DEMOKRACIJA
Leto VI. - Štev. 5
Trst - Gorica 1. februarja 1952
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. —■ Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorice štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
■V
Se nekaj
»Nekam čudno se zdi, da se v dvajsetem, zmaterializiranem stoletju še vedno najdejo ljudje, ki nastavljajo idejne vrednote nad materialne ugodnosti.« Tako so nekateri komentirali stališče, ki so ga zavzeli demokratični Slovenci in naš list do raznih ponudb tržaških titovcev. V poslovnem mestu, kjer je težnja za zaslužkom glavno gonila, je za nekatere ljudi zares težko razumeti, da smo se odrekli vabljivim. ponudbam, ki bi nam v marsičem olajšale vsakodnevne materialne skrbi, s katerimi se moramo boriti.
Res je, prijatelji. Toda cena za take ugodnosti, ki bi jih dobili, cena za rasna odborniška mesta po nedvomno lefiih in koristnih institucijah, ki jih drugi vzdržujejo, je previsoka. Povezani v skupnih odborih bi namreč dejansko izgubili svojo samostojnost, svojo svobodo. To je pa tisto, česar ne damo in ne moremo dati.
Vendar, če smo predpostavili :-dealne vrednote materialnim ugodnostim, nismo s tem napravili koraka, ki bi bil v nasprotju z realnostjo, katkor skušajo to dokazovati nagi nasprotniki. Prepričani smo namreč, da so pretekla štiri leta dokazala, kako važno je, da se v našem javnem življenju svobodno sliši in razlega kritični glas, ki opozarja na napake. V Trstu živimo Slovenci :v pretežkih okoliščinah, da bi lahko slepo izročili zastopanje svojih koristi enemu samemu monolitnemu bloku, ki naj bi imel vedno prav, ki tuij bi bil nekakšna druga izdaja nekdanje Osvobodilne fronte, katera je zagrešila v Trstu doslej že toliko neumnosti. Ali ni morda še danes marsikomu nerodno ko pomisli, kakšni sklepi so bili v letih 1945, 1946 in 1947 sprejeti v skupnem krogu tudi z njegovim sodelovanjem, v trenutkih, ko ni ime’ opore in možnosti, da bi brez strahu svobodno izrekel in uspešno zastopal svoje drugačno mišljenje, iv če,se prav spomnite: tudi takratna Osvobodilna fronta je bila po svojih pisanih določilih in obljubah skupnost raznovrstnih in popolnoma enakopravnih elementov! V bistvu je bila torej presneto podobna tistemu, kar bi želeli fUines titovc: ponovno ustvariti pod drugačnim imenom.
Ce primerjate razmere v takratnih letih z olajšanjem, ki je nastopilo v trenutku, ko je zagledal beli dan naš skromni tednik in ko je v redu potekel prvi ustanovni se iianek Slovenske demokratske zveze, potem, vidite, kako nujno je bilo tako samostojno politično telo in zakaj moramo to težko priborjeno pa čeprav s težavami zvezano samostojnost ljubosumno čuvati. Ne čuvamo je v osebnem interesu ene ali druge vodilne klike, kakor bi to rad očital titovski tabor, kateremu se ne maramo ukloniti, temveč jo čuvamo, ker zahtevajo to koristi naroda, iz katerega izhajamo.
Tudi v svojih predlogih” za novo sodelovanje govore titovci o potrebi y>popolne solidarnosti z narodom v domovini v. Seveda pojmujejoto s o-lidmnost na svoj način; narod in re£im sta pri njih eno in isto. Brez svoje samostojnosti bi jim morali tudi mi v preteklih letih, zaradi svetosti te »solidarnosti«, slediti, kc so ponujali Trst Togliattiju, ko so prepovedovali slovenskim šolnikom, da bi sodelovali na slovenskih šolah, ko so zapustili slovenski radio zato, da bi ga uničili, ko so govorili o nerealnosti tržaške samostoj nos ti, o velikodušnem sporazumu z Italijo itd. Zahvaljujoč svoji samo? stojnosti in neodvisnosti pa smo lahko ves ta čas hodili svojo premočrtno pot, s svojimi skromnimi močmi smo poskušali vsaj deloma popraviti to, kar so drugi kvarili
Upamo, da ne bo nihče tako predrzen, da ne bi priznal, da je prav naia nemajhna zasluga, da je ostal slovenski narod na Tržaškem zvest političnemu načrtu, ki predstavlja v danih okoliščinah zanj najboljšo rešitev, to je samostojnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Tudi današnji povratek titovcev na linijo, ki smo jo mi edini vsa leta zagovarja li v vseh omenjenih vprašanjih, je v gotovi meri posledica naše čuječnosti in našega pravilnega spoznanja politične stvarnosti Tržaškega ozemlja, ki je neizogibno nadvladalo nad njihovimi stranskimi skoki, in to vkljub vsemu njihovemu birokratskemu, tiskovnemu in akti vističnemu aparatu.
Vztrajnost, s katero čuvamo svojo samostojnost, in razlogi, ki utemeljujejo to našo odločitev, so to
SEVERNA AFRIKA V OSPREDJU
Nevarno vrenje je prešlo s Srednjega vzhoda na važno afriško področje, v Egipt in Tunis
V »Demokraciji« smo se že večkrat obsežno bavili iz nevarnim razvojem političnega položaja na Srednjem vzhodu. Izbruh perzijske krize, ki ji je bilo petrolejsko vprašanje le posreden povod (medtem ko je bila neposredna nujnost dogodka podana že s samo novo azijsko stvarnostjo), je z zaskrbljenostjo odel zahodni svet.
tNa perzijskem vprašanju so zlomili laburisti svoja ikopja in nato smatrali za potrebno, da predajo težo vladne odgovornosti svojim konservativnim tekmecem. Morda je sodba .glede laburistične odgovornosti tvegana, kajti izgleda, da so laburisti vodili angleško zunanjo politiko, vsaj v zaključnem obdobju njihovega vladanja, v dogovoru in soglasju s konservativno o-pozicijo. Morda moramo prav temu dogovornemu in soglasnemu nastopanju pripisati dejstvo tako očitnega neuspeha angleških zunanjepolitičnih in gospodarskih prizadevanj v Perziji. Verjetno ne bi šli laburisti brez podpore konservativcev, ki so resno računali s skorajšnjim prevzemom vladne odgovornosti, v tako skrajnost, ki je dejansko upropastila poravnavo nastalega spora. Zmernost v Perziji bi tedaj morda koristila Angliji in sploh vsem zahodnim koristim na Srednjem vzhodu!
Odločni in dobro premišljeni nastop angleške konservativne vlade v sporu z Egiptom, ki je po odpovedi pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju iz 1. 1936 zahtevi umik angleških čet s Sueškega področja in .združitev Sudana pod egiptsko krono, jasno dokazuje, da so bila prav konservativci oni, ki so hoteli z najodločnejšim nastopom rešiti perzijsko krizo in angleško korist. Ce se odločna taktika ni obnesla v Pertziji, ker je bila med drugim zgrešena tudi zaradi neposredne bližine sovjetskega oprezo-valca. je bila edino pravilna na ra k o'v a žnem sueškim področju, kjer ščiti 'Anglija s svojimi koristmi tudi važne položaje zahod-riega sveta.
•Egiptska vlada Nahas paše je računala, da bo kmalu z nepopustljivostjo in napadalnostjo dosegla svoje namene, to je izgon angleških čet s Sueškega področja in združitev s Sudanom. Imenovanje kralja Faruka za kralja Egipta in Sudana je jasno pokazalo skrajno odločnost egiptske vlade, ki je strumno korakala k svojemu cilju ne glede na velike težave, na katere je takoj naletela spričo razumljivih okoliščin. Egiptska vlada ;e
'prav tako odklonila ameriško posredovanje, ki je nudilo dovolj možnosti častnega umika in vključitve v nov :zahodni obrambni sistem Srednjega v.zhoda, v katerem bi mogel Egipt igrati zelo važno vlogo.
O Egiptu sta se Truman in Churchill prav gotovo temeljito pomenila, saj je z izbruhom egiptske krize, kateri je takoj sledilo zelo nevarno vretje v francoskem protektoratu Tunisu, precej nevarno nerazpoloženje muslimanskega sveta prešlo 'z azijskega na afriško področje in se s tem zajedlo v zelo občutljive predele Sredozemlja. E-gipt je odklonil vse spravne poskuse Anglije in tako je vlada kralja Faruka nehote podpihovala skrajne težnje egiptskega ljudstva, ki je medtem organiziralo gverilske edinice, s katerimi je že začelo napadati angleške postojanke ob Sueškem prekopu.
Ni treba poudarjati, da je tak položaj v Egiptu in Tunisu prilično godil Sovjetski zvezi, o kateri je iznano, da spretno podpihuje narodna čustva muslimanskih narodov v
svoje komunistične prevratne namene.
tNi nič čudnega, če se je v takem vzdušju položaj v Egiptu slabšal iz dneva v.dan! Vlada je izgubila kontrolo nad pomožnimi policijskimi oddelki, ki so se zapletali v čedalje bolj krvave spopade z dobro oboroženimi Angleži:	gverilci	so
zrevolucionirali ljudstvo in zadostovala je iskrica, ki so jo sprožili Obžalovanja vredni dogodki v Ismai-liji, da je tleči plamen zajel prestolnico. Upor prebivalcev Kaira proti oblastvom, požig večjega dela hotelov, kinematografov, angleških trgovin in celo nekaj tujih poslaništev je bil najjasnejši dokaz, da je via-da izgubila vso oblast. Kralj Faruk se je pravočasno zavedel resnosti položaja:	razrešil je
vlado Nahas paše, voditelja skrajne, do Angležev sovražno razpoložene politične večine, in postavil na vlado treznejšega neodvisnega A-li Maher pašo, ki velja za prijatelja angleškega naroda.
Proglasitev izjemnega stanja, u-vedba policijske ure, prepoved zbiranja na cestah, aretacija vidnih
socialističnih voditeljev: to so prvi ukrepi nove vlade v torbi z anarhijo, ki je grozila, da zajame vso državo in jo pahne v nesrečo.
S spremembo vlade je bila dana možnost Angliji, da z ameriško pomočjo skuša razvozljati egiptski vj-zel, ki nevarno ovira prve koiake angleške konservativne vlade. Anglija je prav te dni ponovno izjavila po svojem zunanjem ministru Edenu svojo pripravljenost, da u-redi spor z Egiptom, da se pogaja o novi pogodbi, ki naj bi nadomestila prejšnjo, čeprav smatra, da je bila prejšnja protizakonito enostransko odpovedana pred zapadlostjo določenega roka. Vendar pribija Anglija, da se nikakor noče in ne more odpovedati svoji odgovornosti, ki jo ima pred vsem svetom glede obrambe Sueškega prekopa.
Kaj bo na angleško ponudbo odgovorila nova egiptska vlada? Brez dvoma bo njen odgovor odločilen za bodoči razvoj dogodkov ne samo v Egiptu, ampak tudi v Tunisu. Zato ves svet !z razumljivo vzne-mirnostjo pričakuje besedo Ali Maher paše.
Ruska sramežljiucst narašča
Hudo za ideje in politične zamisli, katerih izsledki ne smejo na beli dan, ker bi jih svetloba resnice uničila in pred celim svetom razgalila
Pred kratkim je sovjetski (zunanji minister Višinski predloži! Organizaciji združenih narodov v Parizu nov prediog za nadzorstvo nad a-tomjsko energijo. Tudi ta predlog je bil seveda sestavljen tako, da bi kolikor mogore zastiral poglede' mednarodnega nadzorstva. Ze ob otvoritvi zasedanja Združenih narodov smo ugotovili, da do učinkovitega nadzorstva nad atomsko e-ijertgijo ne more priti paradi trdovratne sramežljivosti Sovjetije;'- ki ima več ko preveč razlogov, da.svoje čare prikriva radovednim zahodnim snubačem. In vendar je Višinski sedaj voljan vsaj narahlo Zavijati 'rokave svoji čednostni matroni. Ampak noben snubač ne kupuje mačke v vreči . ..
Ob istem času, ko je Višinski odkrival v Parizu boljševiške čare i novim predlogom o nadzorstvu nad atomsko energijo, so prejeli diplomatski zastopniki v Moskvi okrožnico sovjetskega zunanjega ministrstva, 'V kateri jih' ta obvešča, da se mu zdi potrebno še globlje potisniti zastirala nad socialistično do-
Voditelji Vzhodne Evrope v izgnanstvu so zborovali
21. do 24. januarja se je vršilo v Londonu zborovanje Konference za evropsko gibanje, katere se je udeležilo nad 100 voditeljev dežel Vzhodne Evrope, ki so pod sovjetskim gospodstvom, skupno z raznimi voditelji Zahoda. Na zborovanju so razpravljali o delu komisije za Vzhodno in Srednjo Evropo, z >>-žirom na pomoč, ki naj jo nudi komisija vzhodnim Evropejcem pri obnovitvi svobode. Zborovanje je izdelalo načrte za pomoč milijonom ljudi, ki so zasužnjeni za železnim zastorom.
Glavni tajnik konference Josip Retinger, ki je bil svoječasno svetovalec poljskega ministrskega predsednika Sikorskega, je izjavil, da nimajo demokratični voditelji
rej težki, pomembni in dokazani. ne pa nerealni. Slovenci na Tržaškem potrebujejo, krvavo potrebujejo svojo samostojno in neodvisno politično organizacijo. To jim hočemo tn moramo nuditi tudi v bodoče, pa čeprav naj bo ta organizacija brez lastnega doma, brez luksuznih prostorov in številnega u-radništva.
Strah, da bi se s tem okoriščali narodnostni nasprotniki Slovencev pa bomo odpravili tako, da bomo kakor doslej, tudi v bodoče podpirali vsako akcijo, za katero bomo po svobodnem poudarku smatrali da je splošno narodno koristna in potrebna.
Toda pri tem moramo stati na lastnih nogah ter se moramo izogibati vseh podžaganih bergel, pa če prav so še tako lepe in zapeljive.
* » *
nobenih napadalnih namenov 'pr.oti Sovjetom. Paul Aurer, član mad-žrrškega narodnega sveta, pa je dejal, da ne .bo Sovjetska zveza prav nič izgubila ha svojem ugledu, če pristane na obnovitev svobode Vzhodni Evropi. Vzhodnoevropski narodi žele pustiti Sovjetsko zvezo na miru, a tudi ona naj se ne vtika v notranje zadeve svojih sosedov. Svaril je Zahod pred tako ureditvijo, ki foi za stalno prepustila satelitske države Sovjetski zvezi.
Predsednik Boddington Behrens pa je še pred otvoritvijo konference izjavil, da postaja ureditev spora s Sovjeti .tem nevarnejša, čimbolj narašča moč Zahoda. Ta ureditev pa bo 'prinesla svobodo tudi danes zasužnjenim vzhodnoevropskim narodom. Za ta trenutek pa se morajo ti narodi 'že sedaj pripravljati, da bodo lahko izpolnili vrzel, ki jo ibodo pustila v njihovem življenju sedanja leta nesvo' bodnega življenja.
movino. Verjetno so omejitve z dne 30. septembra 1948, ki so tujim > čem zaprle vse baltiške republike, Belo Rusijo, .Zahodno Ukrajino, ob- ■ sežne dele Kavkaza, skoro celotno Srednjo Azijo, pretežni del Sibirije in arktičnih predelov, še vedno dopuščale pohujšanje Zahoda. Sedamja nova (zastirala so se pre-grniia .tudi še na: Pskov, Vitetosk,. Gomel, Brjansk, Poltavo, Harkov, Kiiovgrad, Sčerbakov, Cerepovec, Jardslav, Saratov, Ckalov, Ufo, Ma-hač - Kalo, Astrahan, Novosibirsk, Stalinsk, Omsk, Tornsk, Igarko, Ce-remhovo in Jakutsk.
Z izjemo Leningrada, Moskve, O-dese/ in Tiflisa je nad tri četrtine vseh sovjetskih mest z nad 100.000 prebivalci sedaj za tujce zaprtih. Ce seštejemo vse za tujce prepovedane površine Sovjetske zveze, potem je nad polovico površine Sov-jetije pod zaporo. Poleg tega se smejo tujci .gibati okrog Moskve le iznotraj pasu, ki so ga skrčili od 50 na 40 km. Sedanja zapora obsega vsa industrijska središča in železniška križišča. Z zaprtjem Stalinska je iza tujce nedostopno zadnje mesto v Osrednji Sibiriji, z zaporo mesta Jakutsk zadnje dostopno mesto Vzhodne Sibirije, z zaporo ličarke pa edino okno v arktična področja Sovjetske zveze.
S tem je Višinski ponovno im na nedvoumen način potrdil, da se čari sovjetske device s pospešeno hitrostjo spreminjajo v skazila, 'ki jih je treba skrbno prikrivati pred skrajno neprijetno resnico. Mogoče pa je tudi, da postavljajo kremeljski čuvarji svetovnega miru na teh neznansko prostranih (predelih bolj-ševiškega socializma golobnjake, iz 'katerih bodo v svet preplavili z množičnimi poleti golobov miru . . .
Druge novice pravijo, da bodo odslej .zahodni komunisti obiskovali 'Sovjetsko ‘zvezo samo še simbolično — na sedežih sovjetskih poslaništev. Ni namreč prav nič potrebno, da zahodni komunisti s svoji-
Nočejo jih—
V angleškem parlamentu so pred par dnevi razpravljali o zanimivi pritožbi angleških rudarjev proti priseljevanju italijanskih rudarjev.
Angleški rudarji zahtevajo, naj se ukine priseljevanje italijanskih rudarjev; v kolikor so pa že na de lu v angleških rudnikih, zahtevajo Angleži, naj se Italijane zaposli ločeno o,d njih in nastani v posebnih taboriščih ločeno od naselij, ker povzročajo Italijani s svojim »sex -appealom« veliko nevarnost za angleške žene in dekleta.
mi obiski motijo delovni čas nove petletke, ki je iže mad eno leto uzakonjena, pa o njej še ni ibila napi-ana ali izgovorjena niti ena sama beseda. Celo Riko Malalan ne ve ničesar o njej. Hudo je za žensko, ki mora svoje ne.dostatke prikrivati od .pete do temena, hudo za gospodarja, ki ob belem dnevu zaklepa hišna vrata, čeprav se sam in njegova družina niti ne zgane z doma, hudo za ideje, katerih izsledki ne smejo na dan, ker bi jih svetloba resnice uničila.
Spopotilo „BSRP“
Osebe, ki’ imajo svoje sorodnike, iznanee ali prijatelje v krajih Chicago, Joliet, South Chfcago, Gary, Lemont, Argo, Berwyn, Wangegan in CiceTO, jih lahko presenetijo pozdravom ali čestitko za rojstni dan, obletnico poroke in‘podobno preko slovenskega chicaškega radia.
Taka čestitka ali pozdrav mora obsegati točno ime in naslov pošiljatelja in namembnika. Vsebina naj bo kratka in jasna, ker daljših pozdravov ne bo mogoče sporočiti. Izrabite priliko za bližajoče se velikonočne pravnike!
Naslovite dopise na: »American-Slovenian Radio As-sociafion«	WHFC - 1450,
820 North Wabash Avenue,
Chicago 11, Illinois.
DiojoShi napad
na ljubljanskega škofa
Ko je ljubljanski škof Vovk v nedeljo 20. t. m. obiskal .Novo mesto, je vnaprej pripravljena skupi-aktivistov uprizorila nanj divjaški napad. Obmetavali so ga z raznimi predmeti, med ostalim tudi s steklenicami, napolnjenimi iz bencinom. Slednjič so ga pa zažgali. Visoki cerkveni dostojanstvenik je dobil pri tem hude opekline.
Jugoslovanska oblastva se -v svojem poročilu o 'dogodku izgovarjajo, da je bil napad .»reakcija družin .padlih partizanov«. Toda taki izgovori ne bodo veliko pomagali. Ves svet ve, kako se v totalitarnih državah taki podvigi pripravljajo in izvajajo. Tudi če se oblastva sama pri tem dogodku neposredno niso vmešala, vendar ne morejo zanikati, da so z vedno novimi procesi proti duhovščini in s proticer-kveno gonjo svojega časopisja duhovni pobudniki in načrtni ustvarjalci stanja, v kakršnem se potem dogajajo 'taki sramotni primeri.
Kakšno je dejansko zadržanje ■>-bi a st e v se je videlo tudi ob prilik! tega napada. Policija je zaščitila škofa šele potem, ko je bila glavna naloga napadalcev opravljena. Ranjenemu človeku pa niso nudili takojšnje pomoči, čeprav so v Novem mestu 'zdravniki in 'bolnica, temveč so ga odpeljali v Ljubljano, kjer je šele dobil zdravniško nego. Po sta-Tih običajih, danes celo predpisih, se nudi takojšnja pomoč celo ranjenemu sovražniku na bojnem poliu. le komunistična oblastva ne priznajo te pravice niti svojim lastnim državljanom, čim ne trobijo v njihov rog.
Sam dogodek, polivanje žive osebe z bencinom in njeno zažiganje, nato pa še nesamaritansko obnašanje odgovornih ob la st e v mečejo pač kaj temno senco na razmere v Sloveniji. Svet bo pa zopet imel v tem dokaz, iz katerega bo sklepu’ o kulturni stopnji našeea naroda, ki mu komunisti zapravljajo ugled.
PpitožbB belpijshih in francoskih padarjev
Belgijski in francoski rudarji se pritožujejo zaradi vsiljivosti italijanskih priseljenih rudarjev, ki hočejo uvesti dvojezično, če že ne popolno italijansko uradovanje v vseh organizacijah, v katerih so včlanjeni kot gostje.
Kaj naj k temu porečemo tržaški Slovenci?
Resolucija
Na seji širšega odbora SDZ za 'STO dne 27. januarja 1952 je bila sprejeta, po temeljiti razpravi, soglasno sledeča
RESOLUCIJA:
1) SDZ .za 'STO ugotavlja, da sta bita urzavna zastava in državni 'gi D STO-ja pravnoveljavno določena v ci. « skalnega statuta za yHO, .ci je sestavni dei mirovne pogodoe z .Italijo, kateri se glasi: zastava STO-ja bodi stara zastava tržaškega mesta in zgodovinski gib tega mesta — državni grb SliO-ja. Zato obsoja gonjo italijanske iredente pod vodstvom tržaškega župana proti državni zastavi STO-ja, protestira proti odstranitvi tržaške zastave * mestne hiše, zahteva da se ta zastava zopet izveša, in odobrava nastop občinskega svetovalca dr. J. A-gnelelta v tržaškem občinskem svetu, ki je iz protesta proti samovoljnemu in nezakonitemu postopanju župana in večine glede cržaške zastave zapustil občinsko 'zbornico.
2) Ker državljanstvo STO-ja pravnoveljavno obstoja že od trenutka, ko je 15. septembra 1947 s pravomočnostjo mirovne pogodbe prenehala italijanska suverenost nad STO-jem, poziva se ZVU, naj po štirih letih vendar vzame resno v roke ureditev državljanstva na tem Ozemlju v smislu čl. 6 stalnega statuta ter da onim osebam, ki niso imele 10. junija 1940 italijanskega državljanstva, ki pa v Trstu stalno bivajo in imajo vse .pogoje za pridobitev državljanstva na podlagi ■zakona od 13. junija 1912 št. 555, prizna vse pravice, ki jih uživajo državljani na tem ozemlju.
3) floziva iZVU, naj prične sama izdajati potne liste za inozemstvo.
4) Zahteva, naj ZVU na podlagi čl. 2 provizornega statuta 'uvede enakopravnost slovenskega je-izika v smislu čl. 7 stalnega statuta v vseh javnih upravah in u-radih ter sorazmerno zaposlitev slovenskega uradništva.
5) Zahteva, naj ZVU posreduje pri tržaški občini, da prevzame v svojo upravo vse slovenske o-troške vrtce v tržaškem mestu, ki so vzdrževani od ustanove »Opera Asili Infantili«, in da odpre vse one slovenske otroške vrtce, za katere se je javilo zadostno število otrok, v prepričanju, da odrekanje slovenskih otroških vrtcev pomeni danes indirektno poitalijančevanje slovenskih otrok, ker so prisiljeni od gmotnih razmer, v pomanjkanju slovenskih, obiskovati italijanske otroške vrtce. Obenem naj ZVU poskrbi, da »Opera Asili Infantili« prekliče pobiranje šolnine od otrok, ki o-biskujejo njene vrtce.
6) Poziva ZVU, naj določi čim-prej dan za občinske volitve, ki so bile oktobra odgodene in naj ostanejo v veljavi vse vložene volilne liste z odnosnimi podpisi, v kolikor ne bi posamezna stranka sama predlagala spremembo.
SDZ za STO
Italija io Alahov met
Sodobnikom je še v spominu teatralna poteza, ki jo je zaigral Mussolini v Libiji, ko je sedel na konju in pričel mahati s »prerokovim mečem«. S tem se je postavil za zaščitnika muslimanov, seveda — proti Angliji in Franciji.
Kasneje so se Italijani sami aelo norčevali iz te mussolinijevske politike. Toda izgleda, da je tak meč italijanskim politikom še vedno precej pri srcu. Ko je Egipt enostransko prelomil polnoveljavno pogod-oo z Veliko Britanijo glede Sueškega prekopa, se je Italija namreč velikodušno ponudila, da bo posredovala. Kot da je sploh kaj posredovati, kjer je krivda tako očitns, in kot da je Anglija tako na psu, da jo bo prav Italija reševala!
Britanci so seveda na to ponudbo kaj čudno zavrteli z očmi. Toda to še ni bilo dovolj.
Znano je, da je sedanji transjor-danski kralj Talal, iza razliko >d svojega pokojnega očeta, sovražno razpoložen do Velike Britanije. In čudno je, da je par mesecev po svojem stopanju na prestol obiskal Rim, kjer je bil sprejet z vsemi častmi. Da ni prišel tudi on gledati meča braniteljev »prerokove vere«?
Nepristranskemu opazovalcu namreč izgleda, da hodi italijanska politika v odnosu do Bližnjega vzhoda nekam čudna in nevarna pota. podobna tistim, na katerih se je enkrat že pošteno opekla.
VESTI z GORIŠKEGA
...SAMO MANEVER...
Borimo se za pravice in svobodo vsega zatiranega slovenskega naroda I
V Gorici dne 1. februarja 1952
Nekaj tednov sem prisostvujemo in opazujemo napore titovskih organizacij, da bi ponovno pomaso-vile ves slovenski živelj v zamejstvu. Ker je žarišče teh naporov \ STO-ju, ni pri nas .tako vroče kot itam: do nas prodrejo le še posamezni toplotni zanki, ki trenutno ogrejejo naš narodni sentimentalizem, a inabeden svetlobni žarek. Nasprotno, ker so babičevci v izadnjem času kaj gostobesedni, jim včasih pridejo 'tudi nekontrolirane in necenzurirane besede, ki so osvetlile njihovo »narodno enotnost«.
Doslej ismo na Goriškem opaizo-vali 'to dogajanje z zanimanjem in smo mirno zasledovali razvoj, ki smo ga že vnaiprej poznali. Opevana »narodna enotnost« vodi le v ponovno pomasovljenje! Ker pa vemo, da iščejo titovci deoate in polemike » komur koli, samo da lahko ob takih prilikah sejejo svoje seme, smo doslej molčali. Ce smo danes napisali nekaj misli, smo jih napisali za duhovno svoibodne Slovence :n ,za t^ke, 'ki še radi mislijo s svojimi možgani. Besede so le puhla ,pena — in tako so pena tudi besede, izrečene na štandreški konferenci, kajti .sledilo jim ni niti eno dejanje. Iz .tega upravičeno sklepamo, da gre pri D F’S izključno za politično propagandni manever, ki naj zopet vzpostavi zmedo tam, kjer se je od lanskih volitev začela uveljavljali urejenost.
Mi se od usodnega dne podtpisa mirovne pogodbe zavedamo, da smo narodna manjšina, ki ne sme umreti in se za obstoj in pravice >te manjšine vztrajno in nekompromisno borimo v izavesti, da moramo ohraniti svojo borbenost neokrnjeno in da jo moramo stopnjevati do skrajne možnosti. Pri-jemljive dokaze tega našega borbenega hotenja daje goriški javnosti naš svetnik Rudi Bratuž.
V najkočljivejših trenutkih našega političnega življenja smo opeto-vano dokazali svojo dobro voljo za enotnost in skupnost, toda DFS je že od svojega rojstva sem v raznih irat elancnih Objemih zasledovala drugačne in druge koristi: »Edini (zastopniki« goriških Slovencev so topoglavo izasledovali izključno in samo partijske koristi, kar za preteklost dokazuje poslanec Beltrame in za ‘bodočnost morda Cucchi in Magnani. Kdor se pa drzne nasprotovati tej bog ve od kod de-kretirani DFS politiki, je ožigosan kot izkoreninjenec in narodni izdajalec.
Ker je DFS do danes vendarle spoznala, da »suhi lipov list« na narodnem drevesu ni odpihala prva sapica, temveč da je bujno ozelenel in tisočero brsti, hoče te sveže in bogate življenjske sokove srkati v svoje ošibelo telo: v agoniji pa (zopet sanja megalomanske sanje o morebitnem ,bloku, na katerem bteisiti siirtboi partijskega božanstva.
Trezen in pošten slovenski človek, ki se je z lastnimi silami izvil iz neizprosnega objema nasilne in ustrahovalne titovščine, se ne bo dal ponovno zapeljati od ubranega petja -rdečih siren v isti objem. Naš človek je pripravljen objeti vsakega iskrenega in poštenega .brata, toda med lahti, ki so se oskrunile v raznih fratelančnih in kompartij-skih konkubinatih, se rie more vre-e; kar tako.
■Na Goriškem pričakujemo že od junija te nežne izlive rdečih in ■zardevajočih 'tovarišev: dolgo že zaznavamo odmeve šušljanja o »enotnosti« in končno je bruhnilo n« dan masovno populariziranje iste. Mi pa ostajamo v svojem zakrknjenem sektaštvu, kljub priznanju da: »Borb« izaitiranega naroda ni nikoli reakcionarna.« (Babič). S tem je itn. nas predvsem padla stara amer-javka »reakcija«, kajti mi se borimo za pravice in svobodo vsega zatiranega slovenskega naroda. To priznanje »edinih zastopnikov« Slovencev nam je dragoceno!
Ce je DFS, in vsem titovskim organizacijam v izamejstvu, šlo res za to, da se bori samo za narodno ohranitev manjšin, potem je ta program morala začeti Izvajati ali zaradi strankarske zagrizenosti titovske diplomacije zdrkniti zopet na stopnjo narodne manjšine. Ta diplomacija mi zaščitila narodne manjšine v zamejstvu niti a. mednarodno pogodbo, predvsem zaradi svojih zmotnih političnih ciljev:
Vojni invalidi
Na sedežu zastopstva vojnih invalidov v Gorici - Via Randaccio 14 - deluje ambulanta. Odprta ;e vsak torek od 10. do 11. in vsak četrtek od 12.30 do 13.30 ure.
Nezaščitena manjšina naj krepi fratelančne organizacije in naj tako j a č a sile PCI ter naj se bori izključno za partijske cil j e. Tako so modri in nezmotljivi voditelji KPJ žrtvovali slovensko narodno manjšino v Italiji svojemu komunističnemu ibožanistvu.
Publicist Sperans-Kardelj je že pred drugo svetovno vojno očital slovenski narodni manjšini v Italiji, da je sama 'kriva svojega gorja in .bede, ker se ni oslonila na »napredne italijanske mase«. Ne čudimo se, da je iskušal to trditev kot zunanji minister FLRJ tudi praktično dokazati s prisilno fratelančno oslonitvijo slovenske narodne manjšine na POI. Svetovni politični dogodki in naše ljudstvo pa so mu poskus temeljito pokvarili.
Verjetno se ibliža doba, ko bo treba 'pred (zgodovino prevzemati odgovornost za vse napake. Od tod se je pojavila potreba 'zmobilizirati ves .zavoženi »napredni« aparat, da bi lovil kaline, katerim bi potem po znanih KPJ receptih naprtili odgovornost rza izumiranje in smrt slovenske narodne manjšine v zamejstvu.
Partijsko vodstvo KPJ se dobro zaveda, da je DFS med našim ljudstvom na preveč majavih nogah, da ,bi lahko ositala »edini« zastopnik Slovencev v Italiji. Zaradi tega :e odredilo Demokratični fronti Slovencev 'pomlajevalne poskuse s pretokom sveže sopotniške krvi. Novi sopotniki pa naj bi 'postali kar vsi še duhovno svobodni Slovenci.
Naenkrat, čez noč, je nastala j?o-treba po »enotnosti vseh Slovencev«. Ali ni to izopet krinka rza staro težnjo, podrediti si vse, poma-soviti še 'zadnje ostanke Slovencev v izamejstvu? Upravičeno smo nezaupljivi, saj nam o enotnosti pridigajo ljudje, ki so nasilno oropali slovensfko narodno manjšino njenih voditeljev (na primer Uršič!). I-skrenosti teženj po enotnosti je pač treba prijemljiveje dokazati kot z visdkodonečimi, a puhlimi besedami kompromitiranih .gromovnikov.
Od .titovcev 'propagirana »enotnost« :bi pomenila prizhanje partij-
ske politike, in s tem priznanjem bi svobodni Slovenci zdrknili med titoistične sopotnike!
Mi priznavamo suverenost edinole narodu; kako tbi se mogli bratiti ‘z nasilniki, ki so to suverenost zatrli?
Mi naše titovce dobro poznamo! Vajeni smo, da danes '.zametujejo to, kar so še včeraj najsveteje prisegali. Vemo, da jim pride vse prav, samo da se ohranijo na oblasti — bodisi podrepnišfcvo Sovjetom 'bodir si priskledništvo pri kapitalistih. Njihove poti so 'prostrane in njihove barke iplavajo v brezbrežnost. Kje bodo pristale v bližnji bodočnosti . . . ?
Zmedo, ki so jo prinesli med naš narod, ne bodo odpravili po tej poti. Zato naj :bodo vsaj toliko iskreni, kot je njihov oproda Race, ki poudarja: da ni treba še nadalje .vztrajati na vzpostavitvi enotnosti vseh . . . Slovencev.
Stoletnica rojstva fl. Gregorčiča
Letos praznujemo goriški Sioven-ci stoletnico rojstva dr. Antona Gregorčiča, ki se je rodil 2. januarja 1852 na Vršnem pod Krnom, u-mrl pa v Gorici 7. marca 1925.
Življenje dr. Antona Gregorčiča je neminljivo povezano z verskim, prosvetnim, političnim in gospodarskim napredkom goriških Slovencev. Kot duhovnik je namreč bil profesor bogoslovja v goriškem Semenišču; na prosvetnem polju pa je ustanovil »Slovensko bralno in podporno društvo za delavce in o-brtnike« ter se sploh učinkovito u-dejstvoval pri prosvetne mdelu. Pripadal je Slovenski ljudski stranki in bil je urednik raznih listov. Ustanovil je »Narodno tiskarno«, »Goriško ljudsko posojilnico«, nato pa tudi »Centralno posojilnico«. Izvoljen v deželni .zbor leta 1885 in v državni leta 1891 se je povsod izkazal kot prvovrstna ustvarjalna sila, ki ji ni bila nobena ovira ali t e ž k o č a nepremagljiva. »Šolski dom«, »Simon Gregorčičev dom«, »Mali dom« in »Novi dom« so lepe
stavbe v Gorici, ki pričajo o njegovem neumornem delovanju in o njegovih zaslugah. Ustanovitev slovenske ljudske šole in otroškega vrtca pa dokazujeta njegovo stremljenju po prosvetnem napredku našega ljudstva. Vse to pa je le bežen pregled njegove genialnosti!
Goriški Slovenci se hvaležno klanjamo spominu dr. Antona Gregorčiča Zelo na mestu bi bilo da se tudi naša šolska mladina spomni na primeren način neminljivih zaslug tega velikega goriškega Slovenca!
KMEČKA DELAVSKA ZVEZA
v Steverjanu vabi vse svoje člane na letni občni zbor, ki bo v nedeljo 3. februarja 1952 popoldne v prostoru g. 'Terčiča na Valerišču. Dnevni red je sledeči: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora, slučajnosti.
Istrski begunci solidarni z Egipčani
Goriško iredentistično središče i-strških beguncev je te dni poslalo egiptovskemu predstavniku v Rim brzojavko, v kateri izraža svojo popolno solidarnost z egiptovskim ljudstvom.
Čudno se nam zdi, da ti gospodje priznavajo Egipčanom pravico do popolne svobode, za katere se mi Slovenci še z besedo ne smemo potegovati pod laškim terorjem! Oči-vidno so vse prej kot iskreni: vsekakor veseli jih, da padajo Angleži! . . .
Obletnica hrvavega »procesa" v Cerhnem
Pred osmimi leti so slovenski komunisti uprizorili krvavo tragedijo. Zbrali so 21 nedolžnih ljudi — med njimi oba kaplana, Piščanca in Slugo — in jih obdolžili sodelovanja pri nemškem napadu na Cerkno. 'Vseh 21 ljudi je bilo ustreljenih. Koliko so bili krivi, si lahko predstavlja vsakdo, ki vsaj malo pozna
zločinsko taktiko komunistov, ki nimajo nobenega pomisleka, ko jim gre za uničevanje svojih idejnih nasprotnikov. Pred ljudstvom, ki jih je .začelo spoznavati, so morali oprati svoj zločin nad Cerknom, katero so Nemci, izzvani prav s strani komunistov, napadli. Vso krivdo, in odgovornost so vrgli na najbolj nedolžne ljudi v vasi, katere so potem zločinsko mučili in umorili. Ko bodo ljudje lahko res svobodno govorili, bo prišla vsa zadeva v pravi luči na dan tudi za širšo javnost.
Za te nedolžne žrtve bo v nedeljo 3. februarja spominska sv. maša ob 9. uri zjutraj na Travniku.
Obmejni trgouinshi odnošaji s Slovenijo
V decembru m. 1. je bilo izdanih 9 uvoznih dovoljenj v skupnem znesku 10,129.500 lir in 12 izvoznih za 18,786.819 lir. Uvoženo in izvoženo blago je v glavnem enako kot v prejšnjih mesecih: les, črevesje, ko-
nji. Zaradi slinavke je promet z govejo živino popolnoma ukinjen. Pri izvozu pridejo predvsem v poštev razni nadomestni deli za motorna vozila, električni material in mehanična oprema.
PREVEC SHODU
Nje dolgo od tega, ki su se u Ce-dade zedinili neki poslanci pokra-inski an župani od naših benečan-skih občin. Na sej su :bli gosp. Can-dolini, kolonel Olivieri, gosp. Bor-gomanero itd. Čudno nam se zdi. di su teli krat nardil shod u Ceda-de, zakaj teli možje, pred volitvami, su se zedinjuval u Sv. Petre Slovenov. To kaže, di gospodi, ki igor smo menjuval, so .zlo preskarbi, zakaj za edan duh čas njemajo vic .'trebo oglasu naših iudi an zato sto* reju u Cedat prit našim županom, •kakor oni bli majhani hlapci.
Pa pustimo proceduro an .začnimo govorit od telega shoda. Videmski časopisi su rekli, di gospodi ko-loneli su se 'zedinli za študjerat use probleme, kateri interesirajo našo Benečijo an iza ih rešit u kratkim času. Teli buogi koloneli nam se usmilijo tarkaj, ki študjerajo naše prdbleme an mi mislimo, di glava ih muore zlo boljet. Začel su študjerat naše probleme po drugi posvetni vojni an še dones njesu bli rješeni. Ceste, šole, akvedote, ki vic-ikrat su nam bli obljubil, ih nje o-bedan naredu an zato je čas končat študjerat, kadar na gre nič tu igla-vu. (Nje trebo shodu, zakaj videmski gospodi Candolini, Olivieri itd. vejo, katere reči ima Benečija 'tre-bo, an kadar oni prideju u Cedat ali u Sv. Petar Slovenov, zdi nam se, di nas imajo za norce. Naj na hodeju tako pogost h nam an naj gre jo kajšankrat u Rim. Samo u Rime more ju rešit naše probleme, izakaj tam imajo denar. Ci videmski gospodi poslanci nas imajo tako radi (sa nimar študirajo naše probleme), -zakaj na grejo usi kup u Rim an naj prašaju na' ministerstve e-dan miljardo lir za use potrebinje Benečije? Zato, kadar se sednejo u avto, naj rečejo šoferju, di naj gre pruot Rimu, a ne pruot Čedadu. Benzin. ki oni gospodi ji žgejo, kadar prideju na shode u Benečiju, ga torez speha nucajo, an kar je ža-lustno je, di ga mi buos saromaki plačjamo z daukam.
Zato je treba končat s telim sho-dam, kateri Benečiji na nič dobre-
ga prinesijo; na shodah se na dela druzega, ku govori . . . govori . . . an govori. Usi vejo, di samo iz go-vorenjam se na nič konkretnega nardi. Tuo naj vejo an župani od naših občin, kateri nikdar njesu služil /fič. Vejo naj naši župani, di za Benečijo, boju prišli dobri časi samo, kadar ona bo imela veliku avtonomijo, kadar dauk, ki naši Benečani plačjuvaju, .bo služu za našu daželu.
Vejo naj, di či sta dva velika šauražnika od tele avtonomije, ona se kličeta: gosp. odvetnik Candoli-ni an kolonel Olivieri. Tala dva gospoda sta iz'lo >zveže n a z rimskim ministrom an kadar prideta na shode, ne prideta 'z namenom, di boju pomagali Benečiji, anpak prideta poslušat, kater je naš položaj.
Ci oni videju, di naše ljustvo ne-če od lakut an mizerje, na pošlijaju dinarja za potrebe pa še druge o-rožnike, di ga ibo zdol daTŽal. Nje dolgu, ki u Srednjim su teli orožniki u izajpor djel naše žene, katere su ble šle na županstvo prašat, di začnejo delat cesto, neko cesto, ki glih gosp. Candolini an Olivieri su bli obljubil u nekim shodu. Zato pa vic shodu, vic orožniku u Benečiji.
Benečan
MAJHANE NOVICE
POTBBNiESEC: U naši občin su dve stare cerkvice, tako stare, ki je zlo škoda ih zapustil. Edna je Sv. Lou-ranca na Mersinskim an ta druga Sv. Uonha na Konškim. Tu tolo zadnjo su začel kumeti senuo klast an na bo dugu, ki ga fooju kladli an tu toparvo.
Tele cerkvice su ble nardite okrog XV. stoletja an naši stari so ih zlo branil.
Zakaj pa ti mladi ih ne branjo? SOVODiNdiA: U časo vojne naši kumeti so morli dat partizanam obilno žvine. Pustil su im partizani ptardila za krave an jenice, ki su im dal judje.
Paršla je uon postava od ulade, de boju plačjal žvino, ki u vojni so izgubil naši kumeti.
Na Furlaniji smo slišal su žej’ plačjal tolo vojno škodu an u naši občin kada .pa?
SV. BET AR SLOVENOV: U naši občin imamo šolo za učitelje, u kateri učijo puno profeksorjo. Telih je doilme z južne Italije. Tako je, di meridionalci šlužio an naši pro-feksorji pa gledaju. Dib ble par nas slovenske šole tbi na oni 'gledal! .SV. L0NAR/T: Spet prosimo, di na županstve se boju interesiral iza naše ceste, katere z)o slabe so. Ci one ne boju postrojene, preča na boju hodil avtobusi an kamjoni po njih. Tako je pri nas. di namest naprej iti, se gre nazaj.
Ali ni res gospot župan?
GERMEK: Snjeh je pado par nas an -zato korjera na voz vic do Pa-cuha. Potrebo 'blo cesto počedit, di ibo mog1!a korjera hodit. Tek bi se muoro za to brigat, bi blo županstvo par Klodicje.
DREKA: Zlo tarduo se šluž kruh na naših krajah an zato pa naši fantji muorejo'u tujdke rudnike delat. Pa usi ne morejo iti an puno prespo-slenih (dižokupato) imamo. Bi na blo slabo, di naš župan bi se malo interesiral za dižokupate! .SRJEDNJE: Cesta, ki od Zamira pride u našo občino, je zlo garda. Cas bi bil, di naše županstvo bi se za to interesiralo. Bi na blo slabo, di an s ceste, ki pelje u Prešerje, bi ju nardil do cerkve sv. Pavla. Tuo bi mogli nardit sami judje, zakaj je zlo garduo, di do naše velike cerkve na pride cesta. PRAPROTNA: U naši občin je edan star muost, pot kater nje dolgo te-:ga je odletel edan avto. Je odletel, izakaj most njema ograje. Zlo je star an slab 'tel most an špotlivo je, di naše županstvo na misle ga postroiti. Ka čakaju, di bo šla pod an tud korjera, ki voz u Goricu? Ci kajšan ibo izginu, duo bo kriu tega?
TORJAN: Vasi iz naše občine, ki se kličejo Mazarola an Tamora su ble zažgane u časo vojne. Nek je blo popravljeno, pa le malo. Preveč obljub nam je ulada nardila, di nam bo pomala, pa skor nič nam nje dala. Kada se boju zmislil na naše buoge požgane vasi?
DOBERDOB
Tudi »Soča« kot prej »Primorski dnevnik« se zaganjata proti našemu občinskemu svetu in se pritožuje, da nimajo njeni somišljeniki dvorane na razpolago za njihove prosvetne namene. Taka trditev je prazna, kajti dvorano lahko dobijo_ tudi somišljeniki »Soče« in »Primorskega dnevnika«, če jo le želijo. Morajo pa upoštevati, da jim dvorana ne more in ne sme biti na raizpolago vsak čas, kadar in kakor si oni želijo. Menimo pa da gre »Soči« in »Primorskemu dnevniku« samo za to, da nekaj pišejo, tudi če se s tem le smešijo, ko jim odgovarjamo z ugotovitvijo resnice. Ali mislita »Soča« in »Prim. dnevnik«, da bo naš obč. svet vodil prosvetno de'lo rdečih bratcev? ... To bi bilo že preveč!
RUPA
V torek predpoldne 29. januarja t. 1. je tu umrl naš sovaščan 54-let-ni trgovec g. Anton Pahor. Pokojni je dolgo let trpel na živcih tudi zaradi strahu, ki ga je zadel, ko so ga leta 1943 hoteli komunisti v Renčah ustreliti, da bi nato laže izkoriščali njegovo družino.
Vsi vaščani se ga spominjamo kot dobrega in vestnega moža ter izražamo sožalje njegovi družini.
Smrtna kosa
V ponedeljek 28. januarja t. 1. je umrl 53-letni g. Jožef Šuligoj iz znane narodne družine slovenskih urarjev Šuligojev iz Gorice. Njegovi družini in bratil g. Darkotu naše sožalje!
Za lihvidacijo trgovskih podjetij
Podjetja, ki nameravajo odpreti likvidacijo ali izredno prodajo svojega blaga, morajo za to prositi trgovsko zbornico. Na kolkovanem papirju morajo, poleg prošnje, naslovljene na tajništvo zbornice, navesti kraj in čas razprodaje ter točen seznam blaga in ceno.
SDD V TRSTU
otvori svojo družabno sezono dne 9. februcurja 1952 ob 21. uri. Vabimo našo slovensko javnost
I. Družinski plesni veCer
ki bo v bivši dvorani Modugno v ulici Crispi št. 7, 1. nadstropje. Osebno vabila in rezerviranje miz na sedežu društva v ulici Machiavelli št. 22-11., tel. 62-75
Dr. MARJAN BREGANT
zdravnik in kirurg-operater Gorica, ‘ul. Brigata Casale,* 40
Od srede _do srede
23. JANOARJA: OZN je izvolil« podkomisijo opazovalcev miru na Balkanu. — Jugoslavija bo uravnovesila svoj državni proračun šele l. 1954; sedanja jugoslovanska petletka je podaljšana za dve leti. n-Perzi/L je odklonila privoljenje za imenovanje R. Hankeja za novega britanskega poslanika v Teheranu; Perzija noče sprejeti za diplomatskega predstavnika osebe, ki je bila ie prej v diplomatski službi v Perziji ali v kolonijah. — Italijanski tisk napoveduje možnost porasta inflacvonisttiičnega pritiska. — Na Češkem je razrešen svojih dolžnosti notranjiminister in šef policije. Ladislav Kopriva. — Upor v Tunisu se nevarno širi. — Ameriški zunanji minister Achesort se strinja z izjavo generala Eisenho-werja, da je treba pospešiti delo za zedinjenje Evrope.
24. JANUARJA: Anglija je imenovala Kanadčana Vincenta Mas-seya za generalnega guvernerja Kanade; doslej so bili kanadski guvernerji samo angleški državljani; dosedanji guverner maršal Alexander prevzame verjetno mesto obrambnega ministra v angleški vladi. — Jugoslovanski zastopnik pri OZN izjavlja, da spada proglasitev neodvisne Libije med najpomembnejše dogodke v zgodovini OZN. —
25. JANUARJA:	V Ismailiji je bilo po večerni bitki med Angleži in Egipčani 50 mrtvih in 84 ranjenih. — Pri parlamentarnem glasovanju o plačah državnih uslužbencev je ostala italijanska vlada v manjšini. — V Perziji so ■ končane parlamentarne volitve; Musadekava vlada si je verjetno pridobila tri četrtine mandatov. — Francija se želi pogajati s tuniško vlado; namesto odprtih bojev med Francozi in Tunizijci je prišlo do sabotažnih in gverilskih akcij. — Truman se bo odpovedal novi kandidaturi za predsednika ZDA, če se bo volitev udeležil tudi general Eisenhoiver.
26. JA!N'OARJA:	Zaradi velikih neredov v Kairu, kjer so desettiso-či demonstrantov opustošili in požgali več angleških lokalov in zbirališče egiptskih bogatašev, je vlada proglasila obsedno stanje v vsem Egiptu. — SZ veže svoj pristanek na revizijo italijanske mirovne pogodbe na izstop Italije iz Atlantske zveze. — ZDA, Francija in Anglija predlagajo sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine O. Z.N., kakor hitro bo polotaj zahteval preučevanje korejskega vprašanja. — V Angliji vlada nezado voljstvo zaradi ostrine položaja v Egiptu, do česar so privedli zadnji dogodki v Ismailiji.
27. JANUARJA: Egiptski kralj Faruk je razpustil parlament, razrešil vlado in poveril oblast skupini neodvisnih pod vodstvom Ali. Maher paše. — Francozi so v Tunisu zaprli dva tisoč nacionalistov.
— Po nesrečnem parlamentarnem glasovanju izjavlja De Gasperi, da je možno pričakovati delno spremembo italijanske vlade. — Ameriški republikanski senator Taft o-stro napada Trumanovo zunanjo politiko, medtem ko republikanski senator Stassen ostro obračunava s Trumanovo finančno in gospodarsko politiko.
28. JANUARJA:	Nova egiptskn vlada Ali Maherja je dobila zaupnico v parltmentu in se je obvezala, da bo zahtevala odstranitev Angležev iz Egipta. — Jugoslovanski delegat v političnem odboru OZN izjavlja, da SZ nima pravice, protestirati proti zahodnim oporiščem v Libiji. — Churchill se je vrnil v London. — ZDA so dale Angliji 300 milijonov dolarjev gospodarske pomoči.
29. JANUARJA: Anglija ponavlja obljubo za pogajanja glede revizije pogodbe z Egiptom; poudarja pa, da hoče sporazum o obrambi Sueza, ker ima glede tega mednarodno odgovornost. — Angleški finančni minister Butler napoveduje odločne varčevalne ukrepe, med temi tudi odpust 10.000 državnih uradnikov.
30. JANUARJA:	Nova egiptska vlada načelno ne zavrača sodelovanja pri obrambi Srednjega vzhoda.
— Pri parlamentarnem glasovanju o plačah državnih nameščencev je ostala italijanska vlada zopet v manjšini. — Ameriški admiral Mac Cormik je imenovan zai atlantskega poveljnika; njegov namestnik je angleški viceadmiral Sir Wiilliam Andreios.
Lovci pozor!
Kune belice Kune zlatice
kupuje po najotšjih dnevnih cenah
Krznarst«o fliasha
TRST, ul. S. Lszzbpo 13-1. tel. 5658
MOŽATOST
Na drugi strani ideološkega prekopa možatost na Krasu ni bila likvidirana
(Nabrežinsko pismo)
Tudi pri nas se tiitovci .z vsemi napori trudijo, da bi med slovenskim prebivalstvom ustvarili razpoloženje za novo Babičevo partijsko taktiziranje po neki zamegleni enotnosti. Pri tem računajo na slovensko izavednost, na katero seveda v Trstu s svojo fratelanco tako radi -pozabljajo.
Misel je tako preprosta, da o njej res ne bi bilo treta še razpravljati; Vsi Slovenci v obrambo ogroženih narodnih koristi! Končno ta misel ni. .zrasla na Babičevem zelniku, kjer sploh vlada trdovratna suša. Verjetno je Branko Babič svojo pomanjkljivo izobrazbo v zadnjih letih. ko je politično precej nezaposlen, nekoliko izpopolnil. Mogoče je celo pričel brskati po »reakcionarni politični zgodovini tržaških Slovencev« in ipod oči mu je prišla zarumenela številka naše čestitlji-ve »Edinosti«. Mogoče jo je celo prebral. Vsekakor je iz nje izluščil vsaj naslov, »Edinost«, čeprav ga je nekdanji goreči edinjaš Zorko Jelinčič z vpognjeno hrbtenico in razprostrto dlanjo desnice zaklinjal, naj to preteklost, ki Jelinčiča itako živo spominja na svežo mladost, jeklen hrbet in jasno čelo, zavrne med staro šaro, saj mladost ne pride več nazaj! . . .
Edinost, to je spoznal tudi Branko Babič, bi bil očiten povratek na staro, zato ga je po resnem premišljevanju in .ti&em .posvetovanju z novim »Pravopisom« obšlo navdah-nenje, ki je tako važna zabela vseh velikih in malih diktatorčkov. E-notnost, to je krepko, je udarniško in diši po šolskem nareku, ki ima veliko moč v sebi; obenem pa ;,e prav it isto,. kar je Slovence vse do prve svetovne vojne družilo in krepilo. Izročila, končno niso vsa za v koš, posebno taka, ki lahko spet j-trdijo majave stolčke in trenutno niso v navzkrižju s partijsko, politiko. Partijska politika je namreč še vedno visoko nad vsemi drugimi vprašanji slovenskega naroda, saj ie sam Tito v bogatih letih komunizma izjavljal: »Tudi, če izgubimo pol Jugoslavije, se ne umaknemo z oblasti!«
Pri KPS ni bilo zaprek, saj so y komunistični tak>tiki vsa sredstva dovoljena, zato-so .že precej .zagrle.-ne trombe Babičeve partije zapele: Enotnost na celi črti! Babičevi zaslužkarji so že ob priliki napovedanih volitev snuibili posametzne na-brežinske demokrate in celo sam prvi pomočnik Branka Babiča — in kakor pravijo njegov bodoči naslednik — je beračil med nami od hiše do hiše z brento, v katero bi rad spravil nabrežinsko enotnostno pobratimstvo. Odšel >pa je s prazno brento, 'kakor vsi njegovi manjši akviziterji, ki iso mu sledili.
V zadnjem času .pa so titovci prišli z »uradno -barvo« na dan. OF se je pod spremenjenimi razmerami vrnila v leto 1942. .Sedaj je seveda pištolo na .tilnik zamenjalo -besedičenje, kakor da bi Slovenci že kar izgubili -spomin. Za nadlogo titov-cev sta dospeli tudi k nam dve knjigi, ki vsaka 'zase govorita 'več kot pa sladke besede — mogoče izrečene tudi v dobri veri. »Belogardizem«, ki ga je spisal precej naiven in nepreviden komunistični publicist, Franček iSaje, je vsekakor važna izbirka dokumentov za pravičnejšega zgodovinarja, .kakor pa jih danes proizvaja današnja komunistična stvarnost na Slovenskem. V tej zbirtci dokumentov najdemo kopice 'tipičnih komunističnih izigra-
vanj ogromne večine slovenskega naroda. Seveda nimamo prav nobenega vzroka kakor koli zagovarjati pojav belogardizma v Sloveniji niti ga ocenjevati. Opozoriti bi hoteti samo na nekatere ugotovitve, ki jih bo moral čitatelj -v Sloveniji zatajiti, da bi se mu ne zgodilo kot ljubljanskemu škofu Vouku. 'Srednji vek namreč v Sloveniji še -ni izpel svoje inkvizicijske .popevke. Za nas -tu pa je ta knjiga dragocen napotek in obenem resno svarilo, da je Babičev led prav tako spolzek, -kakor je bil led KPS med vojno. Tudi druga knjiga sopotnika Edvarda Kocbeka ».Strah in pogum« govori jasno in nedvoumno v .prilog itisite.ga stališča, ‘ki .ga ie zavzela soglasno, odločno in edino ■pravilno SDZ. Tudi ta knjiga Babiču -ne bo pomagala naipolniti prazne bisage.
Ce sedaj saijio za trenutek pregr-nemo odejo pozabljivosti nad pre-
teklostjo .zadnjih 10 let, čeprav bi tega ne smeli in tudi ne bomo nikdar storili, potem se -samo sprašujemo, kje najdejo titovci toliko drznost, da ponujajo spravno vejico ljudem, 'katerim so storili toliko zločinov? Ali ti ljudje res ne morejo najti v sebi več toliko človečanskega čuta in sledov najosnovnejše pravičnosti, da ne govorimo o plemenitosti, da bi sami sebe vprašali, kako naj ponujamo prijateljsko roko, če pa je omadeževana s krvjo -tolikih nedolžnih žrtev? Ali res ni med tiitovci enega samega moža več, ki bi dejal: »Vrnimo jim vsaj Slavka Uršiča! Poskušajmo vsaj zmanjšati krivice, ki smo jih nad njimi zagrešili, če jih že popraviti ne moremo! Ne, takega moža med titovci ni več, zato je tudi vsaka beseda o »enotnosti« povsem odveč, to pa zato, ker na drugi strani ideološkega prekopa možatost na Krasu ni bila likvidirana.
Opasilo v borštu
Kakor vsako leto, tako je tudi letos obiskalo mnogo tujcev našo vas ob priliki praznika sv. Antona, vaškega pa-t-rona. To se je opazilo posebno pri zadnji slovesni sv. maši ob poi enajstih, katero je daroval preč. mons. Ukmar iiz 'Skednja z asistenco drugih duhovnikov iz mesta in okolice.
V večernih urah je število ljudi še bolj oarastlo kljub slabemu vremenu in dežju.
Ob osmih zvečer pa je naša dramska skupina uprizorila veseloigro v 'treh dejanjih »Vraže«, katero je tudi odigrala s prav dobrim uspehom. Vsi igralci so dobro podali svoje vloge, prav dobro pa se je izkazal hlapec Jožek v svoji glavni vlogi. Vse je treba pohvaliti za njihovo požrtvovalnost in trud.
Da bi bil spored bogatejši, je nastopil tudi domači pevski zbor, kateri je odpel osem pesmi z najboljšim uspehom, za kar mu gre vsa hvala in priznanje iz željo, da bi tudi v bodoče žel tako lepe in še
TURISTI V SOVJETSKI ZVEZI
V letu 1951 ni obiskalo Sovjetske zveze nič manj tujih turistov kot v letu 1950 — proglašajo sovjetski propagandisti — ko pišejo o »bajki železne zavese«.
Zanimivo bo -zato, da si ogledamo ta ogromni turistični promet v letu 1950. V letu 1950 ni nič manj Kot 2134 tujih obiskovalcev dobilo dovoljenje za potovanje v Sovjetsko zvezo. Ta šitevilka bo nedvomno točna, saj jo je sporočil Malik, namestnik sovjetskega zunanjega ministra, delegaciji angleških kvekerjev, ki je pred kratkim obiskala to državo. Vsi navedeni obiskovalci so bili člani uradnih delegacij, saj navadni turisti v Sovjetsko zvezo ne morejo potovati; prihajali po so iz nič manj kot 32 različnih dežel, kot je to s posebnim ponosom poudaril Malik. Malik je nadalje pri isti priliki dodal, da je v istem letu potovalo v tujino 193 sovjetskih odposlancev, ki so štela skupno 1893 oseb.
Ker so to uradne številke Sovjetske zveze, jih lahko popolnoma nepristransko pretresemo. Malik je s svojo izjavo hotel dokazati, s kako naklonjenostjo pospešuje Sovjetska izveza stike s .tujino in da nikakor ne ovira prihoda tujih obiskovalcev. (Na podlagi od njega samega objavljenih številk pa je ta 'turistični promet prej dokaz za popolnoma nasproten položaj. Predvsem izbirajo z največjo skrbnostjo člane uradnih delegacij, ki potujejo v tujino; te delegacije izvirajo 'poleg tega po večini iz dežel onstran zavese, to je iz sovjetskih kolonij'; in ko pridejo ti tujci v obljubljeno deželo, pazijo nanje sicer nezaposleni vodniki in 'tolmači in ne morejo obiskovalci svobodno govoriti z navadnimi prebivalci. Od trenutka njihovega prihoda pa do trenutka odhoda jih nadzira in obdaja uradna propaganda.
Pa -tudi če bi bili ti obiskovalci, 2134 po številu, resnični in pravi ituristi, kaj pomeni ta sovjetski »rekord« pred turističnimi številkami drugih dežel? Samo otok Majorka, v primerjavi iz ogromno sovjetsko celinio >v Sredozemlju izgubljena pečka izemlje, je imel v letu 1951
200.000	itujih turistov, to je 100-krat večje število kot Sovjetska zveza. Iz poročila OEEC povzemamo, da je bilo v letu 1950 v Evropi 370.000 ameriških turistov, to je 185-krat toliko, kat je lahko šlo sovjetskih
državljanov iz svoje domovine. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da imajo sovjetske delegacije uraden značaj in da jih pošiljajo v tujino samo za to, da delajo propagando. O pravih turistih v teh delegacijah ni niti sledu. Nihče od njih tudi noče imeti osebnih stikov z domačini •dežel, ki jih obiščejo, ker se samo s tem lahko izognejo nesreči.
Oglejmo si še nekoliko turistične statistike in videli bomo, kako svobodno si lahko državljani nekomunističnih dežel ogledujejo tuji svet. Po podatkih OEEC ni v letu 1950 obiskalo nič manj kot 9 milijonov Evropejcev druge evropske dežele. Evropa pa je štirikrat manjša kot -Sovjetska izveva, če ne upoštevamo obsežnega sovjetskega kolonialnega imperija; in vendar 9 milijonov turistov, to je 4500-krat več, kot jih je lahko potovalo v .Sovjetsko zvezo. Ce pa še upoštevamo dejansko površino, se to razmerje poveča na
18.000	proti eni.
iSmešne številke, ki jih je navedel Malik, stvarno dokazujejo, da je Sovjetska zveza odprla svoje pre-graje manjšemu številu tujcev, kot je v istem času obiskalo turistov kak najmanjši -letoviški kraj v Ev-
PRIREDITVENI ODBOR SDZ
vabi občinstvo na pester tradicionalni pustni večer ki bo na PUSTNI TOREK dne 26. februarja 1952 v nekdanji dvorani Modugno v Crispijevi ulici 7-1. Dostojnim maskam vstop dovoljen
ropi. Ce bi bilo to sploh še potrebno, imamo v tem dejstvu uradno -potrdilo, da je Sovjetska zveza hermetično zaprta dežela, katere prebivalci nimajo prav nobene piožno-sti iza stike z izunanjim svetom.
Da lahko namestnik zunanjega ministra velesile navaja take številke in je nanje še ponosen, dokazuje znova, da nimajo komunisti prav nobenega smisla za humor. Čeprav bi lahko mislili, da se Malik šali, je Malik objavil te številke 'z največjo resnostjo; sovjetska vlada je tako daleč od misli, da bi lehko ljudje potovali kamor hočejo in si ogledali vse, kar jih -zanima, da ji tista peščica ljudi, katerim so dovolili priti na njeno ozemlje, očividno, kar iirrponira.
Končno še malo primerjavo! Število tujih turistov, ki so lahko potovali lani ali predlanskim v Sovjetsko zvezo, je mnogo manjše kot število tujcev, ki so vsako leto obiskali London v srednjem veku, ko je to mesto še obdajalo obzidje in je potovanje bilo težavno in nevarno. .Primerjava, ki jo lahko označimo zares za simbolično.
boljše uspehe pri svojih nastopih, kar bo v ponos njemu in celi vasi.
Za tako dobro uspelo prireditev vse priznanje in srčna hvala čč. sestram za njihovo sodelovanje in pomoč ter za dvorano, katera je bila na razpolago ves čas vaj in prireditve.
Tako, kakor vidite, je potekalo vse v najieipšem redu in v dobrem prazničnem raizpoloženju in -tako bi se tudi praznik končal.
Bilo pa je okoli desetih zvečer, ko je skupina (okoli 20 po številu) boljunskih razgrajačev prihrumela v gostilno sredi vasi in razgrajala toliko časa, da je morala nastopiti policija.
Tako so se mladeniči iz Boljunca prišli izkazat v Boršt ter pokazat na ta način svojo oliko in kulturo, da so se našemili in počrnili, kakor bi nosili pusta. Mnenja smo, da bi bil čas, da bi jih pamet srečala in da bi nehali s takimi nastopi. Mladeniči ie Boljunca naj se zavedajo, da to ni lepo, vedo naj pa tudi, da fantje iz Boršta se ne izkazujejo s takimi nastopi ne v Boljuncu in ne drugje, na kar so lahko ponosni.
Kaj so 'hoteli doseči Boljunčani s takim divjim nastopom proti našim kulturnim delavcem? Morda so nas hoteli po kominformovski navadi ustrahovati, da bi s prosvetnim mrtvilom na vasi pomagali pri načrtnem poitalijančevanju našega ljudstva? Ce so hoteli doseči to, so se zmotili! Kar se pa tiče obrambe pred takimi divjaškimi napadi, naj vedo, da smo tudi v Borštu trdni fantje in da bomo -znali ščititi reden potek naših prireditev.
UTRINKI
komunističnega ozvezdja
Vokalno instrumentalni koncept
Tržačanom je posredovala tržaška Glasbena . matica v Audito-riurnu koncert ob sodelovanju pevk Rožice Kozem, Jusnine Kralj-Viuge, basista ljubljanske opere Friderika Lupše in harfistke Jelice Pertot -Portograndijeve. Vse je spremljal na klavirju dr. Gojmir Demšar.
Na .sporedu so bili v prvi polovici samospevi J. Hataeja, O. Deva, M. Millojeviča, Z. Rrelovca, S. Rahmaninova, E. Adamiča, J. Michla, S. Osterca in I. Glinke. Dnugi.del sporeda pa je obsegal operne arije skladateljev Puccinija, Verdija, Ponchiellija, Maiscagnija, Čajkovskega in Dvoraka. Ob sklepu obeh delov sporeda pa je nastopila harfistka Jelica Pertot-Porto.grandi, ki je izvajala skladbe R. Lupija, M. Rousseauja in Tounniierja. Izrvaja-nje harfistke je brezid-vpmno znatno doprineslo k umetniški kakovosti celotnega večera in reči moramo, da se nam je umetnica pokazala v najleipai luči, tako glede neoporečnega itehničnetga izvajanja, kakor 'tudi glede muzikalnega pojmovanja snovi, ki jo je podala s prepričljivim in iskrenim prednaša-rajem z vsemi odtenki dinamike in oblikovanja posameznih skladb. Marala je tudi dodati izven sporeda. O harfi bi billo vredno povedati kaj podrobnejšega, tako glede na postanek in razvoj tega instrumenta , kakor tudi igle.de njegove konstrukcije in sedanje uporabe. Toda o tem ob priliki kaj več.
Obe pevki sita poslušalce v splošnem zadovoljili, le da pri izbiri sporeda nista imeli povsod srečne roke. Justino Vugo odlikuje mehak in dobro šolan mezzosopran.
Basist Lupša ima lep material in solidno šolo, le škoda, da se njegov glas ob sklepih posamezmih £raz ne-
kam stisne, 'kot da nima svobodnega izhoda iz oklepa glasilk. Tudi od nijega je občinstvo izsililo dodatek.
Koncemt je hil dobilo obiskan.
n
GOSPODARSTIVO
Sedanja kmečka dela
NA NJIVAH
■Na n!jiiva'h borno ob ugodnem vremenu preorali travnike in datelji-šča kakor vso orno zemljo sploh. Nekoliko letošnjega ledu nam bo zemljo dobro razkrojilo.
Zilasitii moramo tudi skrbeti, da odstranimo z njiiv koruzno šitoržje in .ga uporabimo 'za nasitil jo žftvini še pred pomladjo. V storžih namreč preaimuje karuani črv, ki nam v teh zadnjiih letih povtziroča obilo škode. Boj proti temu škodljivcu je pa tudi po zaklonu obvezen!
Zelo važno dello na njivah in de-teljlišičih je tudi čiščenje odvodnih jarkov! Kjer leži voda, tam ni pridelka!
NA TRAVNIKIH
IN DETELJISCIH
Travnike in deteljiišča bomo ob suhem- vremenu že lahko pognojili in pobranali. Za umetno gnojenje bomo vzeli na vsakih 1000 kv. m po 50 - 60 kg superfosfata, 15 - 20 kg žveplenakislega amonijevega fosfata ali enako količino apnenega Cianamida (to slednje je zJlasti priporočljivo za težke vlažne zemlje) in 10 kg kalijeve soli. Tudii če bomo ginojild z gmojtnicio ali sitra-niščinioo, je konistno dodati še kakih 20 kg superfosfata na 1000 kv. metirov.
LJUIDSKA JUNAKINJA MLEKARSTVA. Po .zadnjem obisku ameriškega in angleškega veleposlanika v Beogradu pri Titu so se .trije državniki odpeljali na izprehod prati Avali. Osamljena krava jim je nenadoma zastavila pot'. Takoj se je oglasil Anglež in ji .zapovedat, naj na mestu zapusti cesto. Krava se ni niti zganila. Nato se je trmaste krave lotil Američan in jo z vso preipričevalnostjo poskušal pregovoriti, da bi vsaj malo stopila na stran. Vsa prizadevanja so bila zaman. Tedaj se je Tito pognal iz vozila in kravi nekaj pošepetal na uho. Krava je dvignila rep in zbežala, da so jo komaj noge nosile, »To je -zelo enostavno,« je pojasnil oče jugoslovanskega komunizma, »zagrozil sem ji, da io bom pustil v kolhozu izvežbati za ljudsko junakinjo mlekarstva, če takoj 7. mesta ne izigine!«
V .SILI HUDIČ MUHE 2iRE! Po vzorcu lašvzma in nacizma poskušajo komintormistični provizijski =-genti spraviti čim več Tržačanov pod svojo marelo. Za pristop v KP vlada povsod »napredno načelo«, da postane član partije lahko samo do samih vrhuncev zgrajen komunist. Zato so po vzgledu totalitarnih strank tudi komunsti uvedli 'tako imenovano ».pripravljalno dobo«, v kateri se je moral komunistični pripravnik potiti, da se je na izust naučil tistih nekaj tisoč vprašanj, ki jih .predpisuje Kremelj. Sele po tako uspešnem »biflanju« komunističnih naukov, pri katerih je ne-obhodno potrebno dnevno vežbati tudi obrazno mrdanje, ki se navzgor izraža v obračanju oči v čim bolj azijatskem smehljanju in pri-kimovanj.u, navzdol pa v čim ogab-nejšem pačenju obraznih mišic s ponarejenim pogledom Nerona, je komunist - pripravnik stopil pred strogo izpitno komisijo. Tu niso poznali milosti in celo akademsko izobraženi pripravniki so večkrat pri izpitu padli na trebuh. Sedaj, ko je baraka Vidalijevega kominformiz-ma nevarno maje, so nenadoma »biflanje« odpravili in z njim tudi partijske izpite. Se več, v »Delu« razlagajo, »da marsikje uspešno delo za rekrutacijo ovira stara, eako-renela dzkogrudnost in sektašitvo tovarišev, ki mislijo, da morejo v KP vstopiti 'samo .zreli komunisti.« Ja, v sili hudič muhe žre!
KORUPCIJA KP. Kominformisti vedo, da jim odraščajoča mladina neprestano uhaja in prav sedanju rekrutacija jasno kaže, da bodo kominformisti ostareli. Zato so se z e pred časom vrgli na ljudskošolsko ■mladino, ki jo .z vsemi sredstvi vabijo v svoje vrste pod staro preizkušeno firmo »pionirjev«. Zakaj služijo v resnici pionirji, nam povedo komunistični časniki na Vzhodu dovolj jasno in določeno. Pri vsakem političnem procesu m teh ie v priprežniških državah znatno več kakor v demokratičnih državah policijskih prestopkov — nastopajo »pionirji« kot obtoževal-ne priče. KP je otroke lastnih staršev izvežbala za agente NKVD, UDB itd. in obtoževalce. lastnih roditeljev. Osnovna vzigoja »zgrajenega pionirja« je ovaduštvo in nič drugega, vse ostalo je komunistična taktika. Naši ljudje vedo marsikaj povedati o delovanj.u »pionirjev« na Vzhodu, vendar jih osladni zapeljivci v posameznih primerih le premamijo. Stvar pa tudi s pionirji ne poteka tako, kakor si Vidali želi, Izato raizpisujejo posebne »krasne nagrade«, ki jih seveda plačujejo delavski žulji, za normirano rekru-tacijo. Opozarjamo starše, naj -bodo previdni in naj si v lastnem domu ne pustijo vzgajati -ovaduhov!
jtiiiiiwMiuinniiiiniimMiiiiiiiiiiiiiii!raiiiHi)uiiimiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiii!iiiiii!Hiiiiiiiiii!iiiiiiiiKuiuiHiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiutHHiiiiuiumiiuau)iui!imiiii!imui!!i!iHUtii!Huuiuiuiut!iiiuii!iim)wiHmma»»iHi
Na seji tržaškega občinskega sveta dne 15. januarja 1952 je župan v odgovor na vprašanje, zakaj je dal sneti tržaško zastavo s helebardo na rdečem polju 7. balkona občinske hiše, utemeljil svoj ukrep s pravno argumentacijo rektorja tržaške univerze prof. Cammarate.
Prof. Cammararta, iznan po svoji tezi postavljeni, kakor se tndi, na pobudo italijanskega ministrstva zunanjih zadev — o nadaljevanju italijanske suverenosti nad področjem STO-ja, je mnenja, da se le z izrecno ..zakonsko določbo sme vzeti občini pravica do izključne uporabe njene zastave. Ta pravica je bila občini vV.eta s čl. 8. stalnega statuta (priloga VI. mirovne pogodbe), tki določa 'tradicionalno zastavo mesta Trsta za državno zastavo STO-ja. Ker pa stalni statut še ni stopil v veljavo, in tristranska izjava ce-lo kategorično izključuje, da bi STO kdaj koli pravno in dejansko obstojalo, se mora v tej prehodni dobi smatrati za zakonito dejanje, če kdor koli, prisvajajoč si izključno pravico občine do njene izastave, to zastavo izobeša ali jo — kar je še hujše — dviga na ladje.
’ Cl. 8. priloge VI. mirovne pogodbe, s katerim se je zastava mesta Trsta določila za -zastavo STO-ja — je izjavil župan — se mora smatrati za »uzurpacijo« v škodo pravice občine do njene zastave in do nje-
SPOMENICA DRUŠTVA »PRAVNIK«
0 TRŽAŠKI DRŽAVNI ZASTAVI
nega grba, toda proti tej vsiljeni določbi se ni moglo ničesar napraviti na mednarodni zakonodajni ravni. Sedaj pa je dokazano, da nihče razen Občine — bodisi to vladna, javna ali 'zasebna ustanova —> nima pravice, uporabljati občinsko zastavo. Zavezniška vojaška uprava je 'torej morala spoštovati pravico občine do njene zastave in njenega grba in ni imela pravice na tem kaj izpremeniti.
Talkšna je 'torej pravna argumentacija, s katero je tržaški župan u-.temeljil svoj sklep, da sname državno zastavo iSTO-ja '7. balkona občinske palače, kjer se je vila več kot štiri leta, to je od 16. septembra 1947 dalje; 'le — ti so pravni razlogi, s katerimi župan zagovarja svoje stališče, da je nihče razen občine nima pravice razobešati, češ da to ni državna zastava STO-ja, pač ■pa le zastava .tržaške občine, s katero ima le ona pravico po mili volji razpolagati: s to pravno utemeljitvijo, s katero poziva tržaški ižupan na upor predvsem proti Razglasu ZVU št. 1 od 15. septembra 1947, s‘ katerim so bile .tukaj uzakonjene določbe mirovne pogodbe z Italijo, in ki tvori podlago tudi
za vse nadaljnje zakonske odredbe, zlasti za tiste, katerim g. župan dolguje svojo funkcijo in svojo župansko čast.
Spričo tako grobega teptanja o-snovnih pravnih načel od strani javnega in odgovornega funkcionarja, smatra društvo »Pravnik« za svojo dolžnost, ugotoviti sledeče:
/.
Z Razglasom .ZVU št. 1, izdanim dne 15. septembra 1947 in objavljenim dne 16. septembra 1947 ob 8. uri 45 minut, je bila uveljavljena na tem področju mirovna pogodba z 'Italijo od 10. februarja 1947. Vse določbe mirovne pogodbe, predvsem ona, vsebovana v čl. 8. stalnega statuta, ki povzdiguje starodavno zastavo mesta Trsta na čast državne izastave na novo ustanovljenega STO-ja, so tako .postale na tem področju zakon, obvezen iza oblastva in .za vse pqedince.
Ker je bil istočasno z Razglasom ZVU št. 2 razveljavljen čl. V. prejšnjega Razglasa št. 3 od 24. januarja 1945, ki je določal, da se smeta na javnih zgradbah okupiranega o-zemlja raizobeSati samo ameriška in angleška zastava, je dne 16. septembra 1947, v skladu z določbo čl.
8. stalnega statuta, na vseh javnih zgradbah tega področja in tudi na balkonu Občinske palače prvič za-vihrala nova državna zastava STO-ja s helebardo na rdečem polju.
Razglas ZVU št. 1, v kolikor se je z njim na tem .področju uveljavila mirovna -pogodba z Italijo, 'ni bil razveljavljen in ga ZVU po meddržavnem pravu tudi ne sme razveljaviti ter ima torej moč zakona, ki vsakogar, oblastva in poedince, obvezuje na spoštovanje državne zastave 'S!TO-ja.
Ce se torej ukrep itržaškega župana, s katerim je dal sneti državno izastavo ‘z občinskega balkona, v pomanjkanju zakonskih odredb, ki bi predpisovale, da mora biti izobešena, lahko oiznači iza skrajno netaktnost, če ne žaljivost, je njegova izahteva, naj bi sedanja državna 'zastava STO-ja postala zopet izključna last tržaške občine, ki naj bi imela pravico tudi tretjim prepovedati njeno raizobešanje, grobo protizakonita in če bi se skušala praktično uveljaviti, tudi kazniva.
n.
Trditev, da tristranska izjava od 20. marca 1948 »kategorično iz-
ključuje, da bi STO kdaj koli pravno in dejansko Obstojalo,« je v navzkrižju z besedilom in pravnim pomenom te izjave, v nasprotju z besedilom mirovne pogodbe in s sedanjim dejanskim stanjem.
Tristranska izjava je bila le predlog (»ont -pr-opose«) ameriške, angleške in francoske vlade vladama Sovjetske zveze in Italije, naj bi se iz njimi sporazumeli o dodatnem protokolu k mirovni pogodbi, ki naj bi zopet postavil (»replacerait«) STO .pod italijansko suverenost. A-■meriška, angleška in francoska vlada so torej sklenile priporočiti (»recommander«), naj bi se SiTO na novo postavilo (»soit de nouveau plače«) pod italijansko suverenost. O kaki »kategorični izključitvi pravnega in dejanskega obstoja STO-ja« v gornji izjavi ni sledu! Nasprotno: če naj bi se torej moralo 'STO »zopet postaviti« ali »na novo postaviti« pod italijansko suverenost, pomeni to, da je STO do tedaj obstojalo (in v resnici še danes obstoja!) pod suverenostjo, ki ni italijanska!
Kakor je iznano,. je bilo STO ustanovljeno s čl. 21. mirovne pogodbe. Ta člen je po določbi č’l. 90. mirov-
ne pogodbe stopil v veljavo istega ■dne kot celotna mirovna pogodba, to je dne 15. septembra 1947. V točki 1. čl. 21. je izrecno določeno sledeče;
»S tem členom je ustanovljeno STO, ki Obsega predel, ležeč med Jadranskim morjem in mejami, določenimi v 4. in 22. členu te pogodbe.« (Te meje so bile poizneje .tudi začrtane in na njih postavljeni obmejni državni organi STO-ja, Italije in Jugoslavije.)
V istem odstavku 21. čl. mirovne pogodbe sta še dve določbi, ki potrjujeta ustanovitev STO-ja: določba o priznanju STO-ja od strani zavezniških pridruženih sil in od strani Italije same ter določba, s katero se Varnostnemu svetu Združenih narodov poveri skrb za čuvanje neokrnjenosti in neodvisnosti STO-ja.
Z ratifikacijo mirovne pogodbe je tudi Italija postala ena izmed strank pogodbenic, ki so ustanovile iSITO. Se več: z zakonom od 2. avgusta 1947, št. 811, so vse določbe mirovne pogodbe, brez izjeme, postale notranji italijanski zakon, obvezen na področju italijanske ju-risdikcije iza vsa italijanska oblastva in poedince.
To pravno stanje je Italija potrdila še s poznejšimi zakonskimi do-, ločbami.	fSe nadaljuje)
VESTI s T R Ž A S K \i G
ITIauliiniske ležaue
■Zadnjič smo poročali o velikem vznemirjenju, iki ga je vnesla med ■sše mirne vaščane vest, da iščejo ■tržaška šolska oblastva primeren prostor za otvoritev italijanske šole v Mavhinjah iza pet dtroik po vojni priseljenih družin. Prepričani smo, da bodo naša občinska oblastva v Nabrežini razumela naše neugodje. Prav tako smo prepričani, da 'bodo naši šolski funkcionarji v Trstu uvideli resnosit nastalega po-ožaja. Zadnjič smo jasno povedali, kakšno je naše stališče v tej ‘zadevi: cd tega stališča nikakor ne moremo irk ne smemo odstopiti, če tiočemo priboriti našemu ljudstvu vse one pravice, ki mu brez vsake-sa dvoma pritičejo! Enake pravice in enake dolžnosti za vse: za tržaške Slovence in za tržaške Italijane!
Sedaj ps še nekaj o drugih fteža-vah, ki nas tarejo. Vojna škoda, ki smo jo utrpeli tzaradi razdejanja naše v as i, še ni v celoti (poravnana. Prav tako še niso popravljene zadnje tri porušene stavbe v vasi, čeprav so nam pristojna oblastva obljubila, da se bo to v kratikem sgodilo.
Radi ibi spregovorili tudi o škodi, •ki nam jo povzročajo zavezniška vozila in taniti po naših poljih. Res je, da nam za to škodo plačujejo (zavezniška oblastva odškodnino, vendar je ta odškodnina -zelo nizko ocenjena, zaradi česar želimo, da bi bil ipri ocenjevanju navzoč tudi zastopnik naše občine.
Dogaja se tudi to. Ocenjevalna komisija ugotovi večkrat na pritožbo posameznih posestnikov, da se prošnja za odškodnino nanaša Večkrat na zemljišče, ki je bilo že
PRIKE9ITVEH! ODBOR SDZ
v NABREŽINI
vabi na običajni
PUSTNI PLES
ki 'bo v soboto 9. februarja v nabrežinsiki 'kinodvorani. Začetek ob 21. uri
ipredmet razipravljanj prejšnjih o-cenjevalnih zasedanj za škodo, povzročeno po zavezniških vozilih in tarikih ob drugih prilikah. Treba je ■razumeti, da nam z vsakokratnim novim manevriranjem po že razdejanem 'zemljišču povzročajo tanki zlasti v deževnem vremenu skoro nepopravljivo štodo! Zemljišče postane sčasoma 3koro neuporabno, •zaradi česar so naše .pritožbe utemeljene in prošnje iza ponovno odškodnino upravičene. Malo je orne .zemlje na tržaškem Krasu! Zato prosimo zavezniška oblastva, naj posvetijo dolžno .pozornost izneše-nemu vprašanju, ki od blizu zadeva koristi ‘zemljišfkih posestnikov Mavhinj, Prečnika, Slivna, 'Sploh vseh vasi nabrežinske in zgoni.ške občine.
ProSnja na SELVEG
•Družba SELVEG je napeljala v naše podeželske vasi električni tok. Gre res za hvalevredno dejanje, ker'bi bilo zares čudno, da bi večina vasi, recimo v nabrežinski občini, ostala brez električnega toka v dobi, ko imamo v Trstu EGA vt-rfd, ki skrbi za napredek našega gospodarstva.
Za postavitev drogov po pecljih ie obljubila družba SELVEG odškodnino po 500 lir, ki je pa doslej še nikomur ni izplačala.
Na vsak drog so postavili predpisani napis, seveda v italijanščini: »Pericolo di morte!« Pozabili so pa funkcionarji družbe, da je napis namenjen samo naši podeželski mladini, pastirjem in .kmetovalcem, ki imajo startno opravka na polju, zato bi pričakovali, da bi bil napis v slovenščini. Prepričani smo, da .bo družba SELVEG ugodila naši prošnji in nam priskrbela tudi slovenske svarilne napise!
Seja glavnega odbora SDZ za STO
Dne 27. januarja je bila redna mesečna seja glavnega odbora SDZ za STO.
Predsednik dr. J. Agneletto je poročal o delavnosti ožjega odbora pri dbrambi slovenskih koristi v javnem življenju in pri 'poglabljanju organizacijskega delovanja na terenu. Odbor je nato odobril nastop dr. J. Agneletta v tržaškem mestnem svetu v obrambo tržaške državne zastave. Glede važnejših političnih izadev je odbor izglasoval resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu.
Odbornik inž. B. Sancin je v kratkem orisal zunanjepolitični položaj.
Odbornik dr. J. Jež je podal pregled o stanju 'šolstva na Tržaškem. Ugotovil ie med drugim potrebo, da se ukine pristojbina 500, lir za posečanje slovenskih otroških vrt-
ZAKLJUČNA SEJA JESENSKEGA ZASEDANJA OBČ. SVETA V NABREŽINI
Nabrežinci zahtevalo volitve
Pretekli ponedeljek dne 28. p. m. je bila v Nabrežini zadnja seja jesenskega zasedanja občinskega sveta.
'Takoj po prečitanju zapisnika zadnje seje je župan sporočil, da ■bo podal poročilo o razdelitvi paketov .za božičnico in da bo potem sledilo poročilo o javnih delih. Vendar, je spo-ročil župan dalje, bo .še prej prečital tri resolucije, predložene od komunističnih svetovalcev.
Zupan je nato prečital v italijanščini prvo resolucijo, v kateri se predlaga, naj občinski svet zahteva takojšnji razpis novih občinskih volitev. V drugi resoluciji je predlog, naj občinski svet zahteva, naj se podaljša rok za napoved novih davkov i»Vanoni<( do 30. junija t. ).. ter slednjič, naj občinski svet protestira proti novim poviškom najemnin. Vse tri resolucije je razložil v slovenščini odbornik Slavec. K razpravi o 'teh resolucijah se je oglasilo več svetovalcev, med prvimi odbornik Terčon, ki je obžaloval, da je predložila skupina SIAU občinskemu svetu vse tri resoluci-
je le v italijanščini. Vse tri resolucije so bile po krajši razpravi nato •sprejete z malimi spremembami.
•Nato je župan poročal o razdelitvi božičnih paketov. Razdeljene so bile sledeče vrste paketov:
150 paketov za revnejše družine v vrednosti..............
Paketi za otroke o-s nov n ih šol v občini ...................
Paketi za bivše internirance,-vdove in begunce ................
Paketi za otretke o-troških vrtcev . .
Raznim
lir 743.563 »	813.801
»	213.476
»	114.128
»	27.000
Proračun repentaborshe občine
V soboto dne 26. januarja je bila zaključna seja jesenskega zaseda-»ja občinskega sveta na Repenta-ibi'u pod vodstvom župana Bizjaka.
Pri razpravljanju o občinskem proračunu so posegli v debato sko-;ro vsi svetovalci, ki so izrazili željo, naj bi se nekatere postavke o-sebnega značaja zmanjšale. Dejanski dohodki občine znašajo 4 milijone lir, izdatki pa 22,085.915 lir. Med izdatki je upoštevana vsota- 15 milijonov lir, ki jih bo občina prejela za javna dela.
Iz .sredstev za javna dela bodo popravili in raizširili cesto iz Repna i(6 milijonov), popravili in asfaltirali trg v Velikem Rapnu ter zgradili napajališče za živino (2 milijona), popravili in razširili ovinek •pri deželni cesti (700.000 lir), popravili občinsko cesto do policijske vojašnice (500.000 lir), prevoz zemlje in sajenje dreves okrog novega otroškega vrtca (1 milijon).
Občinski svetovalci so izrekli u-godno mnenje glede nakupa traktorja za poljska dela iz jusarskih sredstev, PTav .tako So soglasno sklenili, da mora občina protestirati pri tržaški občini, ki noče popraviti ceste iz Repna na Opčine, in sicer del, ki leži že na ozemlju tržaške občine.
Opravičeno so vsi svetovalci iznesli kritiko, da se posvetujejo in glasujejo o občinskem proračunu v trenutku, ko je proračun že davno vložen pri pristojnih nadrejenih o-blastvih, tako da je njihovo sestajanje skoro zgolj formalnega značaja, da ne rečemo iizguba časa, kar .Se upira demokratičnemu čutu našega podeželskega ljudstva.
pristaše Vidalija in si na fašistov-ski način osvojila .kulturno društvo »Vesno« in vse injegovo imetje. Za-branili so vsako prireditev, če ni izšla iiz njihove srede. Niti Slovenskemu narodnemu gledališču niso dopustili, da bi na njihovem odru priredilo svoje prjreditive. Mislili smo, da bo že vse to nadomestil naš domačin, bivši igralec SNG g. Just Košuta, toda .smo zastonj čakali.
Prej, 'k)o je bilo društvo enotno in k'o je imelo okrog sebe ljudi, ki jih ni docela požrla tratelanca in ki so se res nesebično udejstvovali, se je tudi kaj uimeHniškega uprizorilo. Odkar pa je društvo »Vesna« samo v komunističnih rokah, n‘iso več pckaizali kaj posebnega na tem odru, saj se to .od komunizma tudi ne more pričakovati, in sicer .zato ne, ker sloni .komunizem zgolj na materializmu in je njegova ideologija brez vsakega narodnostnega čustiva. Zato šo tiudi oder zanemarili in pustili, da so atiroci skakali po njem in odnesli vse, kar se je odnesti dalo . . .
Križan
U Sv. Križa
Korak naprej so sltlorili naši Oco-aiiniformisti .v hulitumem izčivlja-»ju s tem, da so razdrli in požgali gledališki oder svetakriškega prosvetnega društva »Vesna«.
Ta oder je bil napravljen s trudom vseh vaščanov. Delali smo ga ‘r. veseljčim, ker smo mislili, da je res prižel čas svobodnega razvoja slovensflce kulture. Ali varali smo se! Kaklor hitro je padel Tito v nemilost pri svojih kremeljskih učiteljih, se je tudi ta slovenska kultura, čeprav fratelančna, razkrojila na dvoje. Večina se je priznala za
Predavanji o Njegošu v Nabrežini
SPIM je priredila dne 29. t. m. predavanje ob priliki stoletnice smrti črnogorskega vladike in pesnika Petra Petroviča -Njegoša v •Nabrežini v prostorih SDZ. Predaval je >g. prof. Slavko Bratina iz Gorice. Dijak Gregor Pertot je recitiral izbrana jpogldvjV iz »Gorskega vijenca«. Številni poslušalci so nagradili predavatelja s toplim odobravanjem.
Skupno v vrednosti lir 1,911.968
'Odbornik Slavec je poročal o zimskih delih oiziroma o delih za pomoč brezposelnim. Od 350 vpisanih brezposelnih, od katerih je morda 150 do 200 res potrebnih, je bilo do sedaj sprejeto na delo 52 delavcev. Delavci so razdeljeni na sledeča dela: Delo pri postaji Križišče 12, športno igrišče 9, kamnolom Montecatini 10, pot Devin-Cerovlje 4, dela v Sfsljanu 7 in razna druga dela 8 delavcev.
Nato je svetovalec Terčon iz Mavhinj opozoril na popravo različnih poti v Mavhinjah in Cerovljah, ponovno je tudi zahteval, naj se poskrbi za snago po vasi v Mavhinjah in predlagal, naj bi občina preskrbela zadostne platnene cevi po vseh vaseh, ki bi se lahko takoj uporabile v primeru ognja v vasi.
Svetovalec Rukin je ponovno iznesel zahtevo, naj bi občina napravila javno vodovodno pipo v bližini nove Fukseve mesnice. Dalje je predlagal, naj občina posreduje, da 'bi ne obiskovali zobozdravniške-ga ambulatorija v Nabrežini bolniki iz tukajšnjega zdravilišča. Zupan •mu je takoj odgovoril, da stoji odbor glede javne vodovodne pipe še vedno na stališču, da zaradi velikih stroškov za uporabo vode ne napravi novih javnih pip. Pač pa je pripravljen, 'podpirati vsako akcijo za nove vodovodne napeljave ■zasebnikom. Glede bolnikov iz zdravilišča, ki obiskujejo zobozdravnici ambulatorij v Nabrežini, ni občinski svet pristojen za tako prepoved, pač pa-smatra, da pri sedanjem tpodernem zdravljenju ni nevarnosti okužitrve.
Redek jubilej
V torek 5. februarja praznuje gospa Polona Stanič, rojena Petruhar, iz Trsta, mati .g, inž. Ivana Staniča, svoj devetdeseti rojstni dan pri najboljšem zdravju.
Ob tej priliki ji želimo, da bi čila in zdrava dočakala še mnogo obletnic v krogu svojih domačih.
Čestitke
Družina ravnatelja tržaške radij ske postaje, Herberta L. Jacobsona, slavi vesel dogodek: .gospa F tora je rodila krepkega sinčka, ki so mu dali ime Jesse.
Iskrene čestitke!
•Svetovalec Bandini je vprašal, zakaj podpira občina zasebnike v Se-sljanu pri napeljavi nove vodovodne napeljave Zupan je odgovoril, da to ni podpiranje zasebnikov, pač •pa načrt nove vodovodne napeljave v Sesljanu, kjer bodo zgradili nove stanovanjske hiše.	.	_	..
iNa koncu je svetovalec Slavko Pertot predlagal, naj občina poskrbi tudi v Stivanu, Devinu, Sesljanu in Nabrežini napisne table v slovenščini in italijanščini, kakor je to po drugih vaseh naše občine. Nato ie odbornik Terčon predlagal, naj občina pozove tudi železniško upravo, naj na vseh postajah naše občine postavi dvojezične napise. Z izjemo italijanske skupine sta bila oba predloga soglasno sprejeta.
Nato je župan Kralj zaključil jesensko zasedanje občinskega sveta.
pri generalu ffintertonu
Včeraj zjutraj, 31. januarja, so bili sprejeti od guvernerja anglo-ameriškega področja STO-ja, gen. Wintertona, gg. dr. Mario Stocca kot predstavnik Blocca Triestina, dr. Gian.piccoli kot predstavnik Fronte d’Indipendenza in dr. J. Agneletto kot predstavnik slovenskega Akcijskega odbora za obrambo STO-ja. Generalu Wintertonu ro obrazložili vprašanja, ki se tičejo političnega, administrativnega in gosipodarskega položaja S,TO-ia.
Več o tem prihodnjič.
DAROVI za SDD: M. P. preplačal članarine). L 400; I. J. preplačal članarino L 400. Oospa Elvira Vidovič ob priliki družinskega praznika L 5.0p0.
Vsem prav lepa .hvala. — Posnemajte!
'V četrtek izjutraj,, 31. t. m., umrl v bolnišnici v Trstu
je
f Nazarij Križman
učitelj v pokoju.
Pogreb bo v soboto, 2. februarja, popoldne ob 16. uri na Proseku.' i
Zalu j o č i ostali
-I-
Potrti v globoki žalosti javljamo, da je v Ljubljani dne 26. januarja v Bogu zaspala naša zlata in nepozabna žena, mama, stdra mama in tašča
Marija Kobal roj. Pretnar
Pogreb je bil dne 29. januarja.
Žalujoči mož FRA1NC, hčerki OLGA in ICI, sinovi F1RANC; FERDO, MAiKJS in POLDE
Trst-Ljubljana-Reka, 29. januarja 1952.
Predno se odločite za nabaoe obiščite
MAGAZZIHI PEL COBSO
TRST, Corso I - Borzni trg (Piazza della Borsa)
DE2HIH PLHŠCEU POURSniKOU L O D E H - O D COUERCOHTS GHBHRDIHES
Najoečja izbira po najugodnejših cenah
cev, glede česar" bo SDZ podvzela primerne korake. Odbor je tudi pretresel položa: v zvezi z italijanskimi poskusi, da bi se odprla italijanska osnovna šola v Mavhinjah .za pet po vojni priseljenih otrok. Glede tega je odbor ugotovil, da ■moramo imeti tržaški Slovenci in Italijani iste dolžnosti, toda tudi iste piavice na vseh področjih javnega izživljanja.
Nedopustna posredovanja za posojila
Zavezniška vojaška uprava je u-gotovila, da so se določene osebe izdajale svojim strankam za dobre ■poznavalce .ppstapka v zavezniških uradih in jim izaltrjevale,‘da so dobro znane z uradniki tistih oddelkov ZVU, ki so pristojni za poslovne zadeve in trgovska posojila, ter da so te osebe dobile določene odstotke od posojil, ki so jih dobile njihove stranke od ZVU.
ZViU želi objaviti, da posameznikom ali tvrdkam, ki hočejo prositi za posojila, ni treba tega storiti po zastopnikih ali pos-rednikih. ZVU in njeno posvetovalno osebje odobri ali odkloni vsako posamezno prošnjo potem, ko jo skrbno preuči glede na njene podatke. Posamezniki in družbe se morejo in bi se morali obračati naravnost na oddelek za iposojila pri ZVU, ki lahko preskrbi tolmače, prevajalce, potrebne obrazce in nasvete o tem, kako mora biti prošnja za posojilo
napisana. Včasih potrebuje prosilec za .posojilo pomoč pri pripravljanju pravnih dokumentov, finančnih izjav itd/ Nagrade .za uSluge •<; vrste so seveda običajne in zakonite. Nikakor pa ZVU ne bo .podelila nobenega posojila, če bo vedela, da., ibo kak zastopnik ali posredovalec dobil za tako posredovanje v poga-i; japijih iza »posojilo ZVU kako nagrado.
Smrtna kosa
Uredništvo in uprava »Demokracije« izrekata -globoko sožalje gospodični Olgi Kobal, sodelavki, ob; izgubi njene predrage mame.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu
Mizarji Kmetovalci podjetnih! •
!
Deske smrekove, maet-snove in trdih lesov, trame in var-kete nudi najugodneje
TEL. CALE* 90441 TRST
Viale Sonnino, 2 4
TVRDKA
S U D E X P O RT
pošilja n najkrajšem času DARILNE PAKETE oseh orst o Jugoslaoijo. Pošiljamo na tisoče paketov mesečno naročenih po naših prijateljih o Ameriki in o drugih krajih sneta. Blago je garantirano proorazredno
CENE NAJ NIŽJE
E.JOSIPOVIČ - Trst, via Mazzini 15-1 - Tel. 24181, 29852
SPOROČILO
Trgovina čevljev DON DA
javlja sooji cenjeni klijenteli da se je začela danes običajna
Ugodna
s posebnim popustom
Na zalogi so čevlji oseh orst in mer za moške, ženske in otroke
TRST Largo Barriera Vecchia
OD DANES NAPREJ JE V PRODAJI v trgovini BORLETTI
ZNANI .PISALNI STROJ ZNAMKE
Olivetti ki
DA OMOGOČI NABAVO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, PRODAJA TVRDKA NA MESEČNE OBKOKE PO SAMO 2000 LIR
Profesionitli, nameščenci, dijak/1 Izkoristile to ugodno pri/jt-o!
Trgovina BORLETTI
TRST - UL. MAZZINI le - TEL. 23-477
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.