ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik X - št. 130. - julij 2001 - cena 250 SIT Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK C! 5 n sl 070(497.12 Ilirska Bistrica) «g $ 2000245,130 Z000ZR k Banica Koper COBISS e TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA AVTOMOBILISTIČNI SPEKTAKEL ZMAGA TSCHAGERJU Italijanski voznik Franz Tschager je tudi v tretji vožnji potrdil svojo premoč na letošnji gorsko-hitrostno Ferrari 2001 Petrol Grand Prix. Za seboj je pustil Szasza in Tschagerja. ”Zelo sem zadovoljen in presenečen hkrati, saj res nisem pričakoval zmage. Še posebej v taki konkurenci, saj sta Szasz in Leitgeb zares spoštovanja vredna tekmeca. Presrečen sem,” je bil po zaključku zadnje vožnje vidno navdušen Tschager. Szasz in Leitgeb sta mu lahko na koncu le iskreno čestitala, saj je bilo pred dirko res zelo malo tistih, ki so svoje karte stavili na hitrega Tirolca. Nekoliko je tisoče gledalcev zagotovo razočaral Leitgeb, kije bil tudi v tretji vožnji daleč od svojega lanskega rekorda. V slovenski razvrstitvi se ni zgodilo nič pretresljivega, v pokalu Seicento Petrolje tako prvo zmago slavil Alojz Pavlič, ki je tako postal že peti različni zmagovalec v letošnji sezoni. V Pokalu 1,4 pa je tokrat presenetljivo mtOLHBtii slavil Boštjan Logar, kije za seboj pustil favorita Humarja in Čemjavskega. Še posebno opazna je bila zadnja vožnja Maksa Pišotka, ki je v diviziji I zanesljivo ugnal Bojana Polanca. Od slednjega je bil namreč hitrejši kar za sedem sekund, po drugi strani pa je bilo na ta čas izrečenih veliko dvomov. Takšnih in drugačnih. Članek je povzet s spletne strani www.ghd-ferrari.com AHDDTA UlJrKlU PISMO G. VLADIMIRJU ČELIGOJU — STR. 17 DOLNJI ZEMON - 4. VAS V OBČINI Doljni Zemon iz zraka. STR. 9 PLEME JAPODI V NAŠIH KRAJIH Lokacije gradišč v naši občini so bile vedno mesto iskanja posameznih arheologov. Neprestano spreminjanje lastnikov in državnih meja pa nam kljub številnim izkopavanjem ni dalo zgoščenega pregleda, kdo naj bi bil prvotni prebivalec kakega gradišča in kar je najbolj zanimivo odgovora, ali so nad Bistrico res ostanki Metulluma, ene najpomembnejših lokacij prvotnih prebivalcev našega dela Slovenije. ti^ART grafična dejavnost d.o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica PONOVNO TRANSPORT. VIATOR & VEKTOR -ODSLEJ GLAVNI POKROVITELJ STR. 16 Za nogometne privržence na bistrišken, končno dobra novica. Na Mašunu je bila v četrtek, 19.7.2001 svečano podpisana sponzorska pogodba, ki bo pomembno pripomogla k obstoju in preživetju Nogometnega kluba Ilirska Bistrica. SREČANJE VETERANOV 30. junija so se na Mašunu, ob deseti obletnici vojne za Slovenijo, zbrali veterani vojne za Slovenijo in člani društva “Sever”. STR. 3 POŠTARJEVI IZ HARIJ Na zanimivo poštno preteklost harijske pošte in Klebčarjevo poštarsko družino nas bo znova spomnil tudi priložnostni poštni žig, ki ga bo v četrtek, 16. avgusta uporabljala pri svojem poslovanju pošta 6251 ILIRSKA BISTRICA /TRNOVO ter spominska prireditev v nedeljo, 19. avgusta pri Poštarjevih v Harijah, kjer bodo v prostorih nekdanje harijske pošte pripravili spominsko poštno razstavo. Na voljo bodo tudi posebne poštne dopisnice, omenjeni priložnostni poštni žig ter spominska razglednica Harij. STR. 5 KOVANCI ZA JUBILEJ Posebna komisija pri Banki Slovenije, ki skrbi za politiko izdajanja slovenskega papirnega in kovanega denarja se je odločila, da bo do letošnje jeseni izdala tri spominske kovance in z njimi počastila 10-letnico samostojnosti Republike Slovenije in hkrati jubilej tolarja kot slovenske nacionalne valute. STR. 4 ULTRA MARATON ULTRA MARATON PO POTI KURIRJEV IN VEZISTOV NOV SLOVENIJE, TEČE RADOVAN SKUBIC H I L A R I J Ultra maraton po poti kuriijev in vezistov NOV Slovenije, teče Radovan Skubic Hilarij. Skica 1100 km dolge poti po Sloveniji od Gančanov do Slavnika. BESEDA UREDNIKA ZAKAJ SO NAM VEDNO ZA VSE DRUGI KRIVI? Kar naprej nekje berem, da v bistriti vse propada, da mladi odhajajo, da nimamo cest, prehodov, srednje šole, kina, hotela, smučarije, Doma, bazena... in da nam je za to kriva kar cela država. Včasih ti naši krivci dobijo celo ime, čeprav že leta in leta živijo drugje. Pa ni res, niso nam drugi krivi, za večino stvari so krivi ljudje, ki tukaj živijo in delajo, ki niso znali ali pa hoteli ob pravem času izkoristiti priložnosti, ki so se jim ponudile. Čas bi bil, da si to odkrito priznamo, da krivci dobijo prava imena in da se končno že enkrat premaknemo z mrtve točke. Nov vic v bistriti, v zadnjem času, gre na račun Razvojnega centra, ki se ne more in ne more postaviti na svoje noge. V nadaljevanju pa nekaj o tem, kaj naj bi ta center sploh bil. Na osnovi števila na novo ustanovljenih lokalnih razvojnih centrov je razvidna tendenca prenosov razvojnih programov občin na lokalne pospeševalne centre. Pospeševalno mrežo danes predstavlja približno 30 lokalnih centrov in 11 regionalnih centrov. V letošnjem letu to omrežje postaja osnova za uresničevanje politike skladnega regionalnega razvoja. Razvojni center mora tesno sodelovati z Agencijo RS za regionalni razvoj in Skladom RS za razvoj malega gospodarstva, Zavodom RS za zaposlovanje, Gospodarsko in Obrtno Zbornico Slovenije ter ministrstvi. Razvojni center mora slediti tudi štirim stebrom evropske zaposlovalne politike - povečevanju zaposljivosti, pospeševanju podjetništva, povečevanju fleksibilnosti podjetij in zaposlenih ter izenačevanju možnosti za zaposlovanje. Razvojni center mora biti, kot osrednja lokalna institucija, odgovoren za : - spremljanje in vrednotenje Strategije regionalnega razvoja in Državnega razvojnega programa Republike Slovenije, - strokovno podporo obstoj ečim in potencialnim podj etnikom, - izvaj anj e nalog povezanih z lokalnim razvoj em, - skrb za učinkovitost procesov upravljanja in spremljanja finančnih tokov na področju malega gospodarstva - redno in izredno poročanje o izvajanju programov; Že iz statuta razvojnega centra pa izhaja, da mora center usklajevati in pripravljati programe, finančni management programov, zagotavljanje standardov kvalitete in vzpostavitev transparentnega informacijskega sistema ter spremljanje in nadzor namenskosti porabe javnih sredstev. Cilj je vsekakor zagotavljanje javnosti in transparetnosti delovanja, učinkovitosti in enake dostopnosti uporabnikov do vseh vrst storitev na celotnem območju Občine. Cilj celotne razvojne koalicije in Razvojnega centra, pa mora biti dvig dodane vrednosti v malem gospodarstvu ter zagotavljanje globalne konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Prizadevati si je potrebno za učinkovito koordinacijo podpornih programov ter zagotavljanje večje stabilnosti financiranja. Ključni cilj Razvojnega centra mora biti, da obstoječim in potencialnim podjetnikom olajša pot za njihov nadaljnji razvoj oz. začetek podjetniške poti, vizija centra pa je, da postane osrednja institucija za pospeševanje, obrti, podjetništva in inovacij v Občini Z lokalno razvojno koalicijo seje potrebno dogovoriti še o drugih ciljih in nalogah in sprejeti vsaj triletni program institucionalne podpore podjetništvu in lokalnemu razvoju ter zagotoviti stabilno financiranje. Po drugi strani pa s stalnimi analizami, raziskavami in študijami spremljati stanje na področju podjetništva in lokalnih iniciativ. Razvojni center mora delovati blizu podjetnikov, jim biti enostavno in hitro dostopen in jim na nebirokratski način, na osnovi sprejetih standardnih storitev in z mrežo licenciranih svetovalcev nuditi finančne vzpodbude in svetovalne storitve v okviru vavčerskega sistema, poleg tega pa z razvojnimi lokalnimi partnerstvi vzpodbujala podjetništvo in odpiranje novih delovnih mest. Namesto vsega tega pa že eno leto nič. Pa verjemite mi, niso drugi krivi. Urednica mag. Milena Urh FURMANSKI PRAZNIK 2001 V POSTOJNI NEDELJA 5. AVGUST, PRI POSTOJNSKI JAMI VSTOPNINE NI! VABLJENI! v._________________________________v BISTRIŠKA ZKD DOBILA NOVO VODSTVO IN NOV STATUT Po skoraj dvomesečni preložitvi prekinj ene volilne skupščine ZKD (18. aprila letos) zaradi predloga nekaterih društev, da je potrebno pred njenim nadaljevanjem popraviti in dopolniti stari statut Zveze, ker po njihovem mnenju ni več ustrezal sedanjim zahtevam, je delegatom bistriških kulturnih društev v drugem sklicu 11. julija končno le uspelo izpeljati sejo brez večjih zapletov do srečnega konca. Tokrat delegati (32 od 52 možnih) skoraj niso kazali kakšne posebne volje in bojevitosti za razpravljanje niti o (za nekatera društva še nedavno spornem) predlogu finančnega načrta za tekoče leto, niti o novem statutu, (ki tudi ni ravno idealen za vsa društva) tako da delovno predsedstvo skupščine, ki mu je suvereno načeloval Tomo Šajn, tokrat ni imelo težkega dela z morebitnim poseganjem v razpravo, razen večkratnega pozivanja k glasovanju.. .Najprej seveda o novem statutu in razrešitvi starega vodstva z dviganjem rok, (obakrat skoraj soglasno ) nato pa so še dvakrat glasovali tajno, kjer so volili najprej novi sedemčlanski izvršni odbor (brez predsednika in tajnika) po novem statutu in posebnem ključu, ( v treh sklopih odprtih kandidatnih list, iz katerih so lahko izbrali izmed predlaganih le določeno število kandidatov) ki naj bi odražal sedanje razmerje posameznih ljubiteljskih dejavnosti v ZKD. V praksi to izgleda tako, da so pevska društva dobila štiri predstavnike v 10 : Mirka Batista, Danijela Čeka, Dimitrija Grlja in Ireno Rep, pustne skupine bo predstavljal Boris Prosen, ostale kulturne dejavnosti pa Jerica Strle in Tomo Šajn. Delegati so se odločali (tajno) tudi o kandidatu za predsednika ZKD. Na posebni volilni listi je bil en sam kandidat, kije pristal na kandidaturo in sicer Sašo Boštjančič, kije tudi dobil na volitvah prepričljivo zaupnico zbranih delegatov, katerim seje poznej e tudi na kratko zahvalil in izrekel pripravljenost za resen spoprijem z delom, ki čaka novo vodstvo. Na koncu so rešili še zadnjo veliko zadrego ob preoblikovanju ZKD, namreč vlogo tajnika, za katero niso dobili nobenega primernega kandidata po odhodu Dimitrija Bonanota, (ki zaradi nezdružljivosti delovnih nalog , ki jih opravlja v SLKD ne sme po zakonu več opravljati te funkcije) zato so to zahtevno nalogo zaupali (in tudi potrdili z javnim glasovanjem). -Ivanki Bratovič administrativni delavki, kije že do sedaj urejala finančno poslovanje ZKD in najbolje pozna zadevo tako rekoč od blizu. Obseg njenega dela bo določil 10. S tem j e bilo dve urno delo volilne skupščine končano in delegati so se pomirjeni razšli v poletno noč... Pred novim vodstvom so veliki izzivi in pričakovanja, ki jim bo težko zadostiti samo z delovno vnemo novega odbora in spremenjenim statutom, če občina ne bo povečala deleža finančnih sredstev, ki jih namenja ljubiteljskim kulturnim dejavnostim. Potrebno bo torej vplivati na mišljenje občinskih svetnikov ne samo z zahtevami po dotacijah, ampak jih predvsem prepričati, da si ta denar kulturna društva tudi zares zaslužijo! Spotoma bi še odgovoril na namigovanja, ki sem jih slišal na omenjeni skupščini nekje za svojim hrbtom, češ, ‘da seje marsikaj pisalo po bistriških cajtengah’ o nekakšnem prikritem lobiranju med pobudniki novega statuta ZKD. Ta puščica je bila očitno namenjena meni kot avtorju dveh objavljenih člankov v Snežniku in Direktu na sorodno temo. Lahko rečem samo to, da bo čas pokazal, če je šlo samo za moje pretirane strahove in zaskrbljenost za prihodnost bistriškega kulturnega življenja po preoblikovanju ZKD ali pa je res kaj na stvari. Moje nevidne sogovornike moram žal razočarati z zagotovilom, da me pri pisanju niso vodili nikakršni osebni motivi proti komurkoli in jih zato naprošam, naj mojih satiričnih prispevkov v Dvojni dioptrij i ne enačijo s to razpravo in iz njih kuhajo nepotrebne osebne zamere, kot se to žal pravkar dogaja. Jožko Stegu NAGRADA DOMAČINU FRANCU POKLARJU Konec junija je bila v Narodnem muzeju v Ljubljani prisrčna slovesnost prirejena posebej v čast nekaterim pomembnim in uspešnim arheologom raziskovalcem. Slovensko arheološko društvo je tudi tokrat izbiralo in nagradilo svoje najboljše člane. Med nagrajenci je bil g. Franc Poklar deležen posebne pozornosti, saj se z arheologijo ukvarja ljubiteljsko in je opravil izredno obsežno in dragoceno arheološko delo pri raziskavi gradišč na območju občine Ilirska Bistrica in v soseščini. V krogu pomembnih slovenskih arheologov je iz rok predsednice društva gospe Barbare Ravnik Toman je g. Franc Poklar prejel posebno plaketo in z njo naziv “Zaslužni član Slovenskega arheološkega društva”. Dr. Dragan Božič sodelavec inštituta za arheologijo Znanstvenega raziskovalnega centra SAZU pa je omenjeno priznanje utemeljil z naslednjimi besedami: "... Delo g. Franca Poklar ja obsega pedagoško delo na šolah s populariziranjem starejše zgodovine, delo v Primorskem numizmatičnem društvu v Ilirski Bistrici, v Zgodovinskem društvu za južno Primorsko in v Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica. Franc Poklar organizira javna predavanja in oglede izbranih arheoloških točk, predava pa tudi sam. Je imeniten poznavalec arheoloških najdišč in najdb na celotnem območju Ilirske Bistrice. O njih je napisal tudi več poljudnih člankov. Razen tega je v stalnih stikih s Pokrajinskim muzejem v Kopru, z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU in pristojnim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici, kot tudi posameznimi arheologi. Posebej so dragoceni njegovi podatki o doslej nezabeleženih najdiščih, o neevidentiranih arheoloških najdbah in o arheoloških najdiščih, ki so kakorkoli ogrožena. ” Veselje slavnostnega trenutka so z nagrajencem delili tudi člani slavljenčeve družine in njegovi, nekateri prisotni bistriški prijatelji in mu seveda od srca čestitali in zaželeli novih arheoloških uspehov. Najvišjo tovrstno nagrado, za življensko delo je prejela ga. Nada Osmuk iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novi Gorici za neprecenljivo delo za celotni slovenski prostor na področju arheologije. Gospa Osmukova je znana raziskovalka tudi na območju naše občine in tudi njej iskreno čestitamo za visoko priznanje. Vojko Čeligoj Gospodu Francu Poklar ju je visoko priznanje Slovenskega arheološkega društva vročila predsednica društva Barbara Ravnik Toman SREČANJE VETERANOV NA MAŠUNU Pevci zbora 247. polka Slovenske vojske 30. junija so se na Mašunu, ob deseti obletnici vojne za Slovenijo, zbrali veterani vojne za Slovenijo in člani društva “Sever”. Slavnostni govornik je bil predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo g. Vojko Štembergar. Ob tej priložnosti so podelili tudi plakete zaslužnim organizacijam in posameznikom za svoj prispevek v vojni za Slovenijo leta 1991. Za dobro razpoloženje so poskrbeli Pihalni orkester Ilirska Bistrica, ansambel Snežnik in pevski zbor 247. polka Slovenske vojske. Manjkal ni tudi tradicionalni golaž. Novosti ZLOM PRI KOBARIDU Miro Simčič, publicist in svobodni novinar, seje rodil 1948 leta v Sapjanah. Diplomiral je na Fakulteti za sociologijo in politične vede. Bil je dolgoletni novinar in urednik Ljubljanskega dnevnika in Večera. V zadnjem času, piše tudi za Snežnik, v rubriki Življenje ob meji. Zlom pri Kobaridu j e njegova nova knjiga, ki poskuša na novinarski način razložiti, kako in zakaj seje to zgodilo in je le eno poglavje knjige, ki bo leta 2002 izšla pri Leopold Stocker Verlag v Gradcu. 12.soška bitka, ali “čudež pri Kobaridu ”, iz oktobra 1917, je pomenila konec bojev na Soči med avstro-ogrsko in italijansko vojsko. To je največja visokogorska bitka v zgodovini človeštva in največja bitlca na slovenskih tleh. Ima množico posebnosti, tako da še danes priteguje pozornost ljudi, ki se ukvarjajo z vojaško tematiko. V predhodnih enajstih soških bitkah je avstro-ogrska vojska na Soči uspešno kljubovala italijanskim napadom. Italijani so imeli nenehno iniciativo in veliko premoč v moštvu in topništvu. Po 11. bitki, kije bila najbolj krvav spopad na Soči dotlej, se je vojska dvojne monarhije znašla v zelo težavnem položaju. Njihovi vojaki so bili na koncu moči, izčrpani od dolgoletnih bojev, slabopresb-bljeni in v improviziranih zaklonih. Italijani so bili že pred Trstom, grozilje tudi preboj proti ljubljanski kotlini. Nemška in avstro-ogrska vojska sta ustanovili skupno 14. armado, kije izvedla napad na nepričakovanem mestu v zgornjem Posočju. Napad je presenetljivo uspel. Vpičlih štirih dneh je stotisočglava 14. armada zlomila 2. italijansko armado, osvojila Videm in Čedad in v naslednjih dneh prepodila italijansko vojsko skoraj 300 kilometrov v globino Italije za reko Piavo. Italijanska vojska, ki je imela pred to bitko 1,3 milijona mož, je po zlomu pri Kobaridu imela pod orožjem le še 500 tisoč vojakov. Presenetljiv kobariški preobrat je končal boje na Soči. Ta dogodek je sicer imel dva milijona prič, toda kaj se je tu v resnici dogajalo, je še danes stvar ugibanj in različnih ocen. Iskati vzroke v slabi kakovosti italijanske vojske in odsotnosti poguma pri njihovih vojakih ne bi bilo samo krivično, temveč tudi netočno. V prvih soških bitkah so se italijanski vojaki zagrizeno bojevali, toda uspehi so bili pičli. Med 12. soško bitko je prišlo med italijanskimi vojaki do nepričakovanega kolektivnega upora. Vojaki niso več želeli sodelovati v nesmiselni brutalni klavnici soške fronte... IRBIS Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 SREČANJE NA MAŠUNU O tradicionalnem srečanju vam pišem. Če ste se katerega v zadnjih petnajstih letih tudi sami udeležili, potem poznate utrip upokojenskih srečanj. Tudi Mašun, tradicionalno izbran in je za poletje najbolj pogodu. Bistriško upokojensko društvo srečanju s tržaškimi upokojenci nameni vsako leto posebno skrb. Predsednik bistriškega društva upokojencev Miro Štembergar nam je povedal: “ Pobratenje z upokojenskim društvom iz Trsta je zaživelo pred petnajstimi leti. Rodilo se je iz obojestranske želje po druženju. Za naše, bistriško društvo upokojencev je to svojevrsten dogodek, večja prireditev, kjer se družijo naši in tržaški upokojenci. Vsako leto posebej si želimo in se veselimo ponovnih srečanj pri nas ali na Tržaškem. In tako je tudi prav.” Na ploščadi pred mašunskim gostiščem, so se v zgodnjem sredinem popoldnevu zbrali bistriški upokojenci in njihovi gostje - upokojenci iz Trsta, ki so si že dopoldne ogledali novo knjižnico in mestno središče. Letošnjemu srečanju je dala poseben prizvok pesem, saj so v kulturnem programu nastopili upokojenski zbori iz Izole, Kopra in Ilirske Bistrice. Tako jedo izraza prišlo tudi druženje pevcev, ki za njih pomeni že tradicionalno prijateljevanje. Program, ki je stekel s pesmijo bistriškega zbora, je vodil Franc Gombač. Srečanje sta pozdravila predsednik domačega društva Miro Štembergar in podpredsednik Zveze upokojenskih društev Slovenije Marjan Krapež. V imenu gostov je govorila gospaNadja Pahor, kije orisala njihova prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika na Tržaškem. V programu sta nastopila tudi zbora upokojencev iz Izole in Kopra in nato so družno z bistriškim zapeli še nekaj narodnih in borbenih pesmi, ki se v zborovskih srečanjih še kako rade oglašajo, ker so sporočilo in opomin iz naše prehojene poti in boleče zgodovine.V imenu vseh treh zborov je pozdrave gostom sporočila Danica Pardo z naslednjimi besedami: Sem pevka in peti je vse mi na sveti! Smo pevci in peti nam je vse na sveti! Pozdravljen dan, ki nas j e s pesmijo razsul v preddverje snežniškega hrama skrivnostne opojnosti! Pozdravljen vsakdo od vas, ki na pragu milega, s posluhom lovi nekaj zase, da odnese s seboj v dolino, za jutri. Vsega je na pretek, za vas! Jaz s svojim glasom, mi pevci s svojimi glasovi, napovedujemo pozdrav življenju, pozdrav našemu letošnjemu snidenju. Mi smo pesem, kolikor nam grlo daje, kolikor srce nam pravi. Smo pesem, vzvišena nad jokom, ponižna v prošnji, mogočna v strahu, smo pesem radoživa v sreči, ihtiva v jezi. Mi smo pesem. Vse poti poznamo, od mene k tebi, od nas do vas, od srca k srcu. Ne ločijo nas barve kože, ne ločijo celine, ne poznamo meridianov. Od nas do vas čarobno rimo imamo. Zato pojmo skupaj, objeti, z roko v roki, kolikor nam moč premore! Tudi kraj je pravi, mi smo pravi. Dragi gostje, Zamejski! V čast nam je, da snidenje z vami zaljšamo s pesmijo. Pevke, pevci in zborovodje upokojenskih zborov iz Izole, Kopra in Ilirske Bistrice, vam želimo prijetno bivanje z nami, ker nam je vsakoletno srečanje dragocen dogodek. Z---------------------------------------------------N NOGOMETNA - POLETNA Na treningu nogometašev so se zbrali redni navijači Miro ponosno: Transportovce nismo nikoli mogli prepročat, da bi nas sponzorirali, sedaj pa nam je novi lastnik V&V takoj poklonil sponzorstvo za 3 miljone letno. Šofer Stojan sz Transporta. Saj ni čudno, zato so nam poslali račun za 10 milj ono v. viličarist Jadran sz Transporta: Mi smo jo pa pasali ceneje, nas so ocarinili samo za 8 milonov. Vratar Janez sz Ipila se reži: Ha, ha, na nas so pa pozabili. Nam ni treba plačati fusbalerski porez na glupost. Avtor se odreka honorarju v korist stroškov tiskanja sponzorja na drese nogometašev \___________________________________________________y GRADBENE PARCELE V PRODAJI Večjo urejeno, asfaltirano gradbeno parcelo na Žabovici, širine 6 m dolžine po želji vendar največ 800 m prodam. Cena 200 DEM/m2. Parcela primerna za trimčkanje. Avtor se odreka honorarju v korist izpada prihodkov sklada stavbnih zemljišč. V______________________________________________/ Med programom so si gostje in gostitelji izmenjali darila v znak spoštvanja in želji po novem druženju. Še pozno v popoldan in poletni večer so zvenele zborovske pesmi. Mednje so pridno sedale plesne viže in ploščad so še kako greli nasmejani obrazi v veselih ritmih. Bilje dan sredi julija, poletno bogat in naš, upokojenski. To j e povedalo oko in tudi srce. Zapisala: Danica Pardo [EURO MBI NIZKE GRADNJE d.o.o. * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV * IZVEDBA VODOVODA IN KANALIZACIJE ‘KOMPLETNA IZVEDBA TER STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DOVOZNIH POTI, DVORIŠČ IN DRUGIH POVRŠIN tel/fax. 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769 KOVANCI ZA JUBILEJ SAMOSTOJNOSTI IN TOLARJA CENTER ZA NARKOMANE TUDI V ILIRSKI BISTRICI Skupina za samopomoč svojcev oseb, zasvojenih s prepovedanimi drogami Ilirska Bistrica je v sredo, 4 julija 2001 v prostorih “Pomoči na domu”, organizirala sestanek, na katerega je povabila župana, predstavnike občinske uprave, direktorico Centra za socialno delo, zdravnike in svojce zasvojencev. Namen sestanka j e bil ta, da bi se poiskale možnosti za organizacijo in realizacijo centra za pomoč osebam, ki imajo težave, povezane z uživanjem nedovoljenih drog in njihovim svojcem, na področju lokalne skupnosti Ilirska Bistrica. Ga. Tinca Vidovič iz društva “Pomoč” iz Sežane je na pobudo občine, njenim predstavnikom predstavila načrt in obliko ustrezne pomoči, tako da se lahko v prihodnosti odločijo za najbolj primerno rešitev tega perečega problema našega kraja in da ne bo potrebno odvisnikom po pomoč v Sežano. Ga. Tinca je izrazila zadovoljstvo, da se občina zanima za ta problem in da ga poizkuša rešiti. Posebna komisija pri Banki Slovenije, ki skrbi za politiko izdajanja slovenskega papirnega in kovanega denarja seje odločila, da bo do letošnje jeseni izdala tri spominske kovance in z njimi počastila 10-letnico samostojnosti Republike Slovenije in hkrati jubilej tolarja kot slovenske nacionalne valute. Na objavljen razpis je komisija prejala okrog 50 predlogov, ki pa komisijo niso navdušili. Podelila je le eno tretjo nagrado in predlagano rešitev bomo lahko občudovali na treh kovancih. Tako nikljast kovanec za 100 tolarjev, kot srebrnik za 2000 tolarjev izdelan iz polirane plošče, vsebnosti 925/1000 delov srebra, pa tud polirani zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 sit, bodo imeli isti motiv: 10 koncentričnih krogov iz različnih središč, ki naj predstavljajo 10 let države, ali deset vzpenjajočih se stopnic, lahko pa tudi deset na kup zloženih kovancev. “Dolgočasnost” motiva je verjetno botrovala pomišljanju komisije, ali naj izda tudi zlatnik ali ne. Zanj so se odločili šele zadnji trenutek pred naročilom kovnici na Slovaškem. Zadnji slovenski zlatnik j e Banka Slovenije izdanla leta 1997 v spomin 250-letnice rojstva barona Žige Zoisa (Zlatnike ima Banka Slovenije še na zalogi po ceni cca 22.000.-sit). Tako oblikovani kovanci veijetno ne bodo navdušili državljanov Slovenije, še manj zbiralcev doma in po svetu. Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica je pred letom dalo pobudo za izdajo jubilejnega kovanca v tem letu v pričakovanju, da bomo vendarle dočakali kovanec, ki bo tudi z motivom opozarjal na slovensko morje in Primorsko. Pa smo Primorci tudi tokrat ostali z dolgim nosom. Primorski kovanec za 50-letnico priključitve, čeprav z odlokom vlade zaukazan še leta 1997 in v Uradnem listu Republike Slovenije zagotovljen, je poniknil v državnih administrativnih mlinih in bo verjetno čakal naslednjo 50-letnico. Če spet ne bo še kaj prišlo vmes. Pač pa j e Banka Slovenije te dni dala v prodajo komplet enajstih spominskih kovancev po 5-tolarjev v lični plastični enmbalaži. Na novo pa so tiskali tudi bankovce za 200 in 500 tolarjev z datumom 15. j anuar 2001. Letošnjo jesen dobimo tri nove kovance: nikljast 100 tolarski kovanec, srebrnik za 2000 tolarjev in zlatnik za 20.000 tolarjev. Kovanci z dolgočasnim motivom gotovo ne bodo navdušili ne državljanov in ne zbiralcev. Vojko Čeligoj Novosti v naši knjižnici SPLOŠNO 1. COBISS3/Upravljanje aplikacij V2.0: priročnik za uporabnike 2. GLAVAN, Mihael, GRDINA, Igor: Prve slovenske knjige: slovenski reformacijski tiski v izvirnikih in v ponatisih 3. HEDGES, Burke: Z branjem do bogastva 4. Osnovna navodila COBISS3 V2.0: priročnik za uporabnike 5. PEČENKO, Nikolaj: Moj prenosnik: navodila za uporabo prenosnega računalnika 6. PEČENKO, Nikolaj: Moj prvi PC: navodila za uporabo računalnika 7. Programske kontrole v COBISS/ Katalogizaciji: priročnik za uporabnike FILOZOFIJA 8. FUHRMAN, John: Zavrnite me -to imam rad! 9. HLEBŠ, Jože: Znanost in Bog 10. MIHAJLOVIČ, Živorad: Praktični tečaj gnostičnega okultizma 11. PETINO, Rick, REVNOLDS, Bill: Izberite uspeh! 12. MARJANOVIČ-UMEK, Ljubica (ur.), ZUPANČIČ, Maja (ur.). Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo, 13. TUŠAK, Maks, TUŠAK, Matej: Psihologija športa 14. ZUPANČIČ, Alenka. Nietzsche: filozofija dvojega VERSTVO 15. SOLOV'EV, Vladimir Sergeevič: Duhovne osnove življenja 16. Verstva sveta 17. MAJERHOLD, Katarina (ur.): Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? 18. BEAUMONT, Emilie: Podobe otroškega življenja 19. BELL, Hannah Rachel: Moške stvari, ženske stvari 20. GIBLIN, Les: Kako se spretno sporazumevati 21. GOLOB, Niko, FLORJANČIČ, Franko, TOMŠIČ, Marjan: Jaz pa vem, kako 22. IVES, Rob, POGAČNIK, Jelka, PEČEK, Andreja (ur.): Igrače iz papitja 23. BENIGAR, Tanja. Kažiprav: vodič po pravu za mlade 24. LISAC, Aleš: Korak pred konkurenco 25. MENART, Janez. Slovenec v Srboslaviji: kulturno politični spisi 26. MLINARIČ, Tine. Beli možje: eseji o mlinih in mlinarjih 27. PUČNIK, Janko: Elementi prava 28. WILLIAMS, Phil (ur.): Ruski organizirani kriminal: nova grožnja? 29. VIDIC, Franci: Trženje za podjetnike 30. ŽIGON, Zvone: Iz spomina v prihodnost: slovenska politična emigracija v Argentini NARAVOSLOVJE 31. BEAUMONT, Emilie: Podobe gozdov 32. HABJAN, Vladimir, SKOBERNE, Peter: Naravne znamenitosti Slovenije UPORABNEVEDE 33. BLANCHARD, Kenneth H.: Izreki za vse življenske priložnosti 34. FRITZ, Andrej A.: Slovenska kuhinja 35. GODEC, Andreja: Navodila za izdelavo ženske obleke 36. GROŠELJ, Bojan, PREŠERN, Saša: Informatika za podjetnike 37. LOVŠIN, Darja: Kuhamo po diabetično 38. BERNIK, Jurij: Management in vodenje 39. MAYR, Branko: Računovodske informacije 40. 50 idej, Kako pripraviti mehkužce 41. PŠENIČNA, Viljem: Podjetništvo 42. SIMOVIČ, Anton Toni: Plovidba 43. Zelena kuhinja: predjedi in omake, začetne jedi, solate, glavne jedi in priloge, samostojne jedi, pogače, slane torte, pice 44. KASTELIC, Terezija: Navodila za izdelavo ženskega krila NADALJEVANJE NA STR. 17 Politika POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKA ZLATKA JENKA ZA 23. SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. V kakšni fazi je sanacija zemljišča onesnaženega s svincem na strelišču “Črne njive”? 2. Kakšne so aktivnosti župana v zvezi s preselitvijo izpostave DAVČNE UPRAVE iz Il.Bistrice v Postojno? 3. V kakšni fazi j e sanacija in čiščenje struge reke Bistrice, kije v obupnem stanju? 4. Zakaj še vedno ne pristopimo k projektu PRIMORSKA UNIVERZA? 5. Zakaj še niso in kdaj bodo zamenjani in postavljeni robniki na mestnih ulicah? 6. Kdaj se bo pristopilo k ureditvi parkirišča za avtobuse, ki se nahaja na občinskem zemljišču ob ulici Vojkov drevored? 7. Kdaj bo končano sanirana struga potoka Sušeč in Pila po njuni regulaciji, saj imata sedaj videz betonskega korita, kar j e v nasprotju z obstoječo zakonodajo? 8. Kdo skrbi za nadzor nad urejenim videzom mesta, saj imamo občani občutek, da je vedno bolj zanemarjen? V mislih imam objekte, dvorišča, parkovne površine in zelenice. 9. Ali je župan seznanjen z napovedanim zaprtjem kasarn za potrebe SV in predvideno izgubo velikega števila delovnih mest? 10. Zakaj se ni občina vključila v nakup stanovanj, ki jih je prodajalo Ministrstvo za obrambo? 11. V kakšni fazi je ureditveni načrt za jezeri Mola in Klivnik? 12. Zakaj ni župan ob občinskem prazniku povabil na slavnostno sejo diplomante iz naše občine in jim čestital za dosežen akademski naziv? Isto vprašanje se nanaša tudi na zelo uspešne učence in dijake. 13. Na kakšen način misli občinska uprava in župan pristopiti k sanaciji bazena? 14. Kdaj bo občina pristopila k parcelaciji in prodaji stavbnih parcel v soseski S-13? 15. Kdaj se bo preselilo CESTNO PODJETJE KOPER p.e. II. Bistrica, POLICIJSKA POSTAJA IN GASILCI na novo lokacijo v trnovske kasarne? 16. Dajem pobudo za ustanovitev mestnih četrti in s tem v zvezi za spremembo statuta. 17. Dajem pobudo za sanacijo visečega mostu in ureditev zelenice na Titovem Trgu. 18. Predlagam, da se načrtno pristopi k evidentiranju in oceni upravičenosti obnove vsaj nekaj pil in mlinov ob reki Bistrici. 19. V kakšni fazi je sanacija Globovnika? 20. Kakšen j c odziv na razpisane občinske štepandije? 21. Pred letom dni j e bilo na občinskem svetu rečeno, da seje župan na pristojnem ministrstvu dogovoril za ureditev in posodobitev železniške postaje. S tem v zvezi me zanima v kakšni fazi je ta dogovor? 22. Ali obstaja še možnost, da pridobimo dislocirano enoto Centra za šolske in obšolske dejavnosti, saj smo v lanskem letu poslali ponudbo za 4 lokacije. 23. Na kakšen način bomo rešili problem parkiranja ob mestni hiši? 24. V kakšni fazi je ureditev kanalizacijskega omrežja, ki gravitira na bodočo ČN? 25. Kdo bo upravljal s čistilno napravo? 26. V kateri fazi je uskladitev statusa in aktov javnega zavoda Kraške lekarne II. Bistrica z veljavno zakonodajo in sklepi OS? 27. V zadnjem obdobju smo skoraj vsakodnevno priča vedno večje emisije škodljivih plinov in lesnih vlaken v ozračje. Zadnji tak primer je bil v noči iz 3 .julija na 4. julij, tako daje bilo potrebno zapirati okna. Zaradi povečane emisije plinov imajo velike težave tudi astmatiki in drugi bolniki na dihalih. Zanima me, kako se bo odzvala na pritožbe občanov občinska uprava, ki je za kurjenje odpadkov in povečano emisijo plinov v ozračje, dala soglasje LESONITU D.D. soglasje? 28. Zanima ne katere spore je Občina II. Bistrica v zadnjih dveh letih reševala na sodišču in kateri so bili rešeni v njeno prid oziroma škodo? Zanima me tudi kakšne so bile obremenitve iz tega naslova in kakšne še bodo za občinski proračun? 29. Danes, 5.7.2001, je bila v Državnem zboru RS sprejeta Novela zakona o gimnazijah, ki bistveno znižuje kriterije za ustanovitev gimnazij na demografsko ogroženih območjih. Dajem pobudo, da takoj pričnemo z aktivnostmi za ustanovitev GIMNAZIJE ILIRSKA BISTRICA. FOTO FANTAST fotografski studio in trgovina POLETNA AKCIJA '/ Ilirska Bistrica, Bazoviška 32 • tei.: 05/7144311 DOBRODOŠLI PRI NAS Zan im iv osti 28. junija se je mudila v Ilirski Bistrici skupina slovenskih izseljencev, članov največjega slovenskega društva v ZDA, Slovenske narodne podporne jednote. Po ogledu mesta so se napotili na Prem, kjer so si ogledali cerkev sv. Helene, Kettejevo spominsko sobo in grad. Ob tej priložnosti je Razvojni center Ilirska Bistrica pripravil za goste krajši program. Zapel jim je domačin Matjaž Perenič, pevska skupina Sušeč, etno skupina KD Alojzij Mihelčič iz Harij in skupina mladih pevcev s Prema, ob spremljavi Anje Kirn. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Ilirska Bistrica Franc Lipolt. Se posebej so se potrudile članice KTŠD Prem, na čelu s predsednico Jerico Strle. Goste so obdarile z značilnimi umetelno izdelanimi papirnatimi rožami, s katerimi so okrasile tudi grajsko dvorišče. Domači obrtniki so pripravili bogato stojnično prodajo, člani KD Alojzij Mihelčič iz Harij pa so napravljeni po starem, prikazali običaj košnje in spravila sena. Posebej veselo je bilo na grajskem dvorišču, kjer je žganjekuhar Matjaž Bubnič iz Pregarij postavil kotel za žganjekuho, Premci prešo za stiskanje jabolk, ekipa v sestavi Anton Barbiš -Vahtar, Fani Lapuh in Ana Gombač so pripravljali zelje za kisanje. Vse skupaj se je odvijalo ob spremljavi harmonikarja Marjana Bana iz Zarečice. Ob zaključku je kolektiv Gostilne Pod gradom iz Gornje Bitnje postregel z j oto in štruklji. V grajskem stolpu je bila od 28. junija do 15. julija na ogled etnografska razstava o viziti, pustu in veliki noči. Istega dne j e Razvojni center občine Ilirska Bistrica pripravil krajšo dobrodošlico, namenjeno tujcem, ki potujejo skozi naše kraje. Na parkirišču poleg gostilne Potok so delili informativno gradivo o naših krajih in prireditvah. Predstavljene so bile nekatere stare obrti. Gostje so bili postreženi z domačimi dobrotami. Novost so sprejeli z navdušenjem, zato upamo, da bo pred zaključkom turistične sezone organizirana še kakšna takšna dobrodošlica. Alenka Penko opTfK A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 Sprejem slovenskih izseljencev na grajskem dvorišču. Prikaz košnje in spravila sena L ' Etnografska razstava v grajskem stolpu. Z----------------------------------------------' BARVANJE JAJC PO DOMAČE Brčinka: Naš razvojni center je poslali na Phare u Udine projekt “Barvanje Pirhov”. Mišim, da se jm bo dopalu. Bric: Mi smo pa poslali projekt Brčinska češpa. Predsednik komisije Furlan Phare pa si misli: Melj o una buon puta brčina, che solo muda tricolori. in pošlje dotacijo v Gorico. Avtor se odreka honorarju v korist tiskanja prospekta goriškega zavoda v barvah PRANJE DENARJA PO BRKINSKO Joško sz Gabrja: Je pršlu sz Sicilije 5 miljard lir. J h niende pošilja Franco Fare za čistilno al na čiščenje, nejsm prou zstuopu, seje slabu čulu Frane Brčin: A ja. Je žj u rjdi. Muonno takoj poslat pu miljuna mark u Bruxelless Frenku Pharetu Avtor se odreka honorarju v korist stroškov bančnega nakazila skladu Phare. v____________________________________________y V HARIJAH SO IMELI POŠTO ŽE PRED STOLETJEM V četrtek, 16. avgusta bo steklo polnih sto let od ustanovitve pomožne pošte v Harij ah. Pošta j e bila pomembna pridobitev v vasi, ki je tedaj štela 350 prebivalcev, imela šolo, tri gostilne, klobučarsko delavnico, trgovino in bila na pomembni cestni poti med Bistrico in Podgradom, ki sta sodili v dve takratni avstrijski deželi Kranjsko in Istro. Koncesijo za pomožno pošto v Harijah je s strani poštne uprave v Trstu prevzel Jožef Polh z družino, kije imela klobučarsko delavnico in trgovino. (Danes hišna številka 16). Poštni okoliš harijske pomožne pošte je obsegal vasi Harije, Tominje, Klivnik, Soze in kmetijo Brida v Zaličih. Matična pošta je za harijsko pomožno pošto še naprej ostajala pošta v Ilirski Bistrici, od koder so Klebčaijevi prinašali poštne pošiljke v vas in jih tja tudi nosili v odpremo. Pošta je uporabljala poseben pravokotni poštni žig, s slovenskim imenom te pošte HARIJE, katerega redek ohranjen odtis nam je posredoval g. prof. dr. Ivan Turk iz Ljubljane, tudi sam raziskovalec pomožnih pošt na Slovenskem. Dmžino Klebčarjevih in hiše seje kmalu prijelo ime Poštarjevi in se ohranilo do danes. Po prvi vojni so italijanske zasedbene oblasti ohranile pomožno pošto vse do vključno leta 1931. Stari avstrijski poštni žig so zamenjali z novim okroglim in poitalijančenim imenom kraja CARIE. Po posebnem odloku so na žigu dopustili uporabljati poleg italijanskega imena še slovensko ime HARIJE (vendar v oklepaju). Po kakšnem letu pa je žig nosil zgolj italijansko ime. Žal odtisov obeh italijanskih žigov še nismo zasledili. Naša hiša se nahaja v Oriju, 18 km od Splita proti jugo - vzhodu. Od morja je oddaljena 200m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajamo dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2 površine. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734 138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr DOBRO DOŠU! Veseli bomo bralcev Snežnika, če nam pogajo najti takšne odtise. Po treh desetletj ih j e harij ska pošta prenehala z delovanjem, poštno poslovanje je znova prevzela pošta v Ilirski Bistrici. ^ P0% Sr* HARIJE * 'S 'C/V 0251 j? ILIRSKA BISTRICA TRNOVO />> * 76.8. Priložnostni poštni žig ob 100 letnici pomožne pošte Harije nosi v osrednjem delu odtis prvega poštnega žiga te pošte. Po pol stoletja je tokrat na tem poštnem žigu znova uporabljeno ime pošte TRNOVO, resda še kot dodatek k uradnemu imenu pošte 6251 Ilirska Bistrica. Bo čez dve leti, ko bo tudi trnovska pošta slavila svojo 100 letnico ustanovitve dobil naziv TRNOVO tudi svoje stalno mesto? Trnovci zastavite svoj glas, da bo tako! Na zanimivo poštno preteklost harijske pošte in Klebčarjevo poštarsko družino nas bo znova spomnil tudi priložnostni poštni žig, ki ga bo v četrtek, 16. avgusta uporabljala pri svojem poslovanju pošta 6251 ILIRSKA BISTRICA /TRNOVO ter spominska prireditev v nedeljo, 19. avgusta pri Poštarjevih v Harijah, kjer bodo v prostorih nekdanje harijske pošte pripravili spominsko poštno razstavo. Na voljo bodo tudi posebne poštne dopisnice, omenjeni priložnostni poštni žig ter spominska razglednica Harij. Vojko Čeligoj Mali oglasi Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Župančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu. Ponudbe na tel.: 041/ 345 -753. Prodamo dvosobno stanovanje cca. 60 m2. Ponudbe na telefon: 00492331330500 ali v uredništvo Snežnika. KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. V Podgradu prodamo enosobno stanovanje - 45 m2. Informacije na telefon: 05/71 42 122 ali 041/562 727; V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Vse manj v znamenju referenduma pa vse bolj v znamenju hrvaško slovenskih odnosov. Parlament ratificiral sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju! O izidu referenduma o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, kije bil sredi junija je SNEŽNIK že poročal. Ob skromni udeležbi se je velika večina udeležencev referenduma odločila proti noveli zakona, kije omogočal tovrstni poseg tudi samskim zdravim ženskam. Seveda je bil to tudi politični uspeh opozijskih poslancev, ki so rezultate referenduma ob vsaki priložnosti potiskali pod nos koalicijskih strankam in jim dajali vedeti, da sprejemajo zakone nepremišljeno, prenagljeno in mimo volje ljudi. Skoda le, da se je takšno etično, celo filozofsko in strokovno vprašanje pojavilo na referendumu, se spolitiziralo in znova razdvojilo državljane. Večina volilcevje odločila, kot j e in tako bo. Pač pa je junijska maratonska seja Državnega zbora imela kar 52 točk dnevnega reda in pod točko 26, naj bi poslanci DZ obravnavali in po pričakovanju tudi potrdili ratifikacijo Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško znan pod kratico SOPS in tako naredili pomemben korak pri reševanju meddržavnih odnosov s sosednjo državo! No, pa več o tem v nadaljevanju. Omenjena 7. redna Državnega zbora seje pričela 19. junija in trajala mesec dni, vse do 18. julija t.l. V tem času j e bilo obravnavanih in sprejetih kar 35 zakonov, resolucij in poročil.Seja se je tako zavlekla, daje za julijsko sejo zmanjkalo časa. Dotaknimo se ali vsaj naštejmo nekatere zakone, ki so doživeli spremembe ali dopolnitve: Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, Zakon o prevozih v cestnem prometu, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, Zakon o porabi dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacij o,Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti, Zakon o osnovni šoli in gimnazijah je vnesel potrebne spremembe zaradi uvanja devetletke in vpisa v prvi razred gimnazije, Zakon o Filmskem skladu Republike Slovenije, Zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu, Zakon o predlaganju sodnikov za mednarodna sodišča pa Zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki tudi ni bil v skladu z ustavo, popravek sta doživela člena, ki urejata status vojaških vojnih invalidov in civilnih invalidov vojne. Leta 1977 sprejeti Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih že dolgo ni ustrezal sadanjemu času, na kar je opozorilo Ustavno sodišče, spremembe so bile nujne. Zakon o državljanih drugih držav (Zakon o tujcih) je bil sprejet leta 1991 in ni bil več ustrezen in tudi te spremembe je zahtevalo Ustavno sodišče. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja IZ POSLANSKIH KLOPI... je podaljšal možnost še enega ravnateljskega mandata tistim (127) ravnateljem, ki si še niso pridobili ustrezne izobrazbe ter Zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja... Živahno diskusijo je izzvalo poročilo o poslovanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Njegov direktor dr. Janez Prijatelj je predstavil poročilo Zavoda za preteklo leto, skupaj z oceno za leto 2001. Skladje potem, ko je vlada pred časom znižala prispevno stopnjo, doživljal velike krize in izkazal primanjklaj. V letu 2000 je skokovito naraslo število novih prosilcev za upokojitev (Od 10.000 novih vlog je bilo pozitivno rešenih nad 80%). Za kritje primanjklaja je zavod najemal kredite, kijih ni krila država, kljub zagotovilu. S spremembo 150. člena zakona v lanskem decembm sije sklad opomogel in bo predvideni pozitivni saldo v tekočem letu porabil za povišanje pokojnin za cca 6% in pokril obroke za najete kredite. Poslanec Ivan Kebrič je zahteval ločeno prikazovanje pokojnin, tako tistih pridobljenih z delom, starostnih, invalidskih kot državnih in priviligiranih. Poslanec Janez Drobnič pa je zahteval, da se uvede državljanska knjiga s pregledom vseh socialnih prejemkov, ki jih posameznik prejema, saj prihaja do velikih razlik med prejemniki pa tudi nepreglednosti. Tokratni Uradni list RS bo gotovo nenavadno obilen! Posezite po njem! MALOOBMEJNI SPORAZUM S HRVAŠKO VENDARLE RATIFICIRAN! Vsekakor je največje zanimanje med poslanci pa tudi med mediji na tem zasedanju veljalo obravnavi Sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Samo tej točki smo poslanci namenili vseh osem ur četrtkovega delovnega dne. Med poslance sta prišla tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in njuni sodelavci ter predstavljali reševanje zapletenih medsebojnih odnosov med državama. V dolgi in izčrpni obravnavi j e sodelovala večina poslancev, pa vendar k napetemu in vročičnemu vzdušju niso prispevali le poslanci Slovenske nacionalne stranke, ki so svarili pred sprejetjem sporazuma, ki naj bi pomenil izdajo narodnih interesov, pač pa tudi dogodki v hrvaškem šahom. Zunanje politični odbor sabora je tik pred obravnavano točko odrekel podporo premiem Ivici Račanu že skoraj dogovorjenim stališčem hrvaške vlade do mejnega kompromisa s Slovenijo. In prav sprotnemu celodnevnemu vzklanjevanju stališč obeh premierov Drnovška in Račana, v času zasedanja Državnega zbora in vlade sta bila v stalni telefonski povezavi, gre zahvala, da sta obe vladi vendarle sporazumno potrdili predlog slovensko hrvaške meje na kopnem in morju. Gotovo je tudi zaradi tega bila dosti lažja odločitev na seji Državnega zbora. Naj povem še to, daje skupina poslancev, predvsem iz vrst SLS-SKD Slovenska ljudska stranka, pred sejo vložila posebno RESOLUCIJO o meji, in zahtevala, da se le-ta obravnava pred razpravo SOPSa. Resolucija je opozarjala na mnoge krivice, ki jih prinaša omenjeni sporazum in dokazovala zgodovinske pravice Slovenije do dosti večjega ozemeljskega deleža Istre. Iz formalnih razlogov Resolucijam bila uvrščena na dnevi red Državnega zbora. O pričakovanjih prebivalstva na Primorskem in v Slovenski Istri, da se omenjeni sporazum vendarle sprejme, so poslancem spregovorili tudi primorski poslanci Aurelio Juri, Dejan Maršič, Igor Štembergar in Vojko Čeligoj. O razpoloženju Državnega zbora do tega dejanja priča tudi rezultat glasovanja: od Zarečje, Dobro Polje, Harije, Podbeže in Hrušica. V območje maloobmejnega pasu sodijo tudi vse vasi vzdolž ceste Obrov - Kozina. Na hrvaški strani so v maloobmejnem območje vse vasi občine Klana: Breza, Lisac, Studena in Škalnica, iz občine Matulji pa: Brdca, Brešca, Lipa, Male in Velike Mune, Mali in Veliki Brgud, Mučiči, Pasjak, Permani, Ružiči, Rupa, Šapjane, Zaluki, Zvoneče in Žejane. * Prebivalstvo bo z obmejnimi prepustnicami in enodnevnimi tudi turističnimi dovolilnicami in kmetijskimi vložki prosto prehajalo mejo. * Odprtih bo 27 maloobmejnih prehodov. V naši občini prehoda Novokračine-Lipa in Starod-Mune. Žal na spisku ni prehoda Sušak-Lisac za katerega se velja zavzemati še naprej.. * Obeta se živahnejši pretok blaga in potrebščin. Dvolastniki lahko prenašajo pridelke med posestmi. Ribičem je dovoljeno prehajati v ribolov na morje sosede * Sproščeno bo izdajanje prepustnic (upravne enote), enkratnih dovolilnic (policijske postaje), turistične dovolilnice pa tudi turistična društva in organizacije. SOPS po črki zakona stopi v veljavo takoj po podpisu, nekaj časa pa bo vendarle preteklo za sprejem vseh potrebnih zadev: zgraditve novih mejnih prehodov, izdaj dokumentov in organizacijo policijske in carinske službe. Glede na pregovor, kako tiči hudič v majhnih zadevah, upajmo, da vendarle ne bo novih in novih zapletov. Verjetno bomo prihodnjič že lahko poročali tudi o reševanju in morda celo o odpravi ostalih problemov med državama: o potrditvi predloga o meji na kopnem in morju, o dogovoru o jedrski elektrarni v Krškem ter hranilnih vlogah zagrebške ljubljanske banke. Morda bodo k temu dogovoru prispevale tudi kratke parlamentarne počitnice v avgustu? Prijetno poletje tudi bralcem SNEŽNIKA. Jesen pa bo verjetno zopet politično vroča. Vojko Čeligoj, poslanec v Državnem zboru V veliki dvorani Državnega zbora po končani 7. seji, 20. julija t.l. Poslanska skupina v Državnem zboru Demokratične stranke upokojencev Slovenije z leve: Anton Delak, podpredsednik DZ, Ivan Kebrič, vodja poslanske skupine, Valentin Pohorec in Vojko Čeligoj. (Foto: M. Lavrinc) Politika OBČINSKI SVET 23. SEJA 83 poslancev j e za sporazum glasovalo 73 poslancev, proti je bilo le 6 poslancev (4 iz SNS, in po eden iz SLS-SKD in SDS). Sporazum ima svojo zgodovino Potem, ko sta leta 28. aprila 1977 Sporazum podpisala tedanja zunanja ministra Mate Granič za Hrvaško in Zoran Thaler za Slovenijo je sporazum še isto leto ratifrcitral hrvaški Sabor. V slovenskem Državnem zboru pa očitno ni bilo politične volje za sprejem pa tudi s hrvaške strani so se odpirali vedno novi problemi. Na predlog poslanske skupine LDS je sporazum romal na Ustavno sodišče od koder ni in ni bilo glasu. Pozivi poslancev ustavnemu sodišču Jaze Avšič, Aurelio Juri pa tudi pismo štirinajstih primorskih poslancev zbranih januarja na Bistriškem so dolgo ostajali brez odgovora. Pač, v začetku junija je odgovor le prišel. Ustavno sodišče je zagotovilo, da omenjeni sporazum ne prejudicira državne meje. Pomemben zadržek je bil tako odpravljen. Seje 19. julija s sprejetjem Sporazuma v Državnem zbom vendarle obrnil nov list v odnosih med sosednjima državama? Vsaj državljani obeh držav ob tej meji si to po desetih letih tudi zaslužijo. Kaj nam prinaša SOPS? * Obmejno območje sega okrog deset kilometrov v notranjost Slovenije in Hrvaške ob skupni meji. V to območje sodi kar 32 vasi v občini Ilirska Bistrica in sicer med mejo in zamišljeno linijo na zahodu vključno z vasmi: Topole, Posebnost bistriškega občinskega sveta postaja, da vsaka seja rabi vsaj dva do tri nadaljevanja, da se jo izpelje do konca. Tako je bilo tudi s 23.sejo, kar pa ni nič čudnega, saj je bilo na dnevnem redu kar 17. točk. Tako so svetniki spremenili in dopolnili poslovnik o delu občinskega sveta. Sprejeli so Pravilnik o prodaji, oddaji v zakup, oddaji za gradnjo in menjavi stavbnih zemljišč v lasti Občine Ilirska Bistrica. Obravnavali so planske akte ; Program priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za OIC Trnovo ter Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine. Obravnavali so poslovna poročila zavodov in podjetij, katerih ustanovitelj oz. soustanovitelj je Občina. Obravnavali so povzetek investicijskega programa za Komunalno čistilno napravo. Pregledali so tudi poročilo v zvezi z investicijami na Premskem gradu in Kettejevi hiši. Sprejeli so tudi dopolnitve Razpisa za dodelitev kredita za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva, podjetništva, turizma in kmetijstva v Občini, Razpravljali so tudi o Sofinanciranju raziskave o narečjih v naši okolici in o ohranjenem ljudskem izročilu v vaseh, iz katerih prihajajo otroci OŠ Jelšane. Obravnavali so tudi Predlog razpisa za sofinanciranje izdajanja lokalnega javnega glasila. Pobude in vprašanja so bila usmerjena na različna področja, od zastarelih turističnih tabel, do bolezni kostanjev, do upravljavca KČN, do problemov grdih in nevarnih ruševin po vaseh in njihovega odstranjevanja, do težav z davkarijo... Največ prahu je vsekakor dvignila točka o imenovanjih. Brez težav so sprejeli pozitivno mnenje k imenovanju ravnateljice Karmen Šepec, gladko so imenovali predstavnike občine II. Bistrica v svete javnih zavodov in imenovali v Upravni odbor RC II. Bistrica nadomestnega člana Vilka Škraba, zapletlo pa se je pri soglasju za imenovanje direktorja Razvojnega centra. Upravni odbor RC-ja je svetu predlagal Jožefa Šlenca, ki pa gaje zavrnil, zaradi njegove vpletenosti v afero z Domom na Vidmu. Svet odhaja na zaslužene počitnice in bo svoje delo nadaljeval v septembru. IRBIS Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 EVROPA V ŠOLI IN VODNI DETEKTIV Učenci razredne stopnje OŠ Dragotina Ketteja so sodelovali v evropskem natečaju EVROPA V ŠOLI, ki ponuja učencem prijazen in neposreden način, kako učence spodbuditi k razmišljanju o EVROPI in najaktualnejših temah, ki pestijo njene prebivalce. Na šolskem izboru smo izbrali 5 literarnih in 5 likovnih del ter jih poslali na regijski izbor v Cerknico. Tuje komisija izbrala literarno delo ROSANE ULJ AN in likovno delo ANIJE JANEŽIČ, ki bosta sodelovali v nacionalnem izbom za najboljše likovno oziroma literarno delo v državi. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad bo 9.maja 2001 v Mariboru. Dobitniki priznanj EVROPA V ŠOLI so: -učenci: Jan Rosa, Klemen Gombač, Rosana Uljan, Tanja Vidojevič, Sara Kovačič, Anija Janežič, Robert Kruh, Doris Barbiš, Mitja Mršnik in Mojca Brlek, -mentorji: Damjana Čekada, Marina Stemberger, Jožica Grbec, Jožica Novak, Mirjana Tomažič, Klavdija Turkovič in Nevica Iskra; Učenci 3.b razreda Gabi Rolih, Martin Penko Šajn in Anja Gombač so sodelovali s svojimi literarno - likovnimi deli v natečaju VODNI DETEKTIV, ki ga vsako leto razpiše Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS in IGRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje Domžale. Učenci, mentorica in šola so bili za svoje delo nagrajeni z diplomo VODNI DETEKTIV. Nevica Iskra S -v ZDRAVNIKI IN KOLEKTIVNA POGODBA Tone postavlja vedno neprijetna vprašanja. Recimo: zakaj imate takšno povečanje stroškov prihodov na delo, če imajo vsi delavci stalno ali začasno bivališče v Bistrici Direktorica zdravstvenega doma resno: Nekateri si obračunavajo prihod na delo iz Reke, nekateri pa so pošteni. In svetniki? Pokimajo in obmolknejo. Avtor se odreka honorarja v korist poštenih. s_________________________________________________> MLADINSKE DELAVNICE Tudi v šolskem letu 2000/2001 je Center za socialno delo Ilirska Bistrica na osnovnih šolah izvajal projekt Mladinske delavnice. Namenjene so krepitvi zdravja in kot pomoč adolescentom pri težavah s katerimi se srečujejo. Obiskovali sojih učenci 7. in 8. razredov. K projektu se je vključilo približno 80 učencev, ki so k delavnicam hodili celo šolsko leto po dve uri tedensko. Prek pogovorov in igre so se seznanjali z različnimi temami, ki so zanimive in pomembne v njihovem obdobju. Da bi se učenci bolje spoznali med seboj, smo jim v decembru pripravili prednovoletni ples na katerem so se izjemno zabavali na zdrav način. Da primemo zaključimo leto, smo se na začetku junija odpravili na mini tabor v Čmi dol. Preizkusili smo se v raznih igrah, petju, izbrali miss tabora in se imeli lepo. Po prejemu priznanj smo se poslovili z željo, da se dmgo leto spet srečamo. Petra Rutar, inštruktorica MD DRUGO LETO ZNOVA Vsako leto znova, pa nikoli dolgočasno. Zanimive teme, “odrasli” pogovori, zraven pa še veliko zabave in drugih stvari, ki pritegnejo najstnike. Vse to in še več, seje tudi letos dogajalo v Mladinskih delavnicah. Vsako leto pa dobimo za nagrado tudi poseben mladinski ples in mini tabor. Ples seje odvijal 15.12.2000, na OŠ D. Ketteja. Vsak seje zabaval po svoje, dobre volje in odlične glasbe seveda ni manjkalo, najbolj pa smo se veselili mini tabora, ki seje 9. in 10.6.2001 odvijal v Črnem dolu. Dva dni sat bila premalo, da bi lahko počeli vse stvari, ki smo sijih zamislili. Vseeno pa smo se zabavali, uživali ob tabornem ognju, pa še kaj bi se našlo. Vsega tega pa ne bi bilo, brez naše mentorice Petre Rutar in dmgih voditeljev. Dmgo leto znova? Maja Hrvatin, 8.r., OŠ D.Kette SPOZNAVANJE VRSTNIKOV JE ZABAVNO Program mladinskih delavnic j e zelo pester. Spoznaš samega sebe in dmge. V programu je tudi ples in tabor. Tam spoznaš veliko svojih vrstnikov in se zabavaš. Plesa Mladinskih delavnic se ponavadi udeleži veliko več najstnikov, kot pa tabora. Na plesu si izmenjamo darilca in se zabavamo ob zabavni glasbi. Spoznavanje vrstnikov j e zelo zabavno. Izmenjujemo si mnenja o različnih stvareh in se med seboj dopolnjujemo. Tabor. Že sama beseda ti pove, da se bo odvijalo nekje v naravi in bo trajalo najmanj dva dni. Naši vtisi o delavnicah so vse več kot dobri in ker smo sedmošolke bomo Mladinske delavnice obiskovale tudi naslednje leto. Učenke 7.r. OŠ D. Kette _____________________Odmevi KAPELICO V DOBREM POLJU JE ZIDAL ANDREJ GOMBAČ Pred kratkim se je članu Uredniškega odbora Snežnika, vidno prizadet potožil Anton Gombač -Ruščov iz Harij. V aprilski številki Snežnika je v članku Popotovanje po naših vaseh - Dobrepolje, je zasledil v navajanju podatkov kako in kdo so zidali Marijino kapelico pod vasjo, vrsto netočnosti in izkrivljenih podatkov. Andrej Gombač si kar ne more misliti, da so Dobropoljci tako hitro pozabili kako je bilo in kdo je zidal omenjeno kapelico. Iz njegove pripovedi zvemo: “V začetku leta 1969 meje obiskal g. dekan Viktor Berce in zaprosil, da kot vešč zidar obnovim ali naredim novo Marijino kapelico pod Dobropoljami, saj je bila stara že dotrajana, neugledna in je vidno razpadala. Pripravil sem načrt s katerim seje strinjal tudi g. dekan. Ker je bila načrtovana kapelica dosti večja od stare je izrazil skrb, da bo verjetno težko na občini dobiti dovoljenje. Časi so bili tedaj pač taki, nenaklonjeni verskim zadevam. Zato je bilo treba pohiteti. G. dekan seje dogovarjal tudi z Dobropoljci, ki so poskrbeli za cement in pesek. Kamenje, še posebej marmor (Beneški tlak), pa sem sam šel iskat v Matulje in ga pripeljal na mesto. Vsaj mesec dni sem zidaril, pa še doma sem pripravljal kamnite ploščice iz granilije in kar je bilo treba. Dobropoljke so mi vsak dan nosile “južno” in delo je lepo napredovalo. Iz bistriške občine sem dobil tudi nenapovedan obisk in ker nisem imel nobenega dovoljenja za zidanje kapelice me je kmalu obiskal poštar, s pozivom na plačilo denarne kazni 50.000 DIN. Bilje to velik denar, na srečo so ga poravnali Dobropoljci sami. Obeh v Snežniku omenjenih zidarjev kapelice pa nikoli nisem videl pri zidavi. Kapelica je bila do jeseni končana in g. dekan je prinesel še Marijin kip, menda j e bil prej v kapelici v Gabrju v Trnovem. Otvoritev in blagoslovitev Marijine kapelice je bila res nepozabna, bilo je ogromno ljudi in zelo svečano j e bilo. Poudarjam, da sem vse delo opravil sam, sam sem zidaril in sam malovaril. Pa vse sem naredil popolnoma brezplačno, kar lahko potrdi g. dekan Viktor Berce, ki mi je ob koncu dela v zahvalo poklonil lepo knjižno darilo KRATKO SVETO PISMO z lepim in zgovornim posvetilom: Andreju Gombač v spomin na brezplačno zidanje kapelice v Dobrepolju po načrtu, ki si gaje on sam zamislil! Posvečenje kapelice, 5.okt. 1969, Viktor Berce, žup.!” Andrej Gombač bi še rad videl, da bi na kapelici, postavili vsaj majhno ploščico z napisom o tem kdo je zidal AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Kratko SVETO PISMO s slikami v- fifrtnU«. Sjuiž/0©4'<=.e frC C^yc /la** ^cvnudlltl . v /h ^ t- C'- f' C-f. te yč. kapelico, saj takšne izjave, kot jo je prebral zelo bolijo. J.M. FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA V*J Rozmanova ul. 1 “»V' 6250 Ilirska Bistrica ' ' tel./fax: 05/71-41-156 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI ^TRGOVINA G™ Sabina Murko s p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 V VABLJENI! 2. AVGUST - DAN DOJENJA MLADI ČLANI RDEČEGA KRIZA SO SE IZKAZALI Mladi tekmovalci z zasluženim priznanjem in v akciji S prerezom popkovnice preneha otrok iz materinega telesa prejemati hrano in kisik, ki ju za svoj obstanek potrebuje. Z dihanjem se novorojenček začne sam oskrbovati s kisikom, glede prehrane pa je še popolnoma odvisen od okolice. Vendar pa je mati narava že poskrbela, da v materinem telesu še naprej nastaja hrana, ki je za majhno novo bitje najprimernejša. Z materinim mlekom otrok ne prejme le najbolje sestavljene hrane, temveč mu najintimnejši telesni dotik z materjo daje ugodje in toplino. Dojenje je tudi prisrčna in osrečujoča skrb za otroka. Materino mleko je za otroka najboljša hrana, saj po sestavi najbolj ustreza otrokovim potrebam, zato ima prednost pred vsemi drugimi pripravki, ki so narejeni na osnovi kravjega mleka. Kravje mleko vsebuje manj sladkorja, več mineralov, beljakovine v njem pa so bolj primerne za rast telička kot pa otroka. Dojenje ima zelo velik pomen tudi na otrokovo kasnejše zdravje. Dojeni otroci so bolj odporni, ne zbolijo tako pogosto za nalezljivimi boleznimi dihal in prebavil. Trajanje bolezni, če otrok že zboli je krajše in občutno lažje. Odpornost proti infekcijam pri dojenih otrocih pogosto pade šele v šolskem obdobju. Sesanje omogoča pravilen razvoj čeljusti, omeniti pa velja tudi, da se dojeni otroci ne zredijo preveč. Dojenje pa ne koristi samo otroku, temveč tudi materi. Med dojenjem se v telesu matere sprošča hormon oksitocin, ki pospešuje krčenje maternice, s tem pa preprečuje krvavitve in infekcije pri otročnici. Ženska, ki doji se tudi hitreje telesno opomore po porodu. Večina mater je sposobna dojenja,če to želi, čeprav je tvorba mleka pri ženskah različna. V normalnih razmerah ima vsaka mati dovolj mleka za prehrano svojega dojenčka. Količina mleka v dojkah je praviloma pogojena s potrebami dojenčka. Za uspešno dojenje je potrebno nekaj truda, pa tudi vztajnosti, toda izplača se! Prav tako kot je začetek dojenja umetnost, je umetnost tudi prenehanje z dojenjem.Trenutek prenehanja z dojenjem naj se ravna po otroku in ne po sorodnikih. Z dojenjem se preneha takrat, ko otrok to želi. Običajno je to po devetih mesecih, žal pa vedno ni tako. Nekateri znanstveniki trdijo, da se otrok rodi devet mesecev prezgodaj - in da šele po osemnajstih mesecih po spočetju popolnoma dozori. To obdobje pa ustreza času dojenja. Po devetih mesecih postanejo otroci samostojnejši. Do enega leta ima dojenje otroka predvsem psihološki pomen. Bližino in varnost matere otrok potrebuje dlje časa kot njeno hrano, zato naj mati otroka doji toliko časa kot to otrok želi, tudi več kot eno leto. Pomembno je ,da odvajanje ne poteka prehitro. Brez naglice in pritiska naj se izpuščajo obroki. Če otrok dobi dovolj hrane, naj ga doji samo takrat, ko to hoče. To bo večinoma pred spanjem, ko je bolan ali ko jo potrebuje iz kakšnega drugega razloga. Ob dobivanju zob npr., naj se mati izogiba odvajanju dojenja. Odvajanje od dojenja je globok poseg. To je skoraj nekaj takega kot rojstvo - še ena ločitev od matere. Otrok v tem času potrebuje dvojno materino -pa tudi očetovo naklonjenost. Naj ob tem dnevu dodam samo še eno misel: “Kdor se ob materinih prsih ni nasitil, se ozira v svet brez zaupanja...“. Naj bo takih ljudi čim 23.junija 2001 je bilo v Ložu Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Sodelovalo je 8 ekip iz enot Civilne zaščite iz notranjske regije. Občino Ilirska Bistrica je več kot uspešno zastopala mlada ekipa Rdečega križa, ki je v skupnem seštevku zasedla odlično drugo mesto.Zaradi mladosti in togih pravil tekmovanja, ekipo so sestavljali 4 dijaki prvega letnika in dva osnovnošolca, so nastopili izven konkurence. Predpostavka letošnje vaje je govorila o hujšem potresu, ki je povzročil porušenje proizvodne hale in s tem tudi več ponesrečencev, ki sojih morale ekipe oskrbeti. Svoje znanje so morale ekipe pokazati na treh deloviščih z najmanj tremi poškodovanci, ki so imeli vsi izredno težke poškodbe, tako, da je bilo reševanje res izjemno zahtevno. Deležni smo bili tudi nedeljenega občudovanja in pohvale strokovnjakov - ocenjevalcev. Mlada ekipa seje odlično znašla z izjemno dobrim vodenjem Doris Komen in pokazala vse svoje znanje in dala v v Sončno, zadnjo junijsko soboto so se ob Novakovem mlinu zbrali aktivisti Rdečega križa Ilirske Bistrice in Opatije na tradicionalnem, že 18.srečanju. Program srečanja je bil pestro sestavljen. Najutranji kavici so se zbrali gostje iz Opatije in v spremstvu naših aktivistk najprej obiskali Škrabovo domačijo v Gabrjah. Navdušenje nad izbranimi izdelki domačije je bilo nedeljeno. Posebej so šli v slast izdelki iz kozjega mleka in suhega sadja.Kar ni zmanjkalo hvale ob poskušanju dobrot, ki sojih pripravile pridne roke domačih. Tako okrepčani, so se v spremstvu predsednice OZRK Ilirska Bistrica, Nadje Baša in aktivistk napotili v Brkine. Vodenje skupine je prevzela Nadja, ki je podrobno predstavila okolico. Ob slemenski poti so se zaustavili v Zajelški cerkvici, kjer so občudovali spretne roke mojstrov, ki so naredili prekrasen primer baročnega črnega oltarja , bogato okrašenega s zlatom. Sledil je skok na Pregarje, kjer so na domačiji Bubničevih poizkusili znamenito žganje in se načudili kako ta reč nastaja. Nadaljevali so potovanje po slemenski poti, mimo gradu Prem do prizorišča srečanja- Novakovega mlina. V prijetni senci starih jablan in šumenju reke Reke seje zbralo 150 aktivistov iz obeh organizacij ter gostje : predstavnik družbenih dejavnosti občine Matulji, vodja CZ občine Opatija, ter krvodajalci iz Monfalcona, Ronchi, Fogliana-Redipuglie, Doberdoba. V pozdravnem nagovoru sta zbrane nagovorila predsednica RK Ilirska Bistrica, Nadja Baša, ter predsednik RK Opatije, dr.Ivan Kuzmič. Nadja Baša je naglasila pomembnost vezi, ki se je stkala med obema organizacijama, daljnega leta 1978 in so dragocena priložnost za izmenjavo izkušenj, krepitev humanosti koš skoraj vse odrasle ekipe. Povemo naj, da naša mlada ekipa nima posebnega tečaja prve pomoči, ker so zanj še premladi, so pa vse znanje pridno pridobivali na treningu v krožku RK na OŠ Dragotina Ketteja. Ekipo sestavljajo še : Mitja Pugelj, Barbara Uljančič, Kristjan Valenčič,Erik Božič in Andraž Polak.Tudi strokovni nadzor dr.Odineje Komen je pripomogel k odličnosti znanja prve pomoči. Povemo naj še, da je prvouvrščena ekipa CZ Postojne, ki v taki sestavi deluje že pet let, zbrala 958 točk, naši pa so zbrali 911 točk, kar nam in prijateljstva in trden člen v mednarodnem gibanju RK. In ponoven dokaz, da med prijatelji ni meja. Vsa srečanja do sedaj nosijo tudi pomembno sporočilo. Letošnje je bilo namenjeno zasvojenostim z drogami, ki je na žalost še kako prisotna prav v najbolj perspektivnih generacijah na obeh straneh meje. Predavateljica, gospa Tinca Vidovič iz društva PO-MOČ iz Sežane, nam j e iz prve roke predstavila vso razsežnost, bolečino in pomoč pri tej težki bolezni današnjega časa.Še dolgo časa po predavanju, je gospa Tinca sejala svoje bogato znanje med vedoželjne poslušalce. Po odličnem kosilu, ki so nam ga pripravili prostovoljci: Vojko,Vida, Branka, Marica, Primož in Lado, je za dobro voljo in poskočne pete poskrbel ansambel Efekt, ki je navdušil z mladostjo in odličnim igranjem. Za posladek poskrbele žene iz Aktiva kmečkih žena Ilirske Bistrice, ki so napekle potic in drugih sladkih dobrot. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad prijetnim okoljem Novakovega mlina, z zanimanjem so si ogledali tudi odprto ognjišče, kjer je gospodinja Lidija za dobro vzdušje zakurila ogenj, gospodar je prineslo neuradno drugo mesto ter veliko moralno zadoščenje za pravilnost odločitve, da naše delo z mladimi prinaša sadove na daljši rok. Rezultati tekmovanja niso napomembnejši, pa vendar: 1. Postojna I. 958 točk RK ilirska Bistrica 911 2. Pivka 900 3. Sežana-Dutovlje 899 4. Postojna II 876 5. Bloke- Nova vas 867 6. Sežana-Lokev 827 7. Postojna III. 659 pa je poskrbel, da se je zavrtelo tudi mlinsko kolo. Nekateri so se poizkusili v delavnici za izdelovanje znamenitih bistriških papirnatih rož, spet drugi so se poizkusili v škrebanju in metanju “kamena s ramena.” Za vsakega se je kaj našlo, če ne drugega sprehod, pa še kakšna goba za povrh. Skoraj mrak seje delal, ko smo si voščili: “Nasvidenje naslednje leto v Opatiji” Brez pomoči tistih, ki imajo posluh za humanost tudi tokrat ni šlo. Iskreno se zahvaljujemo: županu Občine II.Bistrica, gospodu Francu Lipoltu, TIB- Transportu, Plami-Pur, podjetju Kirn d.o.o., Vzgojno delovnemu centru , ter naštetim, ki so nam pomagali, daje srečanje uspelo:Aktiv kmečkih žena, Rod Snežniških ruševcev, Lokostrelski klub, Jamarsko društvo Netopir, Ansambel Efekt, družina Dovgan, krožek RK OŠ Antona Žnideršiča, Rudež Vojko, Darinka Dekleva, Jerica Strle, družina Dekleva, družina Bubnič, družina Škrab, gospa Slava Gombač. Posebna zahvala gre gospe Tinci Vidovič in Društvu PO-MOČ Sežana. manj! Andreja R. DAN PREJ PO KOSEŠKO Janez: Danilo pogledi, datum na plošči so narobe napisali 27. junij bo šele pojutršnjem Danilo: Ma nje, kaj ne veš, da muormo primorci vse v zvezi z osamosvojitvijo delati Dan prej. Avtor se honorarju odreka v korist nakupa velike črke L, da bo bivša vojska zopet postala JLA. 18. SREČANJE AKTIVISTOV OB MEJI VOJNE IN MIGRACIJE V ČASU ILIROV PLEME JAPODI V NAŠIH KRAJIH Kvarnerskem zalivu in pripisujejo I daje to bilo naj večje in najbolj znano gradišča v zaledju Kvamerja Liburnom. | gradišče Metullum. Bo občina skozi svoje razvojne centre in ostale kulturne institucije podprla predloge o začetku novih izkopavanj na prostoru med Stražico in Ahcem? Po zadnjih izkopavanjih arheologinj e Mehtilde Urleb iz Postojnskega muzeja pod vodstvom Nade Osmuk v letu 1978 in sporom, kdo naj koplje "na naših tleh ", so vsa raziskovanja v tem smislu zamrla. Človek se vpraša, ali res ni nikogar, ki bi zbral raziskovanja Mulnerja, Messerja, Giirtelldolcha, Kandlerja, Moserja in Giganteja in ali amaterjev Potepana, Širclja in Poklarja in poskušal predstaviti zanimivo in neobdelano obdobje naše lokalne zgodovine. Res, da je precej izkopanin iz preko tristo grobov izginilo, še vedno pa čaka neobdelano gradivo zadnjih 170 grobov v Postojnskem muzeju, da bi jih kdo vsaj malo obdelal. Bo ta bogata arheološka lokacija res samo učni poligon amaterjev in šolarjev in poljubno obravnavan, kot v pričujočem sestavku. Ko želimo opredeliti območje, na katerem so se dogajale vojne in migracijska gibanja v naših krajih, se ne moremo omejiti vedno le na občinske meje sedanje bistriške občine. Ozemlje, na katerem bomo spremljali zgodovinska dogajanja, še najbolje opredeljuje francoski zdravnik Baltazar Hacquet, ki je več kot 20 let služboval na Kranjskem, v Idriji in Ljubljani, in obiskal precejšen del takratne Avstrije ter v svojem delu “Veneti-Iliri-Slovani” leta 1801 predstavil v četrtem poglavju tudi Japode ali Japide, Čiče. V uvodu piše: “Naši današnji Čiči - Zhitzhe oder Tschitschen, Kraševci ali Pojki - Poyker, vsi prebivalci južne Kranjske, so bili staroselci Japidi ali Japodi ali vsaj prebivalci stare Japodije.... Odkod ime Japodi za deželo in ljudi, ni mogoče zagotovo potrditi. Sanje o poreklu Jafetov-Japhets niso omembe vredne. Prav tako prebivalci niso ostanki Atilove armade Hunov ali Gepidov. Če si pomagamo z etimologijo grške besede ...iapodos..., kar pomeni ljudi močnih nog, j e prepričljivejše, da so to ime dobili od sosedov, ki niso zmogli hoje po skalnatih tleh. Kar pa prinašajo sodobna imena Kraševci - Karster - Krashauze, Pojki - poyker, Pjučni - Piuzene, prihaja prvo ime od gore Carusad kot prejšnje ime, sedaj Gabrič - Gabrick, zadnje pa od male rečice Pojke. V resnici pa vsa tri imena označujejo eno ljudstvo z več plemeni, tako kot so po Strahu Galci in Iliri isti, le da so prvotno razlikovanje po plemenih že davno izgubili in prav tako j e odšlo ime dežele iz zgodovine”. Naj bo o področju dovolj, saj iz navedenega izhaja, da bo govora o dogodkih v krajih sedanje bistriške občine in njenih obrobjih Pivki, Krasu, Kastavščini, severni Istri in Čičariji. Poleg lege, področja nekdanjega ilirskega plemena Japodov, ima ta pokrajina še eno karakteristiko, ki jo je močno zaznamovala. To sta dve trgovski in vojaški poti. Ena v smeri Reka-Ljubljana in druga v smeri Reka-Trst. V različnih obdobjih prevladuje zdaj ena zdaj druga, vendar se vse dogajanje na našem območju vrtijo okrog njiju. Kot ležijo naši kraji na prepihu, tako so bili vedno zaznamovani s prehajanjem drugih preko tega ozemlja. Pravzaprav zelo malo vemo o poselitvi teh krajev pred osmim stoletjem pred našim štetjem. Skromne ostanke ognjišč so našli v nekaterih jamah v Kastavščini (Velike.Lazi, Štemica, Šaftica, Šapjane), Pod Črmukljo pri Šembijah in severneje, kjer je naj večja Dedkova Trebeža pri Prestranku. Vsa ta nahajališča kažejo na začasna bivališča paleolitskih lovcev na eni od jantarjevih poti, ki je vodila iz Malega Lošinja preko Cresa - Preluke -Kastavščine - Bistrice - Pivke v Ljubljansko kotlino. Druga v tistem času bolj pomembna in oblj udena j antarj eva pot je vodila iz tržaškega zaliva preko Goriške, Predila na Koroško. Ko beremo o obdobju starejše in mlajše železne dobe, o času od osmega stoletja pred našim štetjem do prihoda Rimljanov, navajajo različni avtoiji, da so naše kraje takrat naseljevala ilirska plemena predvsem ali mogoče izključno Japodi. Pravzaprav naletimo na prve omembe Japodov v delih Strabona, kasneje Plinija, Posidona, Ptolomeja, Kasija Diona.... Kroga njihove poselitve zgodovinarji niso nikoli natančno določili. Zgodovinar Bogo Grafenauer jih je v svojih prvih delih omejil s področjem “med Julijskimi Alpami, Snežnikom, Kapelo, Golo Plješivico in Velebitom, s središčem v okolici Ogulina ali Bihača”.. Goriški pater jezuit Martin Bauger, veijetno prvi pisec slovenske zgodovine jih je v svoji “Zgodovini Norika in Furlanije” kije nastala v drugi polovici sedemnajstega stoletja nekoliko širše poselil. Tako pravi: “O krajih Japidije pišeta Strabon in Apijan sledeče: Del Japodov j e živel v Alpah, del pa onstran Alp. Prvi so živeli okoli Bele gore (Snežnik?), ki jo domačini danes kličejo Planina in je ob vznožju Alp. Od obale Jadranskega morja se zemlja počasi dviga v vse višje vrhove, dokler ne pridemo do pravih Alp. Bela gora j e že na drugi strani, od tu pa segajo Japodi čez Savo tja do gor, ki delijo Kranjsko od Koroške. Mest so ti Japodi imeli več: Avripin, oz. Avrupena, danes Iška Vas, Monecij, danes Mengeš, mesto Edeatov in Nauport (Vrhnika), ki so ga ustanovili prišleci Tavri. Japodi, ki so živeli onstran Alp, so imeli mesta Metul, Terpon (D. Zemon-Trepčane?) in Vend pri Dravi, ki se danes naziva Slovenjgradec. O Metulu bomo govorili niže. Ruševine Terpena se še danes vidijo v Japodski dolini pod hribom na katerem stoji cerkev Sv. Heme ustanoviteljice Krške škofije. Ozemlje teh Japodov je šlo od hriba, kjer je stal Metul, do vasi Vransko, od tu dalje do Drave, kjer stoji Slovenjgradec. V tem delu Japidije, ki ga prečkajo hribi in reka Drava, so danes vasi Ravne in Pliberk, gradovi Sovnek (Žovnek) in Kamen, prepozitura Doberlaves, komenda Reberca in vas Kaplja. Reka Japodov je Sava, ki izvira v Karnijskih Alpah, teče skozi Japidijo in Hrvatsko in se nato v Panoniji izliva v Donavo. Druga reka je Nauport, danes Ljubljanica, ki izvira v veliki japodski vasi, teče počasi mimo Nauporta in se kakih 25.000 korakov od izvira izliva v Savo. Ime Nauport soji dali Argonavti, kdaj je reka dobila sedanje ime bomo povedali niže. So pa še druge manjše reke. Pisatelj Posidon pravi, da se pravi izvir Timava v resnici nahaja pod Japodskimi Alpami pri vasi Paka, nedaleč od trdnjave Podgrad. Timav teče nekaj časa po dolinah Krasa in si med tem ojača tok z nekaterimi pritoki. Približno 20 milj od izvira, pri vasi Škocjan, izgine pod zemljo in tako teče potem kakih 25 milj, vse dokler se zopet ne prikaže na površje pri cerkvi sv. Ivana iz mnogih izvirov. Vode se nato zbero v enotno reko in ta se eno miljo niže izlije v Jadransko morje. Japodi so se šteli za Kelte, to je za Gale, in so bili prvotni prebivalci teh krajev. Imeli so mesta, običaje, zakone. Niso pa imeli vladarja, da bi jim vladal in zanje odločal. Zvezo z rimsko republiko so nato sklenili na javnih shodih po vsej deželi. Kakšna božanstva so imeli in kako so jih častili, žal ni znano. Čas je uničil ustna izročila, pisateljev pa Japodi niso imeli.” Kasneje so to območje poselitve zgodovinaiji nekoliko zožili, v glavnem pa se strinjajo, da so Japodi na zahodu mejili na Venete in Kame, na severu na Nordike in Latobike, na vzhodu na Panonike, proti Kvamerju na Liburne in proti jugu na Histre. Predvsem hrvaški zgodovinarji ocenjujejo, da so Liburni pregnali Japode iz gradišč ob samem Tako ob “stranski” jantarski poti pripisujejo gradišča nad Reko (Stupjak, Veli Vrh in Zidovje) liburnijskim plemenom, medtem ko že gradišče Sv. Katarina pri Jelšanah pripisujejo Japodom. Zanimivo je, da si do sedaj evidentirana gradišča od Sv. Katerine sledijo v dveh smereh. Manj številna vendar bolj raziskana so gradišča Šapjane in Starod ki jima sledi Podgrad, večje število gradišč pa je v smeri Postojne, kjer si sledijo gradišča Podgraje, Kozljek (Kuteševsko gradišče), D. Zemon, Ahac, Draga(Gradišče), Stražica, Šembije, Knežak (3 gradišča), Obroba, Bač, Devin, Šilen tabor in še dvanajst drugih do Šmihela pod Nanosom. Slednje je tudi najbolj raziskano, saj so arheologi v prvi polovici prejšnjega stoletja Šmihel raziskovali predvsem zato, ker so menili, V četrtem stoletju pred našim štetjem so se na tem področju pojavili tudi Kelti, vendar večina zgodovinarjev meni, da niso imeli večjega vpliva na starejše japodsko prebivalstvo, saj so se z njim zaradi manjšega števila v precejšnji meri zlili. Izjema j e mogoče neraziskano gradišče Katalin, na hribu vzhodno od Zabič. Samo ime gradišča napeljuje na keltsko pleme Katale, ki so se naselili na Krasu v okolici Trsta. Verjetni ostanki bronastih fužin, so najverjetneje bolj značilni za keltsko kulturo, nekoliko drugačno od japodske. Prodor Rimljanov v severno Italijo v drugem stoletju p.n.š. je pripeljal najprej do podjarmjanja Venetov in Kamov v sosednji Furlaniji. V letih 179/ 176 so Rimljani premagali v nekaj večjih bitkah Histre in samo Japodi so jim ovirali širjenje rimske države proti vzhodu. V okviru svoje širitve, so Rimljani v letu 181 p.n.š. ustanovili Aquileio, kije dobrih tisoč let vplivala na dogajanja na našem področju, o čemer kdaj kasneje. Japodi so se dolgo upirali Rimljanom pri njihovem prodiranju na vzhod. Ker so japodska plemena živela v mnogih utrjenih gradiščih, odmaknjenih od smeri rimskega prodiranja v Panonsko nižino predvsem preko Ajdovšine-Hrušice v Ljubljansko kotlino, ali v smeri Aquileia-Vreme-Košana-Pivka-Lož, so jih nekaj časa Rimljani pustili na miru. Šele pohod konzula G.S.Tadina leta 127 p.n.š., ko so Rimljani prvič na Tržaškem Krasu premagali večino tam živečih japodskih in istrskih plemen, je posegel v njihovo samostojnost. Vsekakor pa so se Japodi podreditvi Rimu še dolgo upirali. Pravzaprav j e bila prava podreditev Rimljanom dosežena šele 35. leta p.n.št., ko jih je bodoči cesar Oktavijan premagal z zavzetjem njihovega glavnega gradišča Metulluma. Gradišče Mettulum si zasluži posebno mesto v našem sestavku, saj se vedno več amaterskih arheologov kot tudi strokovnih krogov nagiba k oceni, da gre mogoče za gradišče nad Trnovsko cerkvijo - Drago. Jožef Šle n c O tem pa nekaj več prihodnjič. Lokacije gradišč v naši občini so bile vedno mesto iskanja posameznih arheologov. Neprestano spreminjanje lastnikov in državnih meja pa nam kljub številnim izkopavanjem ni dalo zgoščenega pregleda, kdo naj bi bil prvotni prebivalec kakega gradišča in kar je najbolj zanimivo odgovora, ali so nad Bistrico res ostanki Metulluma, ene najpomembnejših lokacij prvotnih prebivalcev našega dela Slovenije. Ali je opis Metuluma, kot nam ga daje Baucer res Draga nad Trnovom, ki jo z ene strani varuje Stražica, z druge pa Ahac? Panoramski pogled na gradišče. Tloris gradišča. (Skice: A. Mullner, 1880) Gradišče Trnovo. Snežnik-stran io Popoto vanje po naših vaseh - Dolnji Zemon 3. 8. 2001 Legenda pravi, da je Douni Zemon dobil ime po dveh bratih OVČARJIH, KI STA PRIŠLA IZ ZEMONA PRI BEOGRADU. ZGODOVINARJI PA PRAVIJO, DA IME IZHAJA IZ BESEDE ZEMAN, KAR POMENI VLASTELIN, NA DOLNJEM ZEMONU PA JE BILA NEKOČ GRAŠČINA Pa začnimo naše popotovanje po Dolnjem Zemonu. Dolnji Zemon ima približno 400 prebivalcev. Po velikosti j e 4 vas v občini Ilirska Bistrica. Do leta 1974je bila vas precej zaostala, nakar so vaščani ugotovili, da če si sami ne pomagajo jim ne bo nihče. Tako so tistega leta vaščani organizirali referendum in se odločili za BiW Rojstna hiša Makse Samsa, pred hišo je od njenega brata Milana žena, ga. Zora Vaški studenec Pogled na “Gornji kraj” Slika sv. Mihaela, ki je bila prenesena iz grajske kapele. Zemenci imajo shod zadnjo nedeljo v septembru. 7% samoprispevek, za dve leti. Udeležba je bila zelo velika, saj se je udeležilo kar 94% vseh vaščanov. Odločili so se ZA in s tem denarjem začeli urejati asfalt, kanalizacijo in vodovod. Leta 1978 so asfaltirali tudi vaške ulice. Istega leta so dobili odškodnino za “vsejugoslovanski” daljnovod, za uporabo ceste kar so uporabili za asfaltiranje ulic in na “rabuto” so popravili cesto na Brdo. Na to cesto so navozili celo staro opekamo Stari del vasi ima 89 številk, novi del na Zemonski Vagi pa šteje nekaj več kot 60 hiš. Leta 1978 so tudi dobili avtobusno linijo. Avtobus j e vozil 5 krat na dan. To Baročna cerkev sv. Mihaela, zgrajena 1677 in obnovljena 1824 leta.. Zanimivo je, da cerkev nima zvonika - turna, ki se ni naredil zaradi nesoglasja med gospodarjem graščine in vaščani. Ena izmed ulic na Dolnjem Zemonu vseh 8 razredov. Narejena je bila za učence Gornjega, Dolnjega Zemona in Male Bukovice. Tako kot seje manjšalo število otrok, tako seje manjšalo število razredov, tako, da so počasi začeli otroci hoditi v osnovno šolo v Ilirsko Bistrico. Leta 1982jevasdobilaprve telefone (66 priključkov), čez tri leta pa še 62 priključkov. Leta 2000 so dobili krajšo povezavo do mesta, čez “Žabovco”, ki postaja vedno bolj priljubljena rekreacijska pot. Največja želja vaščanov je še ureditev kanalizacije. Vse investicije v vasi krijejo sami. Trudijo se, da vsako leto kaj popravijo. Tako so se lotili tudi popravila cerkve. Najprej so: -tlakovali stopnišče do vhoda, -kupili avtomatski zvon, -prenovili oltar, -prepleskali cerkev in -na novo tlakovali notranjost cerkve. Trenutno poteka akcija zbiranja denarja za nov zvon. Kupilo naj bi ga 29 zemenskih obrtnikov. Radi bi tudi, da se še sanira zid okrog cerkve in stopnišče na kor. Čez dve leti slavijo 60. letnico tradicionalne procesije po vasi, 24.maja. Nekoč pod Italijo so imeli 4 gostilne pri Frjančku, Škrličina, Jakopova in Katinina in trgovino v Logarjevi hiši. Trgovino imajo tudi danes, saj je v grajskem poslopju Uirijina Trgovina. Del graščine j e tudi grajski hlev, ki ga sedaj vaščani uporabljajo za različne V tej stavbi so prostori Krajevne skupnosti Dolnji Zemon Gradič Zemon je enonadstropno poslopje pozidano v 17. stoletju. Med lastniki so bili pl. Marastoniji, baron Jakob Oberburg in grofje Scriboni - Rossi. Danes so v njem 4 stanovanja in trgovina. je bil delavski in šolski avtobus hkrati. Šola na Dolnjem Zemonu je bila zgrajena 1878 leta in je v začetku imela Grb grada in sedaj uradni grb Krajevne skupnosti Dolnji Zemon, nekoč pa tudi znak zelo aktivnega prosvetnega društva, žal danes “mrtvega”. «(|6i Vesna Nadoh s.p. 6250 Ilirska Bistrica, D. Zemon 77 Tel.: 05/71-00-332, 05/71-00-330 Fax: 05/71-00-331 PISALA + EMBALAŽA Vaščani so svoje balinišče naredili v eni sami noči s sobote na nedeljo Zapestnica Med znamenite Zemence zagotovo spadata pesnica Maksa Samsa in pionir naše domače etnografije in arheologije Josip Potepan Škrljev. Školjke, ki jih je našel g. J Šircelj in nakazujejo na to, da je bilo včasih tu morje prireditve. Tukaj imajo tudi pisarno Krajevne skupnosti. Poleg graščine je tudi vaško balinišče. Naredili so ga leta 1999. Ko se sprehajaš po Zemonu naletiš tudi na vaški studenec, narejen leta 1860, legenda pa pravi, daje njegova voda zelo zdravilna. Sama vasje imela poleg tega še 2 studenca s koriti zanapajanje živine in še enega manjšega imenovanega “Bčk”. V sredini vasi je “krožni promet” okrog spomenika posvečenega žrtvam narodnoosvobodilne vojne. dveh obdobjih, kar je razvidno iz same konstrukcije. Obljudeno je bilo do prihoda Rimljanov. Staro šolsko poslopje, ki ga je občina prodala. Obljubljeno je bilo, da se bo poslopje odstranilo, uporabljalo pa se bo samo zemljišče. Zaenkrat pa so to samo obljube. • t' . - ' ~ Notranjost cerkve Veliko vlogo je igralo v sistemu obrambe. Skupaj s Stražico, Trnovim in Sv. Ahcem so popolnoma zapirali prehod doline. Zgodovinsko je to gradišče važno tudi zaradi tega, ker naj bi na tem gradišču bila ena od zadnjih dveh postojank Japodov. Imenovala naj biseTERPO. Tu so domačini našli ostanke nakita in orožja iz tistega obdobja. Največ so to območje raziskovali Italijani. Reški muzej naj bi hranil zapestnico, ki naj bi jo pri oranju našel domačin. Za vse podatke se zahvaljujem: -g. J. Širclju, predsedniku Krajevne skupnosti in -g. F. Poklarju. Na spomeniku piše: V narodnoosvobodilni borbi so 1941 - 1945 žrtvovali življenje za svobodo vaščani: -Vičič Slavko, Čekada Franc, Škrlj Ivan, Potepan Jože, Hrvatin Boris, Vrh Jože, Vrh Jože, Tomšič Jože, Manjas Vit in Štemberger Franc. Posvečen je tudi žrtvam fašizma: Novak Stanislavu, Lavrenčič Milanu, Bevčič Francu, Vrh Antonu, Prosen Frančiški, Batista Mariji in Žagar Danici. Najstarejša hiša v vasi je stara “Mihetova” hiša ob spomeniku Gostilna na Zemonski Vagi Podjetje EURO MB Podjetje Euro MB, nizke gradnje d.o.o. Ilirska Bistrica je bilo ustanovljeno leta 1990, lastnika podjetja pa sta Marjan Baša, direktor podjetja in Franc Pugelj, zaposlen na delovnem mestu tehničnega direktorja. Kot že ime pove, se pretežno ukvarjajo z nizkimi gradnjami in sicer s kompletno izvedbo podpornih zidov, kanalizacije, vodovoda in podobno. Pomembna dejavnost firme je tudi izvedba dvorišč, poti in drugih površin, saj imajo dve gradbeni skupini in možnost ročnega ali strojnega asfaltiranja. Ves čas poslovanja so povečali število zaposlenih, trenutno j ih j e 10, da konca leta pa jih bo 14 redno zaposlenih. Preko študentskega servisa zaposlijo v sezoni tudi nekaj študentov in dijakov. Direktor podjetja, g. Marjan Baša V vseh letih poslovanja so obnavljali strojno mehanizacijo; začeli so z rabljenim rovokopačem, v tem času pa so nabavili še 3 tovornjake, več rovokopačev, minibager in vso potrebno tehniko za strojno asfaltiranje. Zadnja njihova naložba je bila v stroj za asfaltiranje (finišer), ka lahko asfaltira od lm širine naprej, tako lahko z njim asfaltirajo tudi pločnike, dvorišča in dovozne poti. Pridobili so tudi večji tovornjak za dovoz asfalta in drugega materiala, po potrebah in željah naročnika. Kljub težkim časom, delujejo uspešno in v prihodnosti načrtujejo tudi nove naložbe v poslovni prostor in nadaljnjo tehnološko posodobitev. Posledica tega, bo tudi dodatno število zaposlenih, kar za našo občino pomeni precej. Upajo na nadaljnji razvoj podjetja in podporo občine pri njihovih načrtih. Vsa leta svojega delovanja veliko sodelujejo s krajevnimi skupnostmi, tudi s Krajevno skupnostjo Dolnji Zemon, saj je bil sedež podjetja v začetku delovanja na Dolnjem Zemonu, tako da vedno radi prisluhnejo problemov društev in problemom vaščanov. Tako so na Dolnjem Zemonu delno obnovili grajski zid, uredili okolico cerkve, pomagali pri izdelavi balinišča... Po svojih močeh bodo tudi naprej z veseljem prispevali k nadaljnjemu razvoju domačega kraja. Koča na Pavlici NAROČILNICA SnCZIlik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/ 71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: qa-commerce@siol.net IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS ČASOPIS SNEŽNIK, NEKOČ DALJNEGA LETA 1993 TEHNIČNI PODA TKI Snežnik je izhajal kot informativno propagandni časopis. V tem letuje tudi prvič prejel donacijo občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je bila 50,00 SIT. Naklada je bila 1800 izvodov. UREDNIŠKI ODBOR Uredništvo je bilo sestavljeno iz naslednjih članov: Ivko Spetič-predsednik Franc Gombač, Sergij Šlenc, Ester Mršnik, Stojan šestan in Dragica Prosen -novinarka. Glavni in odgovorni urednik je bil je je še vedno Borislav Zejnulovič. Se pa je sestava odbora do konca leta spremenila tako, daje bila ob koncu leta 1993 takšna: Ivko Spetič-predsednik Franc Gombač, Sergij Šlenc, Vojko Čeligoj, Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc Dragica Prosen -novinarka in Helena rosa - lektorica TEMATIKE JANUARJA je občinski izvršni svet sprejel program za revitalizacijo Brkinov, programje seveda izdelala firma Oikos iz Domžal. Dom še vedno nima lastnika FEBRUARJA je bila ustanovljena Notranjska hranilnica. Dopisovanje so začeli poslanec KS Tone Šenkinc in kolektiv Knjižnice Maksa Samsa KSP in Zeleni Ilirske Bistrice so izdali brošuro o kompostiranju. Pisali smo o Česnikovih z Ratečevega Brda V MARCU je bil 19. zimski vzpon na Snežnik, Občina seje prvič predstavila na Sejmu Alpe - Adria, Dobili smo prvi bankomat. Sviščaki so dobili brezžično povezavo s svetom. Zimski vzpon na Snežnik Občina Ilirska Bistrica na sejmu Alpe - Adria Pjesma za Bistricu Široko je nebo, široke ravnice, al je mnogo sire srce u Bistrice. Toplo je ognjište, toplo krilo ptice, al je još toplije na dlanu Bistrice. U bistrini vode ogledaj si lice, vidjet češ u oku Ijepotu Bistrice. Na Snežniku spoznaj šume i Utice, bit češ i ti dio Ilirske Bistrice. Ismet Bekrič Pesem za Bistrico “Adriatic” v Bistrici Poslanci Hrušičani so imeli delovno akcijo Pisali smo o Bistriškem Ponte Rossu. APRILA so odprli “Adriatic”, Začelo seje govoriti o plinifikaciji Bistrice, PRVI PLIN PA NAJ BI PRITEKEL ŽE JESENI 1994 LETA Pogovarjali smo se z Metko Čeligoj. Pesem o Bistrici je napisal Ismet Bekrič. MAJA je bilo zadnje zasedanje skupščine pred počitnicami; Z. Jenko je imel čuden predlog, da bi se stranke odpovedale svojega dela denarja iz proračuna in ga namenile zdravstvu in šolstvu. Seveda je bil predlog zavrnjen Praznovali smo 120 let železniške proge skozi Bistrico Prvič je bila organizirana Pasja šola JUNIJA j e bil spust za čisto Reko Zgodila seje 12. Občinska revija pevskih zborov in Premska srečanja. Objavljeni so bili najboljši učenci. JULIJA j e bil prvi Gabrijalov shod na Sviščakih AVGUSTA j e bila 30-letnica OŠ Dragotina Ketteja, 40- letnica Roda Snežniških ruševcev in 175- letnica rojstva skladatelja Miroslava Vilharja SEPTEMBRA je bila izdana čudna razglednica, ŽIVALSKI POGREB V ILIRSKI BISTRICI Pred leti je - sedaj pokojni - S/a vej Kregar-Ježov, pevec, ljudski igralec in n sploh veseljak, spesnil pričujočo pesem, r kateri nastopajo vsi bistriški "živalski* priimli YW ffitmi ji* govorilo, Ja jč Ježa [mazilo, dokler sc iti ugotovilo. ir sc je pnirzajmut zgodilo. Jež jc z mo/nt/om Kuliai jmhozi!. Itcr mn s siroto pretiho jc zatrobil. Kos jc sklical vse živali. Ja bi na jmjreltu sixlclovali. Pivi prišel soneti Čuk jc na otjlal z obljubo. Ja organiziral bo [XMjrcb. I h sestanku, kjer so bili. so si Jelo razdelili. žji gmh sko/Hiti Joloctv je Krt. ker najbolj tv. krrkšnn je pod zemljo smrt T\nujo jc prinesel Polh. ker Jo Kunca imel je stan dolg. Zri petje skrbeli so rsi tri firavinci. čeprav niso več mladinci. S/m/oh sc v farja preoblekel in Ahajca jv za mežuarja privlekel. Zn krsto prijeli so nosači, ki vsem so znani kot nergači: llledivdJazbec, Lisjak iti Volk. kljub (vmii vladal je po/xdni molk. I lad Intga jc brenčala llluhn, za Kukca m bo treba n'č pcii kruha. Zi krsto jv jxt štinglč žalost hlinil, l\‘lch pa s krci juti krilil. Pil jc zastopnik prav iz vsake hiše. zato ni manjkal itili IIlise. Kilo je nosil iifiokojcnski prapor? I lič itc vprašaj, dragi bralec, saj rsi vemo. Ja bil jc to naš stari Vmbec. Živalski pogreb Odprli so novo lovsko kočo na Pavlici Pisali smo o znamenitem domačinu Edvardu Bubniču OKTOBRA j e narasla Reka Ugotavljali so interes za kabelsko TV Prenavljati so začeli Premski grad NOVEMBRA IN DECEMBRA smo imeli Dedka Mraza Praznovali smo devet desetletij pošte Trnovo Kaj bi reč? Razpravljali so o Notranjskem parku Pisali smo o znamenitem domačinu Lojzetu Zajcu. Se vam katere od tem zdijo poznane? dvojna dioptrija NE ZAGRINJAJTE MI SONCA V NEDELJO ZJUTRAJ Kar ponosen sem sam nase, da sem se nevede znašel v izbrani druščini nekaterih bistriških zadrtežev, ki s svojim neprestanim nerganjem žlajfajo naš voz napredka na strmi poti v prihodnost. Samo pomislite, kaj bi bilo, če bi ga vsi navdušeno potiskali in to celo navzdol, ne da bi pazili na smer vožnje. Prišli bi na cilj pred svojimi nogami in brez voza. To se nam je že enkrat primerilo, ko smo preveč zavzeto gradili socializem. Torej smo lahko drug drugemu hvaležni, da nismo zmeraj v vsem preveč složni, ker je takšna skupna moč za široke ljudske množice lahko enako nevarna kot njena nepismenost. V slogi je moč, radi pravijo revolucionarji, vendar mislijo s tem v glavnem samo na mšilni učinek svojih podvigov. Ko so vzhodni Nemci porušili berlinski zid in zlezli preko njega, so se s tem končale tudi njihove sanje o svobodi, kajti lepota je bila v sanjah o njej in ne onkraj zidu, kjer jih je čakal en sam dolgčas kapitalističnega ugodja. V Bistrci ga na srečo še imamo, (takšen nevidni zid namreč in ne kapitalizma), a izgleda, da ne bo dolgo vzdržal pod neizprosnimi rokami smejočih legionarjev, ki ga želijo nekega dne porušiti in nam preko njega povedati v obraz resnico o našem nazadnjaškem vedenju,. Tedaj bo konec naših in njihovih sanj o različnosti. Vem, da smejoči bojevniki že nestrpno čakajo vkorakati v mesto strahov ter iz njega narediti smejoče se mesto. Baje pripravljajo celo svoj smejalni koledar in poseben statut, po katerem se bomo morali odslej ravnati. Mene to ne moti. Se bom pač vpisal v kakšno delavnico smejanja, kijih bodo gotovo organizirali in še doma pridno vadil z raztezanjem ustnih kotov, pa bo šlo. Samo, da mi ne ukažejo še zraven peti, ker ne znam in tudi v noben pevski zbor me ne bi vzeli, odkar sem se grdo zameril nekaterim vplivnim zborovodjem s svojim nespodobnim pisanjem o njihovem umetniškem poslanstvu. To rad počnem,(da pišem namreč), čeprav, kot vidim, v napačen časopis in ob nepravem času. Bog pomagaj, takšna je pač moja žalostna samorastniška usoda, da sem se najbrž rodil z drsečim časovnim zamikom in verjetno ravno zaradi tega prirojenega falimenta malo zamujam ali pa prehitevam dogodke. Nikoli se mi ne posreči gledati direkt predse, kjer je resnica ! Tako sem vsaj prebral v bistriških ta novih cajtengah. Jaz sem daleč od tega ideala neizprosnih izterjevalcev božje pravičnosti, kakšni želijo biti oni, ker se preveč oziram naokoli. Zmeraj sem bil malo svojeglav in nezaupljiv. Celo v komunizmu sem dvomil v uporabnost njegove ideje o enoglasnem petju in si zaradi tega prislužil negodovanje njegovih dirigentov, ki so trdili, da mi ni preveč zaupati, čeprav se delam pohlevnega. Niso pozabili poudariti, kakšna škoda je, da se moja energija ne pretaka na njihove napredne mline, v katerih meljejo svetlo prihodnost. Tudi zdaj trdijo enako njihovi nasledniki o meni, da ne kažem kakšne posebne zagnanosti za novo stvar, kar je seveda spet sumljivo. Oblast ima izreden spomin za človekove napake, celo za tiste katere ježe sam pozabil... Kljub temu pa si bom drznil javno viteško braniti čast naše uboge urednice, ker vsi, kamor pridem, najprej udarijo po postrežbi njene časopisne kuhinje, v katero prihajajo vsakovrstna, včasih celo neužitna živila, iz katerih mora reva narediti prvovrstne obroke novic za svoje abonente. Potem pa se še zgražajo, če kakšnega preveč radovednega lakotnika tudi malo s kuhalnico krene po roki, ker ji v lonec gleda. Ne bodite tako ozkosrčni, pustite ji vendar ustvarjalno svobodo in uživajte v pestrosti vonjev iz njenega lonca!! V drugi številki Direkta se je njihova kuharica, oprostite, urednica kar na svojo pest čez dve strani nič kaj spravljivo razgovorila o nepotrebnosti zakonske zveze in na vse mogoče načine utemeljevala, da zavira človekovo težnjo po svobodnem razvijanju osebnosti. Za hip meje skoraj spravila v dvom, če ni morebiti tudi z mano kaj narobe, ker sem odraščal v dvostarševski družini. Gotovo mi kaj manjka, česar se niti ne zavedam in to sproščam v svojem pisanju o bistriškem bratstvu in enotnosti, ki danes v času individualizirane sreče sploh ni več v modi. Nisem pa si mogel priti na jasno, kakšno zvezo ima določena oblika družinskega življenja s slabimi prehranjevalnimi (beri bralnimi ) navadami naših občanov, ki tarnajo nad preveč enoličnimi obroki novic. Vsekakor se bodo zboljšali, če boste brali oba časopisa. Pa še bolj pametni boste in notranje potešeni že zaradi občutka, da res veste vse, kar bi morali vedeti. To vam zagotavljam. Samo pomislite, kakšno neznosno razkošje uživate, da vas dvakrat na mesec razvajajo s frišnimi pošiljkami smeha. Kmalu sijih boste zaželeli dobivati celo v posteljo. Hoteli ste imeti časopis kot se spodobi, zdaj imate kar dva. Prav vam je! Božja kazen ne pride kar tako, ampak si jo prikličemo in izberemo sami... Pa kaj zato, če je kuharica pri enem od časopisov levičarka, pri drugem pa desničarka. Ko daje važno, s katero roko meša po loncu. Lepo vas prosim, ne ozirajte se venomer samo v njune roke, ampak tudi v občinski svet, ki brezčutno opazuje, kateri od časopisov bo preživel to noro dirko in tako dobil koncesijo za njihove uradne objave. Za takojšnjo razrešitev te agonije priporočam raje uporabo univerzalnega bistriškega ključa, ki so ga izumili pri točkovanju pevskih zborov in seje za nekatere zelo dobro obnesel pri odpiranju občinske kaše. Zakaj ne bi tudi za obe urednici pripravili na Plači nekakšno javno tekmovanje v kuhanju, šivanju, pečenju in po skupnem seštevku točk določili, katera kuhinja bo dobila koncesijo za kuhanje in razpečevanje resnice ? Če bi bil izid slučajno izenačen, bi ju preizkusili še v petju. Ni vrag, da tedaj ne bi dobili zmagovalca. Meni se zdi to naravnost genialna zamisel, kako se na prebrisan način rešiti nadležnega tekmeca, saj se ta ne bi mogel pritoževati, daje bil izigran. Pa Boh do prihodnjič, če ne bodo medtem prepovedali časopisa... vaš Jožko Stegu DAJM NASI! KONČNO! MAKARSKA... Pihalni orkester Ilirska Bistrica seje vrnil iz Makarske, kjer je s svojim igranjem uspešno zastopal Slovenijo. Odpravili smo se v petek, b.junija ob desetih zvečer, saj smo hoteli deseturno potovanje odpraviti čez noč. Vsi dobre volje in polni pričakovanj smo se vozili proti cilju, vendar nam sreča ni bila naklonjena in pred Karlobagom so se pojavile težave z avtobusom, ki pa jih je več kot uspešno odpravil Boštjan Boštjančič, kateremu gredo zasluge tudi za sistematično natovoijenje gromozanske orkestrske prtljage. Aplavz za Boštjana! Proti jutru smo lahko nadaljevali z vožnjo in od takrat naprej je vse potekalo brez težav. Prispeli smo v soboto, okoli dveh - ravno za kosilo. Sledil je ogled terena in skok v morje. Omeniti moram, da v Makarski vsak večer poteka kakšen koncert ali predstava. Nastopajo glasbeniki in igralci iz različnih držav in vse to sodi v sklop Makarsko kulturno poletje 2001. V ponedeljek j e v cerkvi sv. Filipa na klavir zaigral Rok Grgasovič in kvartet pozavn, ki ga sestavljajo Marko in Peter Primc, Simon Tomažič in Nejc Belušič. V sredo pa je imel prvi koncert tudi orkester in sicer na Kačičevem trgu. Tako smo prispevali kulturni delež in zapolnili ponedeljkov in sredin večer z glasbo in navdušili publiko, kije bila sestavljena iz Makaranov in turistov, ki so pridno uporabili svoje fotoaparate. Med našim gostovanjem pa smo lahko prisluhnili tudi Zagrebškim solistom, si ogledali predstavo Cabares, Cabarei... Drugi večer smo zaigrali v Imotskem, petkov nastop paje žal odpadel. Ko nismo nastopali ali imeli vaje, smo čas izkoristili za namakanje v morju, poležavanje na soncu, raziskovanje mesta, sprehode pod palmami, občudovanje ladij in prilagajanje na vročino. En teden je minil neverjeto hitro in žeje bila sobota, zadnji dan. Ni bilo lahko oditi, vendar tega tedna ne bomo nikoli pozabili. Makarsko smo zapustili polni novioh izkušenj, vtisov in s prepričanjem, dajo bomo še obiskali. Ilirska Bistrica nas j e pričakala v nedeljo, 15. julija ob osmih zjutraj. Ko smo vse pospravili, seje zaključilo tudi zadnje dejanje bistriške godbe. Sedaj gre orkester na zaslužene počitnice. Ser slišimo spet septembra. Za orkester Nika Jenko r,— ■ - -o ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče, none in prababice MARIJE ROLIH 1912 - 2001 se vsem za izrečeno sožalje in vsem kateri ste se na zadnji poti poslovili od nje, iskreno zahvaljujemo. Posebno še velika hvala sosedom, dr. Pejkovič Mariji, patronažni službi in župniku Bogdanu za opravljen obred. Žalujoči hčerki Marica in Elvira z družinama Ilirska Bistrica, Sežana, 26.6.2001 POLICIJSKA KRONIKA V mesecu juliju 2001 so imeli policisti PP Ilirska Bistrica, na višku turistične sezone, največ dela s tujci, ki ilegalno prestopajo državno mejo v želji priti na zahod in si poiskati zaposlitev. Samo v tem mesecu so policisti na več različnih ralacijah prijeli skupno 85 ilegalcev, kateri so bili pokončanih postopkih pri sodniku za prekrške zavrnjeni nazaj v RH oziroma v center za tujce. Turistična sezone se odraža tudi v povečanju problematike varnosti cestnega prometa, saj seje v mesecu juliju zgodilo skupno kar 42 prometnih nesreč, od tega so se 4 končale z lahkimi in 1 s težko telesno poškodbo. Posebno opozorilo velja staršem in otrokom ter mladostnikom, naj pri vožnji s kolesi in motornimi kolesi upoštevajo prometne predpise in uporabljajo zaščitno čelado. Večje od običajnega je tudi število kršitev IRM, skupno jih je bilo 19, večinoma v poznih večernih urah, v gostinskih lokalih in v njihovi bližnji okolici, kjer so obratovanja nočnih lokalov posebno moteča za sosede. Kršitelji so bili prijavljeni sodniku za prekrške, zoper gostince, ki ne spoštujejo obratovalnega časa, pa so bila podana poročila inšpekcijskim službam. Na področju kriminalitete je bilo obravnavano kaznivo dejanje umora, katero je med prebivalci povzročilo veliko vznemirjenje, storilca A.P. pa policija še vedno intenzivno išče in prosi občane, ki bi karkoli vedeli o iskani osebi, da to sporočijo na tel.113. Od drugih kaznivih dejanj je bilo obravnavanih 10 vlomov v stanovanjske in druge objekte, 11 poškodovanj tuje stvari, 8 tatvin, 2 ogrožanji varnosti, 2 odvzema motornih vozil, kriminalisti PP, pa so obravnavali tudi onesnaženje zemljišča in najdbo večjih eksplozivnih sredstev. VLOMILCI NISO NA DOPUSTU Opozorite sosede na vašo daljšo odsotnost. Vgradite sodobno ključavnico, prečno zaporo, alarmno napravo, najemite sef... Ministrstvo za notranje zadeve se zaveda svoje vloge, ki jo imajo njegove službe za ugoden razvoj turizma. Policijske dejavnosti v zvezi z turizmom potekajo vse leto. Turistični ciklusi imajo nekaj vrhuncev, ki terjajo več policijske prisotnosti in pozornosti, večinoma pa gre za dejavnosti, s katerimi si policija prizadeva zagotavljati čim večjo stopnjo varnosti skozi vse leto. Temeljni cilj aktivnosti policije v turistični sezoni je turistom zagotoviti varno počutje, da se bodo radi vračali v Slovenijo in da bodo zadovoljstvo prenesli tudi na druge. Drugo izhodišče je uresničevanje strategije “državljanu prijazne policije” v turistični sferi. Gre za niz dejavnosti, ki jih razvijamo že dalj časa (urejeni objekti in uslužbenci, prijaznost pri stiku z državljani, vidnost, dostopnost, dajanje informacij o varnostni problematiki ter drugih zanimivih in potrebnih podatkov). Za doseganje želene stopnje varnosti ni dovolj samo dejavnost policije, zato policija v okviru priprav na turistične vrhunce vzpodbuja tudi sodelovanje in razvoj odgovornosti drugih subjektov (osebje v turističnem gospodarstvu nas vseh nivojih, inšpekcijske službe, carina, vzdrževalci cest, AMZ...) ODNESLI VSE, KAR JE IMEL ! Tatovi in vlomilci imajo radi lahko delo. Poskrbite za tehnične ovire in sodelujte s sosedi. OSNOVNI NAPOTKI -doma ne hranite večjih vsot denarja; -imejte ojačana ali posebna protivlomna in protipožarna vhodna vrata, opremljena s kakovostnimi ključavnicami, kukalom, zaščitnim okovjem in ščitom proti lomljenju ključavnic, -če je stanovanje v pritličju, okna zaščitmo z varovalnimi folijami in mehansko zaščito na okenskih krilih, -na hiši namestite senzorsko luč, -vgradite kakovostno alarmno napravo, vezano na lokalno signalizacijo (luč, sireno, mobitel, pozivnik ipd.) in, če je le mogoče, tudi na varnostno podjetje, ki bo posredovalo v primeru javljanja vloma ali poskusa vloma, -vrednejše predmete hranite v doma vgrajenem selil ali v bančnih ustanovah. O vgrajeni alarmni napravi obvestite sosede in objekt označite z nalepkami, ki opozarjajo nanjo ! Pa srečno! ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA POTOVANJIH VTUJINI Z ASISTENCO Tudi pri skrbno načrtovanih potovanjih ali na kratkih izletih se lahko zgodi kaj nepredvidenega - nezgoda ali bolezen. Stroški, ki so povezani z zdravljenjem so navadno visoki, ponekod v svetu pa ustrezne zdravstvene storitve sploh niso na voljo. Poleg finančne varnosti za kritje stroškov nujnega zdravljenja in stroškov prevoza zaradi bolezni ali nezgode, nudi zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini tudi brezplačno pomoč, ki jo zagotavlja naš poslovni partner Mercur Assistance. Zaupajo mu največje evropske zavarovalnice z milijoni sklenjenih zavarovanj in zadovoljnih zavarovancev. Q triglav Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav in pomembnejših turističnih agencijah, tudi tik pred potovanjem. NOVI CLlO Z 16 V MOTORJEM, ABS, SERVO VOLAN V PRODAJI V JUNIJU ŽE ODCCA. 1.900.000,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5 LET TOM + 4,25% ZA POLETNE DNI VAM NUDIMO OMEJENO SERIJO VOZIL * TVVINGO * CLIO * THALIA *KANGOO *MEGANE VSI MODELI AVANTURA IMAJO KLIMO G FtAT IS RENAULT AVTOHlSA Smrdelj Valter S.P. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 Pri nas vam nudimo kompletno servisno uslugo za vaš avto. Vljudno vabljeni! Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ■ VIDEO TOP 10 " 1. MISSI0NIMP0SIBLE-2DEL-akcija ■ 2. MAGNOLIJA-drama ■ 3. TRČENI PROFESOR - 2 DEL - komedija ■4. PLJUNI IN JO STISNI-akcija 2 5. VESOLJSKI KAVBOJI - akcija ■ 6. IZLET • komedija ■ 7. PIJANI MOJSTER • 2 DEL - akcija ■ 8. SAMO ŠE 60 SEKUND - akcija ™ 9. GLADIATOR - zgodovinski spektakel ■ 10. P0RN0 FILM-slovenski POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 100 NASLOVOV! OBVESTILO CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državlj ana.. V svrho ukinitve trajnega mandata in imunitete sodnikom je bil na sesatnku v Pekrah pri Mariboru dne 7.7.2001 sprejet sklep o pripravi na masovne proteste “VROČA JESEN 2001”. Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31 V______________________________________________________________________________________________________________ Razvedrilo SMRT Tukaj si.Pozdravljena. Stopi naprej, sedi. Kaj? Da si izpostavljena? Nič ne maraj.jedi. S teboj? Seveda bom šla. Ne, ni pomembno zakaj. Vem.Pač ne bom nazaj prišla. Ne, ne bo vprašanj: Kako?Kdaj? Ze? Počakaj samo do svojih stopim. Ne? Prav, odpelji me. Tudi njega naj ne motim? Po tej poti? Sami midve? Nasvidenje. ..Ta lepi kraj... Zbogom ti hišica naša! Pravijo, da ne pridejo več nazaj... tisti, ki smrt jih z zvijačo prekaša. Lea ANDREJČE ANDREJČE, VSE ADUTE K SEBI POVLEČE, KER IMA ZADNJI ADUT, JE REDKO KDAJ KAPUT. GAJŽLA NA KONCU POČI, ZADNJI ADUT IGRO ODLOČI. REZULTAT IGRE SE SEŠTEJE, IZKLJUČENE SO MUSTERIJE. SEŠTETI JE TREBA ASE, VSAK TO NAREDI ZASE. NA PAPIR SE ZAPIŠE REZULTAT, PRI KLINIH JE IZKLJUČEN TAT. V TONE PESEM Stojim na cesti. Sama. Nič nimam na vesti. Krama. Bojim narediti korak naprej. Zrem. Zaslišim dihanje bližnjih vej. Grem. Stopam po pesku, iščem sledi. Jok. Grebem po prsti, zmankuje mi moči. Zvok. To niso strune, ni trobenta. Tišina. Ptice tudi nočejo takega ambienta. Plitvina. Postava v nočje zavita. Vrt. Zvezdi se ne iskrita. Smrt. Lea NAGRADNA POLETNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. konj do tretjega leta starosti, 6. silirana krma za živino, 11. zgibna gred, 17. starogrški komediograf, 18. organ, ki ima vrhovno izvršilno oblast, 19. drevesna vila v grški mitologiji, 20. konzul ali vrhovni vodja, 21. predstavnik sultanove oblasti, 22. začetnici slovenskega pesnika in prevajalca Avanza, 24. okrogla starogrška shramba za orodje, 25. knjiga zemljevidov, 26. nemški nacistični zločinec (Richard Walter), 27. reka v Bretanji, 29. dejstvo, da kdo umre, 30. francoski modni kreator (Christian), 31. italijanski slikar (Giovanni, 1435-1494), 32. sidro, 34. južnoameriška kukavica, 35. začetnici dirigenta Nanuta, 36. ploščata, zaprta posoda za tekočine, 37. mostovž, pomol, 38. kraj nad Ajdovščino, 39. točka, iz katere seva žarčenje ali sevanje, 42. francoski slikarji, bratje Antoine, Louis in Mathieu, 44. potomka, 46. ime ameriškega igralca Brodyja, 48. bog modrosti v skandinavski mitologiji, 49. zaselek ob Krki, 51. provinca v severovzhodni Kitajski (Jilin), 52. enaka samoglasnika, 54. števnik, 55. dvorec in park pri Mariboru, 57. dimnik, peč, 58. posebna vojaška drža, 60. poljski politik (Stanislave), 61. začetnici skladatelja Savina, 62. sveti ptič pri starih Egipčanih, 63. mitološki ptič, simbol vstajenja, 64. mesto v južni Franciji, 65. zlitina za spajanje kovinskih delov, 66. rt na jugu Španije, 67. vrsta bivolov v Indiji, 68. sijaj, blišč, 70. geslo, vodilo, 71. kemični simbol za element iridij, 72. kristalasti skrilavec, 73. grški katolik, 74. rodovitna pokrajina v Iranu, 75. splet neugodnih okoliščin, 77. enaki črki, 78. oznaka za neznanca, 79. ime ameriške pisateljice Nin, 80. nekdanja papeževa krona, 81. desni pritok Rena, 83. moč, 85. mesto na Finskem, 86. glavno mesto Gambije, 88. pojem iz indijske filozofije, 91. večja vas, 93. Perzijka, 95. jopa, 97. kemični znak za aluminij, 98. ime italijanskega igralca Valloneja, 99. genovski admiral in državnik (Andrea), 100. letovišče na otoku Krku, 101. danski jezikoslovec (Rasmus Kristian), 103. rumenorjava barva, 105. uradni spis, 106. kamp, 107. krema, 108. pripadniki religiozne struje islama, 110. prvi in četrti samoglasnik, 111. kocka (lat.), 112. lovec na živali v krznu, 113. lojna bula, 115. drag kamen, 117. drobni koščki sena, 118. ime južnoafriške pisateljice Gordimer, 119. skupščina med NOB, 120. pripadnik indijanskega plemena v Mehiki. NAVPIČNO: 1. ustna odprtina pri zvereh, 2. orač, 3. nravi, šega, 4. čebelja paša, 5. znižani ton e, 6. četrtletje, 7. sodobniki Keltov, 8. francoski pisatelj (Marqis de), 9. latinski predlog. 10. morska krava, 11. kratica za kulturno društvo, 12. ameriški satirik (Buchwald), 13. odlični teniški igralec iz Čila (Marcelo), 14. obmorska pokrajina na Hrvaškem, 15. nemški filozof (Theodor W.), 16. ataka, 17. manjši hrib, vzpetina (ekspr.), 20. ranar, 21. nemški filozof (Immanuel), 23. nadimek zloglasnega Željka Ražnj ato vica, 26. največji italijanski pesnik, 28. japonska oblika budizma, 31. roman ruskega pisatelj a Arcibaševa, 32. ime francoskega igralca Delona, 33. bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D, 36. rimski cesar, ki so ga med bitko ubili lastni ljudje, 37. danski pravljičar (Hans Christian), 40. pripadnik fevdalnega plemstva na Japonskem, 41. libijski kralj, 43. drugi in četrti samoglasnik, 45. slovensko mesto na Koroškem, 47. latinsko ime za italijansko reko Noncello, ki teče skozi Pordenone, 49. pripadnik Slovanov, ki so se naselili v stiku z germanskimi prebivalci, 50. reka na Peleponezu, 51. velemestno zabavišče, 53. nordijsko božanstvo, 55. umetniška plesna zvrst, 56. angleški fizik, nobelovec (Francis William), 57. zdravilo proti malariji, 58. železna priprava za spenjanje lesenih delov, 59. združenje hladne in tople zračne gmote, 60. rudarsko mesto v Bosni, 63. staro metalno orožje, 65. roman pisatelja Nabokova, 67. kovinski tlakomer, 69. potomec, 70. mesto v Rusiji, v bližini rudnika zlata, 72. stara lekarniška mera, 74. izrek, resnica, 76. germanski mitološki junak (Pesmi o Nibelungih), 77. pentlja, 79. sredozemska okrasna rastlina, 81. provinca v Kanadi, 82. začetnici nekdanje atletinje Urbančič, 84. vojak v Turčiji, 86. večji čoln, 87. preval v Karavankah, 89. tiskarsko sito, 90. udeleženec alke, 91. psevdonim Ivana Cankarja, 92. vrsta vrbe, 94. kubanski minister (Raul), 96. gamsji bivol, 100. viteška igra v Sieni, 101. nemški pisatelj in pesnik (VVilhelm), 102. hladetina, živica, 104. mesto v Italiji, jugovzhodno od Terama, 106. departma v Franciji, 107. šiba, 109. elektronsko nabit delec, 112. kratek, sunkovit poteg, 114. začetnici ameriškega violinista Elmana, 116. začetnici pevke Viler, 117. pritrdilnica. Dimitrij Grlj NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za junijsko križanko prejme: SLAVKA ČELHAR Janeževo brdo 2/a, 6255 Prem ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”. r — — — — — — — — — I REŠITEV JUNIJSKE I KRIŽANKE I VODORAVNO: 1. KRELJ, 6. I | PRATO, 11. PRELAT, 12. | | LAZAR, 13. RAKAR, 14. | . RAPORT, 15. AMAN, 16. , MEČAVA, 17. GA, 18. NOVA, 1 19. NS, 21. RAGADA, 24. SETA I 26. KINETA, 27. KAREL, 28. ' I AJANT, 29. KOBALT, 30. I | PASTA, 31. MLAKA. | L — — — — — — — — — J r — — — — — — — — — n REŠITEV JULIJSKE KRIŽANKE nam pošljite do 20. avgusta, na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: j VEČERJO ZA DVE OSEBI V | | GOSTIŠČU GRILL DANILO | L — — — — — — — — — J ULTRA MARATONEC PO POTI KURIRJEV IN VEZISTOV TUDI NA SNEŽNIKU IN ILIRSKI BISTRICI AVTOMOBILISTIČNI RDEČI SPEKTAKEL Med Ilirsko Bistrico in Šembijami je minuli vikend potekala največja avtomobilistična dirka pri nas. Gledalci so bili prikrajšani za nov rekord proge, a kljub temu da je bil največji zvezdnik Walter Leitgeb le tretji, je slavila rdeča formula. Prvo ime letošnje dirke j e namreč postal Tirolec Franz Tschager, aktualni evropski prvak v razredu CN, ki je z zmago presenetil vse, de najbolj pa samega sebe. Slovenski maratonec Radovan Skubic Hilarij iz Zagorja ob Savi, kije lani pretekel 1160 km dolgo pot Kuma nad Trbovljami na vrh Mont Blanca, se je letos temeljito pripravil za še večji tekaški podvig, tokrat po Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije od Gančanov v Prekmurju po vsej državi pa vse do našega Snežnika in Slavnika, kjer se bo podvig svečano zaključil. Maratonec posveča svoj podvig številnim partizanom kuriijem, kot je bil njegov oče pa tudi 60-letnici Osvobodilne fronte in desetletnici samostojnosti naše države. Maratonec Radovan Skubic j e svoj spominski tek začel 23. julija pri spomeniku Štefanu Kovaču-Marku v Gančanih v Prekmurju in se bo v enajstih dneh dneh približal našim krajem. Dvanajsti dan, v petek 3. avgusta, bo namreč štartal v Predjami, obkrožil Postojno, se povzpel na Veliki Javornik, 1268 m, tekel mimo Debele gore, Škodovnika in sredi dneva dosegel Mašun. Čez Mali Snežnik bo pritekel na Veliki Snežnik, kije obenem najvišja točka tega mataronskega podviga, bo pritekel popoldne in nadaljeval do Kozleka ter se okrog 18. ure spustil do Feca ob glavni cesti. Tekaška pot bo maratonca Skubica vodila v našem mestu po Rozmanovi in Cankarjevi ulici, čez Titov trg, po Prešernovi in Gregorčičevi ulici (kjer bo verjetno) pri Hotelu Turist zavil na Hrib svobode. Ob spomeniku in LIPI OSAMOSVOJITVE bo krajša slovesnost, kjer ga bo pozdravil župan občine g. Franc Lipolt in občani našega mesta. Pričakujemo velik odziv športnikov, planincev, tabornikov, mladine, članov ZB in še posebej domačinov-nekdanjih kurirjev vezistov, da vrhunskemu športniku namenimo tudi naše priznanje in občudovanje nad opravljenim podvigom. Maratonec Skubic bo s svojim spremstvom, v katerem sta tudi njegova soproga in sin, prespal v Ilirski Bistrici in naslednje jutro, v soboto, 4. avgusta ob 6. uri nadaljeval pot čez Brkine, skozi Zarečje, mimo Bubca do Pregarij, Tatr, Markovščine in Skadanščine do vrha 1028 m visokega Slavnika, kjer bo ob njegovem prihodu okrog 12. ure zaključna slovesnost na katero je vabljen tudi predsednik države Milan Kučan. Maratonski podvig bo pospremila tudi Pošta Slovenije s posebno ovojnico in nekaj priložnostnimi poštnimi žigi. Držimo pesti, da bi 1100 km dolgo spominsko pot po naši državi maratonec Radovan Skubic uspešno pretekel, dosegel vseh 88 kontrolnih točk Poti kurirjev in vezistov NOV, se povzpel na 41 vrhov višjih od 1000 m, obiskal Veliki Snežnik, naj višji vrh na vsej poti in bil za pol dneva tudi poseben gost naše občine in našega mesta. Pokažimo mu, da nam je dobrodošel gost. Nasvidenje na Hribu svobode in ob poti maratonca Radovana Skubica Hilarij a. In maratončevo posvetilo: “Za Vas, kurirji, ki ste padli. Pa za Vas, ki ste preživeli, in Vas tlačijo v nič, bom pretekel to pot Vam v spomin.” Žal smo bili letos prikrajšani za nov rekord proge, ki ga je letos odkrito naskakoval Avstrijec Walter Leitgeb. Njegova Fadewa-Fl tokrat ni predla tako, kot formuli najhitrejših Tschageija in Szasza. Walter je pred dirko napovedoval nov rekord, do katerega naj bi mu pomagala predvsem njegova formula s 700 KM, ki recimo do hitrosti 100 km/h pospeši v pičlih dveh sekundah. Že na treningih pa je zobe pokazal Franz Tschager, sicer aktualni evropski prvak v razredu prototipov, kije že na treningih pokazal odlične čase. Takrat smo sicer še mislili, da Leitgeb 4-kilometrske proge med Ilirsko Bistrico in Šembijami še ni odpeljal na polno, še posebej po njegovem vrtenju na prvem treningu. Takrat je gledalcem kar zastal dih, saj bi bil odstop prvega zvezdnika pravi šok za vse gledalce, ki so prišli v Ilirsko Bistrico. “Zavrtelo me je na dolgem desnem ovinku, kjer je bilo na progi nekaj prahu,” je svoje vrtenje komentiral Leitgeb, ki pa svoje formule ni poškodoval. A tudi v nedeljo mu ni šlo preveč dobro, saj je za svojim lanskim rekordom v vsaki vožnji zaostajal po šest sekund. Pred njim sta se uvrščala Tschager in Szasz, ki sta bila sicer izredno skupaj, a vendarle je Tirolec Tschager zanesljivo dobil letošnjo dirko Ferrari 2001 Petrol Grand Prix.”Zelo sem zadovoljen in presenečen hkrati, saj res nisem pričakoval zmage. Še posebej v taki konkurenci, saj sta Szasz in Leitgeb zares spoštovanja vredna tekmeca. Presrečen sem,” je bil po zaključku zadnje vožnje vidno navdušen Tschager. Szasz in Leitgeb sta mu lahko na koncu le iskreno čestitala, saj je bilo pred dirko res zelo malo tistih, ki so svoje karte stavili na hitrega Tirolca. Nekoliko je tisoče gledalcev zagotovo razočaral Leitgeb, ki je bil daleč od svojega lanskega rekorda. Domači junaki Ob najhitrejših voznikih formul so seveda gledalce zelo zanimali tudi nastopi slovenskih predstavnikov. V skupni razvrstitvi je bil po pričakovanju najhitrejši Vladimir Stankovič, ki seje tokrat izjemoma udeležil tudi dirke na slovenskih tleh. “Na obeh treningih nisem pretiraval, saj nisem hotel tvegati preveč. Na domačih dirkah nastopam le zaradi sponzorjev, še posebej letos, ko so pojavljajo zapleti glede obeh zvez. Tako na domačih dirkah veliko izgubljam, saj moram nastopati le z licenco AŠ2005, s katero pa ne morem nastopati v mednarodni konkurenci,” je povedal Stankovič, ki ni imel resne konkurence. V diviziji IV je bil po pričakovanju daleč nahitrejši Slavko Dekleva, kije daleč za seboj pustil tudi rallyjiste Jereba, Jemca in Peljhana. Omenjena trojica se je med dirko bolj ali manj dolgočasila, saj so vsi trije vajeni nastopati na rallyjih, kjer je dogajanje vedno izredno pestro. Vsekakor precej bolj kotna gorski dirki. Da pa jim le ne bi bilo preveč dolgčas, pa si seveda vozniki rallyja dirko popestrijo kar sami. Pri tem j e še posebej izstopal Milan Bubnič, sicer domačin iz Pivke, ki je vse t.i. “harde” prepeljal počez, ob tem pa seveda ni potrebno poudarjati, da so gledalci ob njegovih mojstrovinah dobesedno noreli. Veliko pri podobnih vragolijah niso zaostajali niti Jereb, Jemc in Peljhan, med katerimi je bil sicer najhitrejši Jereb, ki je imel izmed omenjene trojice tokrat ob progi zanesljivo največ navijačev. Uganite, kako se jim je odolžil. Najbolj nora in hkrati neverjetna vožnja pa je v zadnji vožnji uspela Maksimiljanu Pišotku, ki je sicer celo dirko bil izredno tesen dvoboj z večnim tekmecem Bojanom Polancem, kije tako kot Pišotek nastopal z yugom. Pišotek je bil v zadnji vožnji kar za sedem sekund hitrejši od Polanca, kar je med gledalci povzročilo kar nekaj dvomov v pravilnost rezultata, saj naj Polanc ne bi naredil nobene napake. V pokalu Seicento Petrol je letos slavil že peti različni zmagovalec. To je uspelo izkušenemu Alojzu Pavliču, kije vse tri vožnje odpeljal zares vrhunsko. V tem tekmovanju sicer še vedno vodi Milosavljevič, kije bil tokrat četrti, pred nj im pa sta dirko končala še Udovč na drugem ter Iljaž na tretjem mestu. V Pokalu 1,4 je tokrat presentljivo slavil Boštjan Logar, ki pred dirko ni veljal za favorita. “Sploh ne morem verjeti, da mi je uspelo,” je povedal presrečni Boštjan, njegove besede pa praktično povedo vse. Velik obisk Tudi letos smo na bili v Ilirski Bistrici priča velikemu obisku gledalcev, saj se jih je po ocenah organitorjev tu zbralo okrog 10.000. Ti žal niso videli novega rekorda, a so bile vseeno vožnje najboljših evropskih gorsko-hitrostnih voznikov vredne ogleda. Za vse je poskrbelo tudi vreme, ki je bilo sicer izredno vroče in soparno, temperaturo pa so višale še neverjetne vožnje tistih najhitrejši. Že sedaj najbrž lahko rečemo, da nas večina komaj čaka naslednje leto, ko bo tudi na vrsti Ferrari 2002, ne dvomimo pa, da bo udeležba tudi naslednje leto izredno kvalitetna. Kdo ve, morda pa bo rekord padel naslednje leto... Članek je povzet s spletne strani www.ghd-ferrari.com. AVTORJA Gregoija Pavšiča HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC Ml KOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ Vojko Čeligoj PONOVNO TRANSPORT. VIATOR & VEKTOR -ODSLEJ GLAVNI POKROVITELJ Za nogomrtne privržence na bistrišken, končno dobra novica. Na Mašunu je bila v četrtek, 19.7.2001 svečano podpisana sponzorska pogodba, ki bo pomembno pripomogla k obstoju in preživetju Nogometnega kluba Ilirska Bistrica. Odslej bo klub spet nosil ime TRANSPORT, ki mu je v preteklosti toliko pomenilo, saj so nanj vezani številni tekmovalni uspehi. To ime spominja na čase, ko je imel klub najštevilčnejše in najboljše navijače daleč okrog. Mnogi od njih so klubu ostali zvesti tudi v najtežjih časih in ti so gotovo zelo pogrešali nekdanje ime. Sicer pa so o pomenu kluba v okolju govorili predstavniki društva in tudi župan g. Franc Lipolt, ki seje bodočemu pokrovitelju zahvalil za prevzem pokroviteljstva. In kdo je to? V uvodu pogodbe piše, daje to skupina VIATOR & VEKTOR. Njen zastopnik, dipl.oec. g. Zdenko Pavček je predsatvil načrte, kijih ima njegova firma v občini, prisotne pa je uspel prepričati o dobrih namenih njihovega prihoda v Ilirsko Bistrico. Končno to dokazuje že sklenitev omenjene pogodbe, ki stajo ob koncu podpisala, v imenu pokrovitelja g. Pavček in v imenu kluba, njegov predsednik, g. Jožko Berginc. OMNIfl ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Pestra ponudba športne obutve in oblačil. Pridite in se prepričajte. Ugodne cene! TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 TRACK tATOUT & LOCATION MAP SVMBOLKEY Vaš kotiček ODPRTO PISMO G. VLADIMIRJU ČELIGOJU Za resnico gre Gospod Čeligoj, ob Vaši izvolitvi za poslanca Socialdemokratske stranke v Državnem zboru pa tudi že prej, v času Vaše volilne kampanje, smo iskreno verjeli Vašim besedam o poštenosti in resnicoljubnosti v politiki. Verjeli smo Vam, da boste ta načela znali prenesti tudi v slovensko politiko, kije žal vse prevečkrat talka različnih osebnih, pogosto tudi finančnih interesov posameznikov, ki s splošnimi interesi slovenske države nimajo prav veliko skupnega in so večkrat celo v nasprotju z njimi. Vašim besedam smo verjeli toliko bolj, ker smo bili prepričani, da ste kot človek, kije študiral v duhovni šoli v Vipavi, tudi z osebnega etičnega in moralnega stališča dobro pripravljeni na politično življenje. Zal so kasnejši dogodki pokazali, da ste nas očitno hudo prevarali in da smo Vam pripisovali osebne kvalitete, ki jih, kot kaže, pravzaprav nikdar niste imeli. Kmalu po Vaši izvolitvi je namreč postalo jasno, da v slovenskem parlamentu niste upravičili zaupanja več tisoč volilcev in volilk z Bistriškega, ki Vam j e zaupalo svoj glas na volitvah leta 1996, saj smo v štirih letih Vašega mandata zaman čakali, da se boste javno, izpred govorniškega odra zavzeli za reševanje težkega gospodarskega in socialnega položaja, v katerem se je znašla naša regija. Zato seje stranka odločila, da bo na volitvah 2000 dala priložnost novemu kandidatu za poslanca. Vaša reakcija na to, po našem mnenju povsem upravičeno odločitev, pa nas je še posebej razočarala, saj ste tik pred volitvami izstopili iz SDS in začeli javno delovati v škodo stranke, na račun katere ste štiri leta prejemali več kot odlično poslansko plačo, danes pa na njen račun že skoraj leto dni prejemate nadomestilo za plačo, ker se domnevno ne morete zaposliti. Brez SDS, proti kateri veste danes toliko povedati, bi, g. Čeligoj, ne dosegli niti pol toliko, kot ste, pa tudi Vaše finančno stanje bi bilo bistveno slabše. To, kar ste si privoščili Vi v zlivanju gneva nad stranko, ni naredil niti poslanec Pucko, kije imel vsaj toliko dostojanstva, da svojo bivšo stranko ni javno blatil. Ko že razlagate medijem, kakšne vse nepravilnosti se dogajajo v SDS, se sprašujemo, zakaj ne novinarjem razložite tudi, kako ste bolj kotirali priprave na volitve 2000, kako ste pustili po odhodu iz stranke prazno blagajno s 15 tolarji, kam je izginil strankin fotokopirni stroj... Morda bi lahko novinaijem razložili tudi to, kako ste bili eden tistih občinskih svetnikov, ki je kljub drugačnemu stališču stranke podprl dvig sejnine iz 10.000 na 70.000 sit, zaradi česar se občinski proračun še bolj siromaši. Ne, o tem niste spregovorili novinarjem na nobeni tiskovni konferenci, zato pa ste s svojimi somišljeniki raje medijem razlagali o domnevnih kršitvah statuta, ki naj bi jih zakrivilo novo vodstvo občinskega odbora SDS Ilirska Bistrica in za mnenje prosili celo take izrazito politično angažirane pravnike, kot je Matevž Krivic. Na srečo tudi on ni našel v postopkih, ki jih je stranka izvedla za normalizacijo razmer v OO SDS Ilirska Bistrica, nič spornega, kar je dovolj zgovorno. Ni naš namen nadaljevati te klavrne zgodbe o bivšem poslancu, ki si danes ustvarja medijsko pozornost z blatenjem dovčerajšnjih prijateljev, tistih, ki smo mu z vsemi svojimi močmi pomagali pri njegovi izvolitvi in siceršnjem političnem delu. Upamo samo, da bodo naši krajani sami znali ločiti resnico od laži, dejstva od klevet. In prav teh j e bilo v zadnjih mesecih na žalost preveč, da bi ostali neprizadeti in da bi molčali. Sicer pa Vam, Vladimir Čeligoj, želim, da bi svojo pot nadaljevali na resnicoljuben način in da se Vam pri nadaljnjem delu ne bo več treba zatekati k podtikanjem in blatenju drugih. Alojz Bajc predsednik Nadzorne komisije OO SDS Ilirska Bistrica Y/vPIRN7C4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 Nudimo vam široko izbiro daril za majhne in velike ter darilne embalaže in čestitk Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah! Vabljeni! CMcštofr a K tcl.:041/ 84 80 46 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net RIBARNICA Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-45-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8 -12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 GOSTILNA s prenočišči pcrcr Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 MALICE PO 600,00 SIT KOSILA PO 1200,00 SIT MLINOTEST d.0.0. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/ 714 10 38 LESONIT □□ Lesno kemična industrija, p.o. Nikole Tesle 11, Ilirska Bistrica KROVSTVO majla decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 ■ ■primorje Tfm ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. Novosti v naši knjižnici UMETNOST 45. ŠUMI, Nace: Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem 46. Ču ču čuuu! 47. HUDELJA, Mihaela (ur.), HAZLER, Vito (ur.), SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.). Podobe pokrajin 48. HUMAR, Gorazd, KLADNIK, Bogdan. Slovenski mostovi 49. ZUPAN, Jože (ur.). Ilustracija -bližnjica h knjigi 50. SAU, Silvano (ur.): Isola in 200 cartoline Isola 51. KUMER, Zmaga (ur.): Je ohcet vesela 52. KOMAN, Dušan: Crngrob 53. LAMPIČ, Primož. Fotografija in stil: premene v mediju od realizma do modernizma 54. PIVKA, Jurij, GALUN, Nataša: Štajerska 55. Tik tak!, 56. POŽAR, Cvetka (ur.): Vsi na volitve! LITERARNA BESEDILA 57. ARHAR, Vojan Tihomir: Ugani, če znaš! 58. CERAR, Božo: Diplomacija za kulisami 59. DOLENC, Božidar T.: Grenke pomaranče 60. EMMETT, Jonathan: Kako j e krtek klatil luno 61. FERIČ, Zoran, ČANDER, Mitja (ur.): Blues za gospo z rdečimi madeži 62. FOX, Paula: Enooki maček 63. KARLOVŠEK, Igor: Pobarvani dosjeji 64. KOZINC, Željko: Libero. 1. izd. 65. LE MOUEL, Gilbert: Bog v metroju 66. PAUŠIČ, Olga: Imejmo jih radi 67. QUICK, Amanda: Afroditina prstana 68. ROWLING, J. K.: Harry Potter, Ognjeni kelih 69. SENEGAČNIK, Brane, OGRIN, Matija (ur.): Ptica iz črnih zvezd 70. SIMČIČ, Marko: Štirje letni škratje 71. TOLKIEN, J. R. R.: Gospodar prstanov 72. VENNONI, Juta: Harlekinov padec 73. VOLARIČ, Dea: Gnezdo 74. ZELINKA, Mira: Zmešnjava v gozdu 75. JURAK, Mirko (ur.), PETRIČ, Jerneja (ur.): Ameriška proza 76. CESAR, Emil: Literarnozgodovinski portreti ZGODOVINA. GEOGRAFIJA. BIOGRAFIJE 77. CAPPELLO, Rossella (ur.): Barcellona, 78. BIANCOTTI, Augusto, DRAGO, Marco (ur.): Atlante geografico metodico 79. BIANCOTTI, Augusto, DRAGO, Marco (ur.): Atlante geografico metodico 80. AIROLDI, Luisella(ur.): Calendario Atlante De Agostini 81. CARCOPINO, Jerome: Rim na vzponu cesarstva 82. SPLINTER, Christiane (ur.): Costa Rica 83. PESCHITZ, Roberto (ur.): Guba NADALJEVANJE NA STR. 18 @ GOSTILNA ■ TRGOVINA • DISKONT 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 Ponudbo smo popestrili, saj je postal naš glavni dobavitelj MERKATOR. Vedno je približno 60 artiklov v AKCIJSKI PRODAJI. VABLJENI! URNIK pon - pet: od 7 do 12 in od 16 do 19 sobota: od 7 do 13 nedelja: od 8 do 12 MITJA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32 Informacije-naročila: tel: 05/714-44-43 Ob odličnih frizerskih uslugah nudimo še: * svetovanje glede vaše pričeske *ugodne cene frizerskih storitev izobraževanje frizerjev *onemoglim, starejšim in vsem strankam, ki jim je prihod v salon onemogočen, nudimo svoje usluge na domu koUSter OPEL-©- Dolenje 2a, 6254 Jelšane TRGOVINA: 05/788-60-10 AVTOSALON: 05/788-60-09 Pooblaščeni servis Prodaja vozil j Originalni rezervni deli Dodatna oprema Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. A V MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 SEAT * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL Suma inženiring d o o PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +385(0)5/714-15-04 2 e?) PO C 0 e 9 d e 9 e =9 cfo PO PO PO p p e t PO s? PO e dA S ^ (} m $ (Č (i v d p (l A Vili r j: j ( a ce tel/l )IC sta 4 ax: L 7, 62 35/71 IOVI 50 1 -41- ) irska 362 Bistr ca c) L) L) (f ?) ({ % $ % (Č % z c SVETNIKI SPRAŠUJEJO ŽUPANA Danilo: Kdo j e zakuhal vizito? Zupan in občinska uprava modro molčijo. Ma pr Zofi so vedli za vrsto pravilnih odgovorov Zgbljena legija: Po sliki iz zadnjega Direkta je bil to župan Vizitant Primož: Po moje geralštab SV, ki nam je poslal vabila za nabor V.d. RC: Mi nje, saj j e organizator vizite Turistično društvo Tomo: Menda Marija Terezija, kije vizito vpeljala Avtor se honorarju odreka v korist tistih, ki so morali plačati kazen, ker so preveč napihali PRIREDITVE V DOMU NA VIDMU Do konca septembra bodo v atriju Doma na Vidmu potekale prireditve v sklopu “Bistrsko poletje”. Ob sobotah bodo igrali ansambli, pestro pa bo tudi druge dni. Spored si lahko preberete na TV Galeja ali v avli Doma na Vidmu. VABLJENI! L-----------—----------------------— —_____________________J LEKARNA IMA PREVELIK DOBIČEK Svetniki našega občinskega sveta so podrobno zaslišali direktorje občinskih zavodov o poslovanju. Zorko seje poglobil v cenovno politiko lekarne in vpraša: - Zakaj je šampon v lekarni dražji kot v drugih trgovinah Direktorica lekarne: Kateri šampon pa kupujete? Glas iz svetniških vrst: Pedigre pal za plešaste Avtor se honorarju odreka v korist subvencioniranja šampona v lekarni <_____________________________________________________4 Novosti v naši knjižnici r \ SPOMENIK TIGROVCEM Na DKZ razpravljajo o osnutku izgleda spomenika. Avtor: To bo lep stiliziran napis TIGR iz glave časopisa gibanja Preizkušen kader: Ampak R na koncu popravite, da ne bo tista fašistična verzija iz originala. Avtor soglaša: Seveda, seveda, pa še plamenico bomo dvignili, sedaj ko smo zmagali Avtor prispevka se odreka honorarja v korist znanstvene študije o ideoloških karakteristikah črke R iz prve polovice prejšnjega stoletja. s j AVTOPREVOZNIŠTVO DOSTAVA: peska do 3 m3 drv do 8m2 drugega materiala 84. CAPPELLO, Rossella (ur.): Inghilterra e Galles 85. BONIFACIO, Stefania (ur.): Isole Canarie 86. LA ROSA, Clara (ur.): Isole Maldive 87. CAPPELLO, Rossella (ur.): Isole Seychelles 88. KLADNIK, Bogdan, MAROLT, Janez: Gorenjska 89. KLADNIK, Bogdan. Slovenija: portret 90. KOZINC, Željko: Lep dan kliče 2 91. KROPEJ, Monika. Karel Štrekelj: iz vrelcev besedne ustvarjalnosti 92. LUCIANI, Roberto, POCINO, Willy, DRAGO, Marco (ur.), BOROLI, Andrea (ur.): Roma 93. CAPPELLO, Rossella (ur.): Mauritius e Rodrigues 94. SPLINTER, Christiane (ur.): Messico e Guatemala 95. PROFETIHOST, Anna (ur.), CAPPELLO, Rossella (ur.): Monaco e Baviera 96. BONIFACIO, Stefania (ur.): Parigi e Ile-de-France 97. BONIFACIO, Stefania (ur.): Provenza e Costa Azzurra 98. CAPPELLO, Rossella (ur.), CHIVOLONI, Monica (ur.): Roma e NOVE VIDEOKASETE DISNEY, Walt: Disneyevi oskarjevci, Nevarna anatomija, Okoli sveta s Timonom in Pumbo, Kako bolje umreti, Kokoške na begu, Neustrašni veverici, Dobre mrhe, Donald Duck, Kremenčkovi. 2, Mož brez telesa, Jake, Brian in Anna, Mule, KRIŽNAR, Tomo, JUDEŽ, Zvone: Nuba: ljudje z druge strani, Jaz, Irena & jaz, DISNEY, Walt: Mickey Mouse, Vrni se, Saludos amigus, Divji dan v Los Angelesu, Šampion Goojy, Prekletstvo mumije, Tarzan, Tiger in medvedek Pu, Zobozdravnica v raju, Virus, Miki se šopiri, Ženska zgoraj; provincia 99. SIMČIČ, Miro. Zlom pri Kobaridu 100. SIMIČ, Slobodan: Piran na robovih stoletij 101. PERME, Franc (ur.), ŽITNIK, Anton (ur.), ŽITNIK, Davorin (ur.): Slovenija 1941-1948-1952 102. STRLE, Anton, PLEšKO, Tine: Osmošolec iz Vodal KONEC NAJBOLJ BRANE KNJIGE V MESECU JUNIJU IN JULIJU ZA MLADINO: 1. RESNIČNA MLADOST 2. Wooding, C.: VIHARNO NEBO 3. Rovvling, J.: vse 4 knjige o HARRVU POTTRU 1. knjiga: KAMEN MODROSTI 2. knjiga: DVORANA SKRIVNOSTI 3. knjiga: JETNIK IZ AZKABANA 4. knjiga: OGNJENI KELIH - NOVO V MESECU JULIJU, TRENUTNO NAJBOLJ ISKANA KNJIGA ZA ODRASLE: 1. Sheldon, S.: ZAUPAJ MI SVOJE SANJE 2. Quick, A.: ZAPELJEVANJE 3. BlumeJ.: POLETNI SESTRI SLAVKO SMRDELJ S P. Partizanski hrib 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 041/ 544 687 (041/993 693) Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05171-00-320, faz. 05171-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Ivica Smajla dr., Vojko Čeligoj, Ksenija Montani. Maksimilijan Modic dr. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC AVGUST 2001 DOGODKI V ŽUPNIŠČIH ŽUPNIŠČE ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/ 714 25 20 SHOD, 5.8.01 TOPOLC (SV.ŠTEFANPAPEŽ), MAŠA OB 11.00 URINA TA DAN BO TUDI 6 KRSTOV NAENKRAT 5.8.01 VRBICA, SHOD (MARIJA SNEŽNA), MAŠA OB 11.00 URI 15.8.2001 SHOD VREME (MARIJINO VNEBOVZETJE), MAŠA OB 16.00 URI SODELUJE CERKVENI, MEŠANI PEVSKI ZBOR ZVON ILIRSKA BISTRICA 19.8.01 SHOD MALA BUKOVICA (SV.ROK) ,MAŠA OB 11.00 URI 26.8.01 SHOD GORNJI ZEMON (SV. JERNEJ),MAŠA OB 11.00 URI ŽUPNIŠČE PREM, tel. 05/7860123 SHOD NA PREMU (SV.HELENA) 19.AVGUSTA, MAŠA OB 10.00 URI ŠPORTNO REKREATIVNI KLUB PREGARJE, inf. 041/833 383 SHOD NA PREGARJAH, (SVLOVRENC), DNE ll.,12.8.in 13.8.2001 ZABAVA: Sobota VENTILČK1BAND ,AMOR IN TURNIR V NOGOMETU IN BALINANJU OB 8.00 URI Nedelja VESELE ŠTAJERKE, od 21.00 ure dalje NEDELJA, 12.8.2001, MAŠA OB 10.00 URI IN PO MAŠI PRVI PLES S SKUPINO VENTILČK1BAND VABLJENI! ŽUPNIŠČE JELŠ ANE, inf 05/788 50 09 15.8. VELIKI ŠMAREN, MAŠA V JELŠ AN AH OB 10.00 URI ŽUPNIŠČE KNEŽAK, in f. 05/788 00 07 VELIKI ŠMAREN 15.8. SHOD (MARIJINO VNEBOVZETJE) MAŠA OB 8.00 URI V KNEŽAKU, SLOVESNA MAŠA OB 10.00 URI, BLAGOSLOV OB 15.00 URI V CERKVI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GOZDNA PRISTA VAMAŠUN IN ŽUPNIŠČE KNEŽAK, inf. 050/331 611 MAŠUNNEDEUA 19.8.2001 OB 11.30 URI LOVSKA MAŠA, PRI OSTANKIH GRADU SCHONBURG, ZABAVA Z ANSAMBLOM SLAPO VI,SNEŽNIK,ZASA VSK1 ROGISTI, CERKVENI PEVSKI ZBOR IZ KNEŽAKA,LOVSKI OKTET JAVORNIKI, ZABAVNI PROGRAM ZA NAJMLAJŠE VABUENI! DRUŠTVO KERAMIKOV GAJA POSTOJNA IN OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA ILIRSKA BISTRICA, inf. 05/71 00360 POLETNA ŠOLA OBLIKOVANJA GLINE NA SVIŠČAKIH OD 6-12.AVGUSTA VSAK DAN OD 10.00 URE DALJE. DRUŽINA PENKO IN PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA, Inf.05/7141 573 in 05/7142 639 STOLETNICA POMOŽNE POŠTE V HARIJAH, HARIJE 16, DNE 19.AVGUST OB 16.00 URI VABUENI ! NARAVNE VREDNOTE IN KULTURNA DEDIŠČINA, TURIZEM2001-2002 OGLED MUZEJSKO UREJENE IN PRENO VUENE SPOMINSKE SOBE PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA, OŠ PREM,Marija Dolgan, Prem, tel: 05/7860-374 STROKOVNO VODENJE TIC 05/ 714 44 35 OGLED GRADU PREM S STALNO ZBIRKO PRAZGODOVINSKIH GRADIŠČ STROKOVNO VODENJE, Mojca Memon, Prem, Tel. 05/ 7860 400, TIC 05/714 44 35 RAZSTAVE STALNA RAZSTAVA STARIH FOTOGRAFIJ-DOMAČE OBRTI IL.BISTRICA AVTORJA Emila Maraža, bistro BALADUR, tel. 05/ 7141 935 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMA ČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA OKREPČEVALNICA GRILL DANILO, VSAKDAN OD 9.00 -22.00, RAZEN TOREK tel. 05/7141 517 STALNA RAZSTA VA SLIK DOMA ČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA GOSTILNA -PIZZERIJA ŠKORPIJON, tel. 05/7141332 VSAKDAN OD 10.00-22.00 URE, RAZEN TOREK NEKAJ NAMIGOV ZA IZLETE KONEC TEDNA: 19.AVGUSTA VAS VABIMO V IDILIČNO, BRKINSKO VASICO HARIJE, DA SI OGLEDATE OTVORITEV NEKDANJE POMOŽNE POŠTE PRI POŠTARJEVIH NA HIŠNI ŠTEVILKI 16 IN SICER OB 14.00 URI. V NEDELJO 19.8.2001 VAS VABIMO, DA GRESTE NA LOVSKO MAŠO NA MAŠUN, KJER BO MAKSIMALNO POSKRBUENO ZA ŽABA VO! VABUENI! Lep pozdrav do prihodnjič! Mojca Memon, TIC .. ; Xlw TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA,ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA -PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3,6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net Luil/c> F> E T & O L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV -VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL ■PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 BfiLflSTV d.o.o. Diskont Vilharjevo 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-21, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 05/7144-526, ODPRTA 8-12 IN 15-19, OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA TRGOVINA: PE JABLANICA: tel.: 05/ 7144530, ODPRTA 8-12 IN 16-19 OB SOBOTAH 8-12 OB NEDELJAH ZAPRTO * NOVO * NOVO * NOVO Poleg velike izbire buteljčnih vin vam nudimo tudi odprti vini: Merlot in Beli Pinot iz kleti goričkih brd. Na voljo vam je tudi velika izbira brezalkoholnih pijač vseh vrst in okusov. vljudno vabljeni! (bomu mmm, mrnsm h wmsm ! SPIRULINA u PACIFICA _______I Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net PE PODGRAD: POLICIJA SVETUJE: UTOPITVE II. DEL Razgovor na robu bistriškega bazena Mitja: si bral v zadnjem Snežniku, da bo naša domača policija v letu 2000 predstavila različne tehnike plavanja in druge vodne športe. Jaka: Sm, sm ma se mi zdi, daje tudi letos bistriški bazen brez vode, pa se ne moremo zmenit kdo bo skakal na glavo sz skakalnice. Mitja: Predlagam Toneta, on to delana vsaki seji občinskega sveta, pa je še zmeraj cel. Avtor prispevka se odreka honorarja v korist enkratne napolnitve bazena za potrebe demonstracije plavanja * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d d. Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 GIBANJE TEČAJEV Z LJUBLJANSKE BORZE IN POSLOVNE NOVICE ZA OBDOBJE OD 22. JUNIJA DO 27. JULIJA 2001 Za delnice z ljubljanske borze j e v preteklem mesecu dni značilno v glavnem naraščanje tečajev. Slovenski borzni indeks (SBI20) je še vedno v naraščajočem kratkoročnem trendu, ki traja od začetka maja. V preteklem mesecu je pridobil 5 odstotkov vrednosti in zaključil v petek, 27. julija pri 1889 točk. Na seji skupščine Luke Koper so delničarji sprejeli poslovno poročilo družbe in spremembe statuta, ki se nanašajo na sestavo uprave družbe. Ta se bo zaradi racionalizacije poslovanja iz petčlanske preoblikovala v enočlansko z mandatom petih let. Sedanji upravi mandat poteče konec julija. Delničarji Luke bodo za navadno delnico dobili 150 tolarjev bruto dividende in 46 tolarjev za prednostne delnice. Preostalih 52 odstotkov lanskega dobička se nameni v sklad rezerv. Del predloga o delitvi čistega dobička na seji skupščine so bile tudi nagrade članom nadzornega sveta, ki bodo dobili vsak približno milijon tolarjev, torej skupaj 10,7 milijona tolarjev. V prvi polovici tega leta je imela Luka 6,4 milijarde tolarjev prihodkov od poslovanja, kar je zaradi izpadov pri pretovom avtomobilov, živine in žita za osem odstotkov manj, kot so načrtovali, in za odstotek več kot v prvih šestih mesecih lani. V tem času so ustvarili 1,97 milijarde tolarjev čistega dobička, kar j e 18,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba in pid Zlata monetal ter vzajemni sklad Alfa so podpisali pogodbo o prodaji 55,22-odstotnega Rudisovega paketa trem družbam: litijski Temapi, ljubljanskemu Medica Artisu in M4M. Za njimi pa naj bi stalo ajdovsko podjetje Primorje. Cena za delnico naj bi znašala 2.250 tolarjev za delnico. Pivovarna Laško je kupila slabo četrtino Pivovarne Union. Svežnji z delnicami so bili prijavljeni po tečajih od 54 do dobrih 58 tisoč tolarjev za delnico. Del kupnine j e bil plačan z delnicami Pivovarne Laško. Svoje delnice naj bi prodali Probanka in podjetja iz njene skupine, pid Antena in Triglav Steber 1 ter nekaj manjših lastnikov. Obseg poslovanja slovenskega gradbenega podjetja SCT naj bi se v letošnjem letu, po naraščanju v preteklih letih, zmanjšal. Prihodki na domačem trgu naj bi se zmanjšali za več kot 15 odstotkov, česar z deli v tujini kljub načrtovanemu naraščanju še zdaleč ne bodo mogli nadomestiti, saj v celotnem poslovanju pomenijo le drobiž. Sicer SCT pridobi velik del prihodkov z deli za državo, občine ali javna podjetja. Zmanjševanja obsega poslovanja v SCT lahko prizadene še marsikatero drugo podjetje, saj ima v prihodkih slovenskih gradbenikov skoraj tretjinski delež, pri njegovih poslih pa sodelujejo številni poddobavitelji. Boštjan Pliberšek Hinka BPH d.d., Analitski oddelek z' ©ffiEZIM f K Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 1/16 6.783,00 1/8 - 13.387,50 1/4 - 26.775,00 1/2 - 53.550,00 1/1 -107.100,00 V ceno je vključen tudi prometni davek. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti. r ------------------------■> DRAGI KRVODAJALCI! Poletje je čas brezskrbnosti in prijetnega kratkočasenja Zal paje tudi čas, ko smo še bolj potrebni pomoči drug drugega In je čas naše poletne KRVODAJALSKE AKCIJE. Vabimo vas vse, ki ste že darovali kri, pa tudi tiste, ki še omahujete, da pridete in izkažete vašo dobro voljo in darujete kri. Veseli vas bomo mi in vsi, ki vas potrebujejo. VABLJENI, 7. AVGUSTA 2001 MED 7. IN 13. URO V OSNOVNO ŠOLO DRAGOTINA KETTEJA. Hvala! ^ —— — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ^ RADIO 94 JE PRAZNOVAL 7. ROJSTNI DAN O 9^ \ V soboto, 30. junija je Radio 94 v družbi zvestih poslušalcev praznoval svoj 7. rojstni dan. Na velikem odru pred rastavracijo Jadran so se zvrstili Aleksandra Čermelj, Matjaž Jelen, Nude, Miran Rudan, Sebastian, Frenk in Sendi, Power dencers, Make up 2, Matematika, Wellblot, plesna skupina Obssesion in še mnogi drugi, na Trgu padlih borcev paje igral narodno zabavni ansambel Nanos. Žal paje kasneje praznovanje pokvaril dež. OBVESTILO ZA JAVNOST Samostojna svetniška skupina v OS II Bistrica in predstavnik v kmetijsko gospodarski zbornici Postojna, obveščamo krajevne skupnosti, dmštva in posameznike, da bomo v OS II. Bistrica zastopali nestrankarsko vaše interese, pobude in programe. Za vaša morebitna vprašanja, pobude in težave smo vam na razpolago: Stjepan Miše tel: 05 7836 240, Vida Gardelin tel: 05 7860 150, Ado Barbiš tel: 05 7141 363, Valenčič Ivan tel: 041 536 127. Vaši problemi so tudi naši problemi in skupaj obstaja možnost rešitve. Lep pozdrav. Stjepan Miše, vodja samostojne svetniške skupine ČASOPISNI BOKSARSKI DVOBOJ V DOLINI MIRU, PRVI PO POMETANJU BORJAČA Boksata Boro in mladostni izzivalec Dejan junior. Tekmo komentirata športna novinarja Snežnika in Zgbljene legije Zgbljena legija: Direkt prvič Snežnik: Ne samo levi kroše Zgbljena legijajezno: Direkt drugič Snežnik začudeno obmolkne Tretja runda je usodna. Vsi so zmedeni, kaj se dogaja. Izzivalca ni. Je to KO. Je izzivalec pobegnil, kot pred časom D2. Ali seje samo potuhnil in čaka županov čarobni napoj (beri dotacijo). Bomo videli, kaj bo jesen prinesla. Avtor se odreka honorarja v zameno za kapljico čarobnega napoja. Lokalne politične satire in zdrahe zbira in jih za tisk frizira Jožef Šlenc. Če ga veste, pa se ga ne upate povedati ga sporočite nam. Ko ga bomo preverili ga bomo tudi objavili. Razmišljanja TUDI TO JE RESNICA Izhajam iz pravkar iztekajočega se 100-letnega obdobja, ki ga je Ilirska Bistrica doživljala pod Avstro - Ogrsko z glavnim mestom Dunajem. Dobri dve desetletji je gospodovala italijanska oblast z glavnim mestom Rimom. Sledijo dobra štiri desetletja nove Jugoslavije z glavnim mestom Beogradom ter zadnje desetletje Republika Slovenija in Ljubljana kot glavno mesto. Ne morem mimo dejstva, daje pod Avstro - Ogrsko II. Bistrica doživljala pravi gospodarski razcvet. Za takratne čase je prosto trgovanje z Reko in s Trstom za ljudi predstavljalo nenasitno tržišče. K temu je veliko prispevala železnica, ki jo je II. Bistrica dobila že leta 1873. Že okrog leta 1900 dobi mesto prvi javni vodovod, ki za tista čase predstavlja že nadstandard družbenega razvoja v primerjavi s sosednjimi kraji. Drobna obrt, kot so mlinarstvo, žaganje lesa in kmetijstvo, je skrbela za to, daje v občino pritekal kapital. Po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro - Ogrske II. Bistrica preide pod upravno in pravno ureditev Italije. Kakršnakoli je že bila oblast, pa moramo priznati, da je drobno gospodarstvo doživljalo pravi razcvet. Zgradi se prva tovarna testenin v Sloveniji, ki se imenuje Pekatete, država kot taka pa za tiste čase (med prvo in drugo svetovno vojno), poskrbi za neverjetno izgradnjo cest, vodovodov, elektrifikacijo železniške proge itd. Po drugi svetovni vojni dobi Ilirska Bistrica, tako rekoč na ključ, na novo zgrajeno tovarno Lesonit, ki je v kasnejših desetletjih pojem gospodarskega razvoja ob velikem donatorstvu in sponzoriranju športnega in ostalega kulturnega življenja v občini. Industrija v šestdesetih letih, s Tovarno organskih kislin, transportnim podjetjem Transport in Gozdnim gospodarstvom narekuje uvoz delovne sile iz tedanjih sosednjih republik. Res paje, daje treba pri vsem tem omeniti ekološki vidik, ki je bil zanemarjen. Za kmetijstvo je bila Reka tržišče za večino pridelkov. Zgradili so brkinsko slemensko cesto, ob pomoči delovnih brigadah in JNA tudi brkinski vodovod in še bi lahko našteval. In če pravkar iztekajoče se stoletje razdelimo na desetletja in izvzamemo samo čas vojn, pridemo do sklepa, daje iz uvodoma omenjenih prestolnic -Dunaja, Rima in Beograda, Ljubljana še najbolj “oddaljena” od II. Bistrice. Stagnacija gospodarskega razvoja, brezposelnost se giblje nad 20%, nekaterim negativnim trendom, ki se merijo z dvomestnim številom, ni videti konca. To je podoba II. Bistrice v zadnjem desetletju, kot jo vidi in doživlja pisec teh vrstic. Obljube politikov o boljšemjutri pa se še niso uresničile. Ob misli na boljši in lepši jutrišnji dan ne izgubimo včerajšnjega spomina! VILJEM GRL J