. št. 8292, št 30/17230, 300. šifra 900, šifra 101, št. 3900. št 216, št. 126, št. 3000, 777.
Najelegaiifiiefši
«&
so pariški modeli,
ki jih nudi najceneje tvrdka
»DOKO*
LJUBLJANA, Prešernova ul. 9, dvorišče.
/-v^ff-. -■ i m $ % mMŽ
J ii' ii* ii- »" r ji
za mizarsko strojarno velike tovarne pohištva, energičen in spreten, dobi službo.
Ponudbe pod »Za — 16254« na Publicitas d. d„ Zagreb
Gunduličeva 11.
Turisti, pozor!
Pred odhodom v planine se oglasito v delikatesi
K. JARC, „Pri turistu"
DUNAJSKA CESTA 7.
Vsakovrstni in najcenejši provijant!
Rodolfo!
Dvignit« pdsmol
18181
Mlada ločenka
nujno rabi 1000 Din poeo-iila Vrnitev po dogevoru. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Hvaležna 94* 18194
Dobra gospodinja
uaj zahtevi pri svojem tr govcu »KAVEN*, »mleto zmes iz aromatičnih in najizdatnejših kavinib snovi — ki daje brez vsakega dodatka najbolj okusno m res zdravo kavo. — Glavna zaloga: H. Starč, Ljubljana-Most«.	17982
Vodne turbine
avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja
G. F SCHNEITER, Skofja Lok^
podjetje za zgradbo vodnih turbin
Konkurenčne cene' Znhtev«ntr ponudVfl Prvovrstne 'eterenr
X© morete izhajati
pri plačevanju oslužbenskega davka brez brošure:
fin. svet JOS MOSET1ZH
Usluzbenski davek
Obsega zakon pravilnik davčne lestvice otrazce za napoved davka raznt izvršilne predpise in puiasmla Brušura velia 18 Din s poštnino vred 20 Din Istotam se dornajo tudi davčne le*tvict za preračunevsnje duvkb po 2 Din ia obrazci za napoved usluihenskeua davka p« 1 Din.
Kniigarna Tiskovne zadruge v Ljubi ani, Prešernova 54,
podružnica v Mariboru, A eksandrova ul. 13.
Urejuje Davorin Ravljoa Izdaj* za JconzorciJ «Jutra» AttoU RiboiUi, Z« Marodno tiskarno d, d. tot dat are ar j a l rane Jezerftek. Z« auenta do» jeudfitmma Alojzij Novak. Vat • LJubljani