C   C.   Postale.   —   L«ce ogni   mvcoledi   t   venerdi  —- 6 opn/f     /.927
Posameznst it ev ilk a 25 stotink
Jzhaja   vsako   sredo
w petek zjutraj.
Stane za celo leto   15 L.
» pol leta       S »
» četrt leta    4 »
Za inozemstvo  celo
leto  lir  40.
Na naročila   brer,   do:
noslane    naročnine    se
ne moremo ozirati.
Qdgovorni  urednik:
Polde   Kemperle.
_____                                                                  ^amKtr                                                                                                                      .                                                                      Wamma^^
st. 27        V Gorici, v sredo 6, aprila 1927.
Leto X.
Nefrenkirana pismtt at
ne sprejemajo. Oglasi
am računajo po dogo>
voni in se plačajo v
napre). — List izdaj*
konsorcij »Gor. Sfra«
ze-r.. — Tisk KatoliSkv
tinkarne  v   Gorir.i.  t?i'
va Piazzutta St. 18.
Uprava  in  uredniStvo:
illicit   Mameli  Itcv.   5
(prej Scuole).
Teles,    int.   Mev.   30«.
čFarizej in cestninar.
F arize j je šel v tempelj, stopil
pred zrtven>k in se je trkal na prsi
zahvaljujoč Boga, da ni tak grešnik
ko oni cestnhiar doli ob vratih.
V naši sredi še ž.ive f arize ji, ki ho-
dijo v tempelj se bit ob prs*, da ne
grešijo    tako kot    thle.    na katere
bodo zdajci spet debelo pljunili.
Znova jlh je pograbilo sveto ogor?
čenje, ker so brali, da so njih da
janja drugačna od besed. In iz česa
se je porajala sveta jeza? Očitalo se
je v časopisni not^ci, da vabi »d. d.
Balkan« na tradicionelni pies. Mej
tern ko v »Edinosii« in »Novicah«
poslušaš ogorčene filipike proti pies*
ni norosti po kmetih, ti sredi post a
gosposki edinjaški Balkanci vabi jo
na pies. To je bilo v tisti notici za-
beleženo in iz tega se je porodilo nič
manj ko narodni razdor, narodno izt
dajsivo. prokleto rokodelstvo in kar
je še tacega naprej.
Oni resnični očitek je gospode
neki tako zgrabii da so morali kar v
»Novičarskem« uvodniku, ne zavra*
čati tega očitka, marveč vzeti v roke
golido gnojnice in jo začeti pofivati
krog sebe ne da bi vedeli, čemu se
jih besnost pravzaprav poloteva.
Menda si zopet žele javnega prepira
po časopisju. da bi zamogli pot em
spet viti roke in milemu narodu prU
povedovati storije o narodnih raz*
dorih in se trkati na svoje narodne
prsf.
Da je komedija popolnoma po
programu, se uvodničar v »Novis
cah« obesi še za skr'ce Besednjako*
vega fraka in mu očita, da »se lepi
frak prav rad v objemu kake elegam
tne dame suka po gladkih parkefih.«
Ko mu zmanjka dokazov, privleče
na dan takovo oiročarijo, ki bi se jo
sramoval zapisati še najbolj zeleni
časnikar. Pri tern liberalni Pst nič ne
mofi, da brž v četrti koloni pove,
kako je poslanec Besednjak pogum-
no nastopil v rimskem parlamentu.
Kaj /o, sumo, da lopne in da potem
zajuvka o narodni slogi in edinsivu,
če mu poveš. da ni dostojno brcati
okoli sebe.
Ali je spričo tacega farizejstva zo;
pet trebu poudariti, da ni narodna
sloga in edinstvo istovetno z »edU
njaštvom«, kakrsnega uganja ome;
njena gospoda! Sloga ni in ne sme
biti tisti plašč, pod katerim lahko
skriješ svoje umuzano perilo.
V  imenu   narodne sloge bi   torej
po logiki gospode. ki je ukazala na;
pisati v svoj postranski list napad na
»gotove gospode iz Gorlce.« morali
zamizati, kadar njih mladina vabi v
postu na javni pies.
Zaradi ljube sloge je treba sma;
trati za narodno dol/.nosti brati in
naročevati n. pr. »Naš glas« z uvod;
no povestjo, ki spada na zadnjo
stran dunajskega pikantnega zurna*
la, ne pa v slovenski družinski list.
Naj povemo le, da se je celo mlajt
ša Vberalna struja, ki jo je ie sram
zajemaii iz ostankov stare liberals
ne duševnosti, uprla priobčevanju
te povesti. Seveda ni zmagala. Kaj:
pada, če kdo kaj zinc, da taka po:
vest, čeprav je slovensko pisana,
več škoduje našim družinam ko
korisfi. bo brž kdo pomočil pero
in nemara zapisal, da je doličnik
proii slovenski knjigi, proti naši
književnosti, profi narodu.
Če kdo v Koledarju »Goriške
Matice« blati spomin naših velikih
rnož in jih blati zgolj zato, ker so
svarUi slovensko ljudstvo pred fa?
rizejskim liberalizmom. ki odeva
svojo gnilobo v svitli plašč narod*
nosti, jnoraš molčati, sicer si pvena?
petež, ki dela razdor.
Ker ima morda liberalna književ*
na zadruga narodni videz, sme iz?
dati knjigo o sv. Frančišku pisano
v popolnoma panteističnem duhu.
Bog varuj, če ljudstvo posvariš; si
proti slogi in za razdor!
Če črhneš kaj proti skandalozni
kroniki v tržaškem dnevniku, ki
zastruplja fantazijo in dušo mladih
bravcev, si proti slogi in za razdor!
Vse smeš storUi, tudi spodjedati
temelje Ijudske nravnosti, samo da
vihtis do besnosti prapor slogašlva
in edinjaštva!
Mi pa pravimo drugače: Če smas
irate, da je dopustno pod khnko
narodne sloge vse uganjati, potem
bo delalo »razdor« vet ljudi ko saz
mo »onih par prenapetezev«. Tas
krat bi lahko bila dokazana resni&
na narodna sloga, ko je šlo za usta*
novitev »Narodnega sveta?« Go*
spodje, ki se zdaj spet zaganjajo,
ga niso iedaj hoteli, ker so se zbas
Ü, da bi jim potem ne nesla vet tos
liko kupčija s slogaštvom in edU
njaštvom.
To je bilo poirebno povedati. Če
komu ni prav, da smo pljunec obrU
sali, naj potegne za mesa tistega,
ki je iz »Novic« pljuval.
Stavimo pa tudi eno proti sto, da
se bodo morda še ta teden dvignili
kaki farizeji in očitali svoje grehe
drugim. soda njih jadikovanje se
bo zgubilo v vetru.
Kaj se godi po sveiu?
Danes se moramo zopet ozreti
tja v Jaljno Kitajsko, k.jcr so se
pravkar odigrali do.uodki z.Llodovin*
ske važnosti. Danes jih komaj še
moremo pravilno oceniti, a zj^odo-
vina bo pokazala, da scdanja borba
na Kitajskem ni vee kaka boksars
ska vsta.ja, marveč organiziran od=
por starodavnih narodov. Dolga le*
ta so azijski in slovanski narodi
ohranili svojo tradicijo pred valom
iz zapada. V tern stoletnem spanju
so se nabirale sveže sile, ki so pla*
nile na da nzdaj, ko je zapad raču*
nal, da se speei velikani ne prebude
vee. Borba na vzhodu je boj dveh
svetov, ene<*a prcbujajočega, ki sto-
pa kot zrel v svetövno z.qodovino
in drugejia trhlcga, ki skuša obdr-
žati svojo moe s pomoejo prera?
eunjene tehnikc.
Morda se bo komu zdelo sinešno
in rdcee nobarvano, ee reeemo, da
si osvaja svet nov kulturni krog:
slovanskosazijski. Sezite po zgo-
dovini!
Šanga.j je padel.
Ko so evropski poroeevalci po*
slali k nam prve vesti, da so kan*
tonske ecte vkorakale v kitajski
del San^aja, se cvropske vlade niti
zavedle niso dalekose/nosti tega
do&odka. In vendar smemo padec
tega svetovnega pristanišča prište*
vati, tako pravi slovee sodobni zgo*
dopisec, v zgodovinsko odloeujoee
dogodke, kot so n. pr.: Turki pred
Dunajcm 1683, bitka narodov pri
Lipskem in konec Napolconove
slave 1813, odloeilna zmaga Ncn^
cev pri Sedanu 1870, borba ob War*
ni 1914. Zmaga južnokitajskih na?
cianalistienih eet je na mah prco«
brnila politiko evropskih vclesil na
daljnem vzhodu. Obenem je pa
vzbudila nepopisno veselje v Mos^
kvi. Ko je preko Sibirije pribrnela
v novo rusko prestolico ta brzo=
javka, se je delo povsod vstovilo,
vvrstile so se povorke in desetti*
sočglave množicc so poslušale go*
vore sovjctskih voditeljev in kitaj*
skih studentov, ki študirajo v Mos=
kvi na kitajski univerzi.
Sovjetska Rusija je ueakala zma-
go svojega vpliva na Kitajskem.
Prav tako zmago bi pa lahko slavil
tudi zapad, ee ne bi v svojem po*
hlcpu pokazal Kitajcu svoje do
dna od profita izprijene duše. Že
parkrat smo v naših pregledih po-
kazali, kako se je vslcd tega v ki*
tajski duši globoko vsidral gnjev
proti belim izžemavcem.   Kljub   o*
gromnemu prostranstvu in bogast?
vu dežele je na Kitajskem miljone
ljudi, ki si ne morejo niti enkrat
na dan napolniti želodca. In Kitajec
je najbolj zmercn elovek na svetu,
pešeica riža mu ze zadostuje! Do*
maeo obrt so unieili tuji izdelki, vsi
državni dohodki in trgovina so v
tujih rokah, kako naj bo potem
blagostanje v deželi usužnjeni tuje*
mu kapitalu. Naravno, da je kitaj*
ski izobraženec to dopovedoval
svojemu ljudstvu in ga šuntal na
odpor. \oda kriv je tisti, ki krivi*
eo prizadeva, ne tisti, ki se je bra*
1 J 1.
V nekem svojem nagovoru je Lit*
vinov namestnik ruskega zunanje*
ga ministra Čiecrina, razložil, kak*
šnim potem si jc Rusija znala pri*
dobiti simpatijc miljonskega rume*
nega plemcna. Tcžkih žrtev je bilo
treba za to. Rusija se je prostovolj*
no odpovedala vsem predpravicam,
ki jih ie vživala na Kitajskem.
Rusko*azijska banka si je pridobila
pravico izkorišeati rudnike v Mand*
/uriji. Tej pravici se je odpovedala,
eeprav bi lahko od tarn erpala ne*
usahljiva bogastva. Rusija je imela
popolno suvereno pravico na deset
vrst široki pas ozemlja ob mandžur*
ski žcleznici. Tudi to je zavrgla, a*
koravno leži v tern pasu bogato
vclemcsto Harbin.
Nc čudite se potem, da vidi ki*
tajska narodna stranka Kuo*Ming*
Tang v Rusiji edinega zaveznika v
boju za neodvisnost domovine.
Komunistična poplava.
Kadarkoli dosežejo kantonske ar*
made kaj uspehov, brž se iztegnejo
prsti evropskih bankirjev proti Ru*
siji, češ, vidite jih boljševikov, ki
so zrevolucionirali mirno kitajsko
dušo. S krvavm boljšcvizmom, s ka*
terim strašijo kot mati svoje otro*
ke z bav*bavom, skušajo opravičiti
svoje denarne spekulacije na Kitaj*
skem. Da, kapitalizem se narav*
nost postavlja za nekakega varuha
misjonskega delovanja na Kitaj*
skem; pravi, da hočejo boljševiki
vse misjonarje pomoriti in zaeeti s
preganjanjem kristjanov. Brumne
du.še, ki to verjejo!
Ne da sc utajiti, da vživa Rusija
zaupanje kitajskega ljudstva. Toda
za zdai  se komunizem omejuje le
| na ozck krog Ijudi. Zvcza z Rusijo
I jc vprašanje zunanje politike, nc pa
j idcoloških stremljenj. Gibanjc Ki*
I tajcev je porodila zelja po neodvis*
' nosti.    Zunanji minister kantonske
vlade Tšcn je odločen katolik in je
odloeen nasprotnik radikalne ko*
munistične struje v Kuo*Ming*Tan*
gu. Tak je tudi vrhovni povcljnik
kantonskih vojnih sil Cang*Kai*Šek.
Zato so se že tudi čuli glasovi, da
bo odstavljen. Ali se bo komunizem
mogel vsidrati v dežcli, je bolj ko
od Rusov odvisno od obnašanja
Angležev in velesil. Če bodo s stroj*
nicami in topovi morili Kitajce, je
gotovo, da jih bodo še bolj priti*
rali v ruski objem.
So pa tudi druge sile, ki še zapi*
rajo komunizmu vrata v Kitajsko.
Ko se bosta združili severna in
južna Kitajska, se bo v narodovi
duši vzbudila zavest lastne moči,
Iastne samobitnosti. Kitajec je po
naravi nrnven in veren. Zato mu je
tuja plitka organizacija komunistie*
ne družbe. Katera ideja bo pa osvo*
jila 400 miljonski narod, to je od*
visno od obnašanja zapadniakov.
Dajte svobodo tlačenim, socialno
prostost, moralna načela, pa je ko*
nee strahu pred komunistično po*
plavo.
Za drugo vprašanje je pa značil*
no pismo škofa Massija iz Hankaua,
sredisea kantonske vlade. V tern
pismu naslovljenem na sv. stolico
poroča škof Massi, da mu je zu*
nanji minister Evgen Tšen zagoto*
vil varstvo in svobodno delovanje
vsch apostolskih prefektov in vika*
rijatov, ki so v območju kantonske
vlade. Nahujskano ljudstvo je lc
tarn naskočilo misjonske postaje iz*
večine protestantskih ali anglikan*
skih misjonarjev. koder so bili ti
misjonarji le predstraže angleške
politike. Zopet resnica, ki ic vrcdna
daljšega razmotrivanja, da evrop*
ske države same vbijajo misjonsko
delovanje med Kitajci.
Kreg za medvedovo kožo.
Snoeetkii so velesile upalc, da bo*
do kitajsko vprasanjc resile s par
protesti. Ko se jc pred dobrim le*
torn jelo širiti osvobodilno gibanje
iz Kantona, še niso Evropci poši*
Ijali čet in bojnih ladij v kitajske
vodc. Raje so hujskali z denarjem
generalc encga nad drugega, da so
zanjc hodili po kostanj v ogenj.
Zdaj je sliku drugaena. Kantonske
eete imajo v oblasti vso južno Ki*
tajsko do Jang*tse*kianga. Šangaj je
padel, do Pekinga imajo le še 600
kilomctrov. Ko bodo Kantonci za*
sedli vso Kitajsko, bo odzvonilo
vscm evropskim predpravicam. Za*
to si jih Anglež skuša zavarovati z
orožjem. V Shangaju, v evropskem
dclu, so zbrali Angleži 20.000 mož;
žrela ogromnih ladij skih topov so
tern četam za hrbtenico. Razcn an*
gleških eet, so se izkreale tudi ame*
riške, japonske, francoske in itali*
janske. Anglež, ki je najbolj priza*
det, bi rad videl, da bi vse velesile
zaeele skupno akcijo proti »boljše*
viškim« Kantoncem. Izrabil je ob*
streljevanje mesta Nan*Kinga od
strani kantonske armade, da je se*
stavil ultimatum. Ko je ultimatum
šel v podpis v Tokijo in v Washing*
ton, so si tarn zaeeli umivati roke.
Francija je že prcj izjavila, da hoče
ohraniti strogo nevtralnost. Varo*
vala bo le življenje in imetje svojih
podanikov. Takisto se je glasil od*
govor iz Washingtona. V Tokiju
imajo pa posebnc namene. Japonci
sicer pošiljajo svoje brodovjc na
kitajsko obal, toda oni čakajo lepo,
da jim zrelo jabolko samo pade v
narocje.
Stran 2.
»GÜRISKA STRA2A«
Vsaka država zaslcduje svojo po*
sebno politiko na vzhodu. Angleža,
ki jc prvi vgriznil v kislo jabolko,
puste, naj gloda naprej, obcnem pa
eakajo, kam se bo obrnila vojna
sreča. Kdor bo zmagal, s tistim se
bodo Amcričani in Japonci poga*
jali za nove in stare predpravicc.
To jc zopet en dokaz več, da borbe
na vzhodu ne narckuje nobeno
vzvišeno naeelo, marveč zgolj moč
in pohlep. Toda tega bodo stria a*
zijska ljudstva, ki se dramijo iz sto*
letnc odrevenelosti.
Okno v svet.
Med Madžarsko in Italijo.
V sredo (t. j. danes) sta podpisala
madžarski zunanji minister grof
Bethlcn in Mussolini prijateljsko
pogodbo med Madžarsko in Italijo.
Osobite važnosti je to za Reko.
Okoli Albanije.
Albansko poslaništvo v Parizu
odioeno zanika, da bi bila izbruh*
nila v Albaniji vstaja proti Ahmed
Zoguju. Tako je namree poročal
neki  ugledni  grški   časopis.  Posla*
ništvo trdi, da z namenom škodo* .
vati sedanjemu predscdniku.
Kakor  vse  kaže  se  bodo  zacela ;
pogajanja    med   Rimom in Belgra* |
dom zastran Albanije brez posred* ;
nikov. Italija zahteva, naj Jugosla*
vija odobri nettunskc pogodbc, Ju-
goslavija pa zahteva od Italijc, naj
prekliec pogodbo v Tirani.
Za svobodo domovine.
Lani smo brali o konenih fran*
coskih in španskih zmagah v Ma?
roku. Zmage so le kratko trajalc.
Znova prihajajo iz Maroka vesti o
spopadih med španskimi eetami in
domaeini, ki nočejo pod tuji jarem.
Rornunski kralj umira.
Ferdinand romunski je v zadnjih
vzdihljajih. Se pred smrtjo je v dr*
žavi napeto ozračje. Gre za nasled*
stvo in obcnem za sraer romunske
zunanje politike. Borba se bi jc rned
generalom Avarescujcm, ki je ita*
lofil in med Bratianom, ki se hoee
osloniti na Francijo in Jugoslavijo.
Listi pišejo, tudi tržaški »Piccolo«,
da se namcrava Bratianu ob kraljc*
vi smrti polastiti oblasti. Nov spor
na Balkanu je torej blizu.
DNEVNE VESTI.
Odpoved.
Kakor nairi sporočajo, so nastale
nenadne zapreke in zato »Mladika«
ne bo nastopila na cvetno nedeljo v
Dornbergu s »Prababico«. Kdaj na*
stopi, homo javili.
Uspeh  Slovenske  ljudske  stranke.
Prijatelji in nasprotniki prizna*
vajo, da je Slovenska ljudska stran*
ka žc tekom svojega kratkega so*
delovanja v vladi silno dosti storila
za državo in šc posebcj za Sloveni*
jo. Dosegla je, da se vsa imovina
nekdanjih avstrijskih dcžcl Kranj*
ske in Stajerske prepiše na ljub*
Ijansko in mariborsko oblast. Via*
da je tudi dovolila, da smeta ljub*
ljanska in mariborska dcžclna zbo*
ra pobirati deželne doklade in raz*
glašati nove dcžclne postave v ok*
virju držvanih zakonov. S tern je
Slovenija dobila lastno gospodar*
sko podlago in na tern temelju se
bo povzpela gotovo do vse večje
veljave v jugoslovanski državi.
Zahvala.
Tukajšnja trgovska sola se za*
hvaljuje g. Bulfoniju, ravnatclju
»Banca d' Italia« in drju Smerchi*
nichu za blagodušne darove.
Zbrani spisi Ivana Cankarja.
Kakor vsako leto izide tudi lctos
za veliko noe nov (peti) zvezek
Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki
bo obsegal dramo »Kralj na Betaj*
novi«, roman »Na Klancu« in črticc
iz leta 1902. Naročnikom cele serije
zaene Nova založba razpošiljati
knjigo na cvetno soboto, ko jo bo
dobiti tudi v knjigarnah.
Posojilnicam.
Na razna vprašanja odgovarja*
mo tu, da je treba poslati agenciji
zavoda »Banca d' Italia« tri izvode
bilanc, kakor je že »Gospodarski
list« v marčni številki objavil.
Nujno prosimo posojilnice, ki te*
ga še niso storile, naj nas takoj ob*
vestijo, koliko so podpisale Viktor*
skega posojila.
Zadruzna zveza v Gorici.
Ce bi bili
uredniki »Stražc« zlobni, bi obja*
vili neko pismo iz nekega kraja v
Brdih, kjer domaei fantje pravijo,
da so se domača dekleta komaj
zdaj zavedla nove mode »bubifri*
zure«. Fantje še pravijo, ker ni še
v vasi brivca, naj se dekleta varu*
jejo, da jih kdo v resnici ne obrije.
Oj, ti fantje in še bolj, oj, tade*
kleta!
Brat naj bratu seže v roko!
V pondeljek ob osmi uri zvečer
je nastopil v ljubljanskem Mest*
nem domu bolgarski   poslancc   dr.
j Deni Kostov. Imcl je predavanje o
zbližanju jugoslovanskih narodov.
Slična  predavanja  je  imcl   Kostov
j tudi v drugih večjih    južnoslovan*
I skih mestih. Testament Stambolij*
J skega sc vrcsničuje .. .
Častne rane.
j Službeni fašistovski list »Foglio
d' Ordini« prinaša odredbo, kdo
smc nositi častno znamenje, da je
bil za fašizem ranjen ali pohabljen.
Kdor hočc priti do te časti, mora
nasloviti prošnjo na vrhovno mi*
lieno povcljstvo in dokazati z
zdravniškim spričevalom, da je bi*
la rana ozdrvaljiva šele po desetih
dneh in da je bila zadobljena pri
podvzctju, ki ga stranka priznava.
Kulturno sodelovanje
med Francijo in Avstrijo se je skle*
I nilo za časa    bivanja    francoskega
; naučnega ministra Herriota ob pri*
liki   Beethovnovih    svečanosti    na
Dunaju. Avstrija pošlje nckaj svo*
jih dijakov in profesorjev na Fran*
i cosko,    obratno    narcdi    Francija.
! Tako se tudi najbolje utrdijo vezi
med obema državama.
Napredek.
Glasilo hrvatske ljudske stranke
»Narodna politika« je dozdaj izha*
jalo le enkrat na teden. Od zdaj
naprej bo dvotcdnik. Kdaj bodo
pa do dnevnika prišli hrvatski
pučkaši?
Upravičena pritožba.
Pišejo nam: Od Slapa proti Po*
stojni postavljajo delavci že nekaj
dni železne drogove za clektrično
napeljavo, ki jih sproti betonirajo.
Mnogim so napravili občutno ško*
do. Zato bi bilo umestno, da bi prej
začeli s postavljanjcm, ne pa scdaj
ko imajo nekateri že nasajcn krom*
pir v niivah in so tudi senožeti oze*
lenele. Naj pristojna oblastva tako
ukrcnejo, da ne bo imcl revni kmet
škode!
Bodite pametni!
Prejeli smo od raznih strani po*
ročila, da so dvignile boječe ženice
in tudi rcsni možje svojc prihranke
pri posojilnicah. Ko jih je poslo*
vodja posojilnice vprašal, zakaj
dvigajo,je dobil naslednji odgovor:
»Pa saj pravijo, da bo vojna.«
Ljudje, boditc pametni! Ne dvigaj*
te svojih prihrankov iz posojilnic.
Ni izključcno, da vas nagovarja k
temu dejanju brezvestni človck, ki
vas misli eez noč okrasti. Danes ne
more misliti nobena država resno
na vojno, ker se dobro zaveda, da
je današnji red za vsako vojno ne*
sposoben. Vsaka država sc tudi za*
veda, da bi bila v boju osamljena,
če bi hotela povzročiti vojno. Žato
ohranitc mirno in hladno kri, ne
poslusajte neumnih glasov o vojni
in zaupajtc svojc priliranke doma*
čim posojilnicam, ker so v domači
posojilnici najbolj   varno  naloženi.
Ljubljanski velesejem.
Prihodnji ljubljanski velesejem
bo trajal od 2. do 11. julija t. 1.
Dolarska povodenj.
Na spomlad bo prišlo v Evropo
na obisk nad pol miljona ameriških
bogata.šcv. Toliko jih še ni bilo zle*
pa. Evropa jih jc lahko vcscla, saj
bodo Američani pustili dovolj do-
larjev.
Glas iz občinstva.
(Na naslov podjetju Ribi e C.)
G. šefu avto * prevoznega podjetja
Ribi t Cie. toplo priporočamo, da
si parkrat neopaženo ogleda tarn na
trgii pred stolno cerkvijo v Gorici
ukreavanje Ijudi v korijere, ki vo*
zijo na Vipavsko in v Idrijo popol-
dne ob 13. in 16. uri, zlasti ob dne1*
vih večjega promcta. Tega podjetja
višjj uslužbenec, menda misli, d-;
so ljudje, ki pošteno plačajo svoj
sedež v avtu, sardele, zaboji, cajne
ali kaj podobnega.
Podjctje ima nataneno evidenco
koliko potnikov jc plačalo zjutraj
retour ^ listek v Gorico in nazaj.
C-e en tak nesrečnež s povratnim
listkom v žepu zaradi opravkov nc
more več na sedež podjetja v juž*
nem koncu mesta in hoce vstopiti
na: svoj plaeani sedcž pri stolni ccr*
kvi, je v nevarnosti, da ga omenjeni
uslužbenec porine kot prevozno
blago v korijero že natlačcno se*
dečih in stoječih potnikov. Tarn
stoj sključen in balanciraj celo vož*
njo ter pazi, da ne stopiš temu ali
oneinu sopotniku na noge, da se ob
ovinkih nc prevržeš nanj, da ne
pohodiš kake prtljage in ne razbiješ
kakc šipe v oknu. Povrh vsega pa
uživaj ves imeniten in izredno
zdrav zrak v tej natlačeni korijeri.
Znan nam je slučaj iz zadnjih
dni, da so ostali na cedilu štirje
župniki iz Vipavskega, dasi so imeli
povratne Iistke pkčanc, ker se niso
hoteli ponižati do vloge prevoznega
blaga in se udrenjati mod že natr*
pano polno stoječe in sedeče ob*
činstvo. To so kričeče razmere, ki
si jih ubogo plačujoče obeinstvo v
20. veku pusti dopasti od vsemo*
gočnega g. omenjenega uslužbencti
že leta in leüv.
Pozivamo zato g. šefa podjetja,
ki o teh čednih razmcrah gotovo
niti ne sluti, da si enkrat ogleda
tozadevno čezmerno vnemo svo*
jega službenega organa in da na*
pravi red. pozivamo pa tudi zdrav*
stveno oblast, da take kričeče ne*
higijenične razmere na korijerah
brezobzirno odpravi.
Scdanja odloena vlada vodi brez*
obziren boj proti vsakemu izkoriš*
čanju konsumenta, naj se tudi tu
zgane in poskrbi, da se pošteno pla*
čujoči potniki na tak eloyeka nedo*
stoj en način ne bodo izkoriščali.
Ako ne zmore eno samo podjetje
zadostiti vsem zahtevam zdravstvu
odgovarjajoeega prometa, naj se
dovoli prevozna koncesija šc dru*
gemu konkurcnčnemu pod jet ju, ker
so pač podjetja tu, da služijo ob*
cinstvu, ne pa plačujoče obeinstvo,
da robuje podjetju!
Italijani v Alžiru.
Po zadnjih podatkih živi v fran*
coskem Alžiru 35.800 Italijanov.
Število je od prejšnjih let sem za
nekoliko padlo. Ta padec štejejo
Italijani na račun francoske razna*
rodovalne politike.
PRI HRANI
JE VAŽNA REDILNOST,
tako pravijo zdravniki in vsi drugi,
ki kaj razumejo. Testcnine »Pekas
tete«, ki se dobe v Vi> kg originalnih
zavojih so izdelanc iz zdroba, trde
pšenice in so vsled tega izredno
redilne.
Premalo otrok.
Ogrska vlada pripravlja odlok,
ki določuje, da morajo vse družinc
s samo cnim otrokom oddati del
svojega premoženja vladi. Umest*
na bi bila tudi doloeba, da se mora
ta denar porabiti za podporo dru*
žin s stevilnimi otroci.
Japonski  nunski red.
V Tokiju, glavnem mestu Japon*
ske, se je ustanovil poseben red za
Japonke. Novi japonski red, ki se
zove red Obiskovanja, šteje štiri
članicc. Se bo pa gotovo razširil,
ker odgovarja domačim potrebam.
Avtomobilske žrtve.
Lansko leto so avtomobili v A*
meriki povozili nie manj ko 23.000
Ijudi.
W
Äte „ßorisko SWo
Gospodarstvo.
Živinski sejem v Sežani.
Na trgu v Scžani ie bilo na pro*
daj 1859 glav živinc in sicer: goveje
/ivine 1191, konj 314 in 354 praši*
čev. — Cene goveji živini so se za
nckaj stotink zvišale. Cene prasi?
čem 5—8 tedenskim so bile od 80 do
160 lir prašie. ('ena konjem po le*
poti in pasmi. — Kupčija je v obče
dobra. Opaža sc, da je na trgu po*
manjkanje mladih prašičkov. Do*
bro in koristno jc za kmeta, da goji
v vcčji množini prašičjerejo.
Prihodnji tržni dnevi se vrše dne
12. in 22. aprila, kakor tudi običaj*
ni sejm dne 3. maja t. 1.
Odškodnina za vojaška  stanovanja.
>>Gazzetta Ufficiale« od 1. aprila
1927 št.;76 prinaša pravilnik (kr. od*
lok od 16. januarja 1927 St. 374), ki
urejuje obveznosti občinc, da pri*
skrbi ob priliki vojaških, strelnih
vaj in ob drugih prilikah za vojašt*
vo in orožništvo stanovanja kakor
tudi potrebnc prostore za konje.
Občina lahko zadosti zahtevi po
stanovanjih s svojimi lastnimi sred*
stvi. Clc pa tega ne zmore, mora se*
staviti v mesecu januarju vsakega
leta register vseh poscstnikov, ki
lahko odstopijo stanovanjske pro*
store vojaštvu. Skoz 15 dni mora
občina izložiti ta register na vpo*
gled občinarjev. Spremembe v re*
gistru se morajo vedno naznaniti
tudi prizadetim posestnikom. Proti
tostvarnim ukrepom v registru za?
morejo prizadeti rekurirati tekom
15 dni po razglasitvi na prcfekturo
potom županstva. Ne smejo se oku*
pirati za stanovanja naslednji pro*
stori: a) sobe, ki služijo za stano*
vanjc članov kraljeve hiše, kardi*
nalov, nadškofov in škofov; b)
prostori, ki služijo za božjo službo.
Vojaško oblast vo ali pa orožniš*
ko poveljstvo je dolžno plačati ob*
čini in potom občine prizadetim
občinarjem za prostor odškodnmo
po naslednji tarifi: general ima pra*
vico do 2 sob in mora pilačati za
odškodnino lir 10 dnevno; drugi
častniki imajo pravico do ene sobe
in morajo plačati lir «—6 dnevno
j za odškodnino; za podčastnike
mora vojaško oblastvo plačati
dnevno odškodnine lir 0.40 do 2 lir;
za vsakega vojaka lir 0.24 dnevno;
samo za prazen prostor brez vsa*
kega pohištva in s'lame za vsakega
vojaka lir 0.08 dnevno; za vsakega
. konj a z lučjo in slamo !ir().4O dnev*
j no; za prazni prostor brez slame
lir 0.08 dnevno; ravno toliko je dol*
žno vojaško oblastvo tudi plačati
za prostore, v katerih ima svoje
urade in zaloge.
Jugoslovanski premog.
Jugoslavija je bogata na premo*
gu. Na njencm ozcmlju dobiš tri
vrste premoga: črnega, rjavega in
lignit. Črnega premoga je največ v
Srbiji, deloma tudi v Slavoniji in
Bosni. Rjavi premog in lignit se do*^
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
bita skoro po vsej državi v ogrom*
nih množinah. Produkcija premoga
raste v Jugoslaviji od lcta do leta.
Rjavega premoga so izkopali leta
1919.: 1.681.729 ton, 1. 1921.: 2.881.764
ton, 1. 1924. pa že 3.121.087 ton, kar
pomeni da sc je množina rjavega
premoga podvo.jila. Lignita so pro*
ducirali v Jugoslaviji lcta 1919.: 537
tisoč 102 toni, 1. 1920.: 744.680 tno,
leta 1925.: 974.717 ton. Črnega pre*
moga so izkopali leta 1909.: 20.674
ton, leta 1920.: 65.885, leta 1922.:
101.861, leta 1932.: 136.267, 1. 1925.:
180.363 ton, kar znači, da se je v
sedmih letih produkcija črnega pre*
moga v Jugoslaviji skoro podeve*
torila.
Tržne cene
dne 5. aprila 1927.
Česnik kg L 1—1.20: šparglji L 13
do 15; brokoli L 1—1.10; kislo zelje
L 1.40—1.60;    cvetača L 1.60—1.80;
čebula L 1—1.20; fižol L 2.20—2.40;
kok L 3—3.20; salata 3—4; krompir
L 0.90—1; grah L 2—2.20; peteršilj
L 0.60—1; kisla repa L 0.80—1; ra*
die L 1—4; špinača L 1.20—1.60; mo?
tovilec L 2—3; limoni kos L 0.15 do
0.20; jabolka kg L 2.60—6; češplje
L 3—5; surovo maslo L 17—19; pres*
no L 20—22; mleko liter L 1—1.30;
med kg L 10—12; jajca kos L 0.45
do 0.55; seno kvintal L 32—38; sla*
ma L 20—24; otrobi L 90—95; oves
L 110—115.
Valuta.
Dne 5. aprila si dobi!
za 100 franc, frankov      85 05
za  10Ü belg. frankov      297.50
za 100 Svic. frankov       417.
za 100 češ.-slov. krön      n'4.25
za 100 dinarjev                38.—
za 1      Sterling                105 67
za 1      dolar                     21.67
Novci po 20 frankov       S3.50
a   100 avst. kron           0.0301
do 85 55 Lir
do 304 50 Lir
do 421.-- L;r
do G4 75 Lii
do 38 50 Lr
do 105 97 Lir
do 21.77 Lir
do 85.50 Lir
do 0.0311 Lir
Iz  širokega  sveta.
Kdo je kriv?
V Bernu na Svicarskem se je pri*
petil ta zanimivi slueaj: Po telefonu
sta se menila mlada soproga švicar*
skega tovarnarja in neki častnik,
kje se bosta tisti večer dobila. Urad*
nica pri telefonu, ki je razgovor
poslušala, je brž obvestila moža, ki
je ženo lepo doma zaklenil. Častnik
jo je zaman čakal. Razjarjena že*
nica je potem tožila telefonistko in
sodnik jo je obsodil na 50 frankov
globe, ker je kršila uradno tajnost.
Tudi službo je reva izgubila.
Dragocena slika.
Pri javni dražbi v New Yorku je
neki angleški starinar kupil sliko
»Tit v naslanjaču«, ki jo je slikal
slavni umetnik Rembrandt, za
270.000 dolarjev. Kako je vrednost
narastla lahko presodite iz tega, da
je bila ista slika prodana leta 1907.
zai  105.000  dolarjev.
Pies v zraku.
Prav zares bodo plesali v zraku.
an sicer v nernškem Zeppelinu, ki
ga grade v Ludwigshafenu. V tern
velikem zrakoplovu bo jedilnica, ki
bo služila tudi za plesno dvorano.
Oljka miru.
Župan mesta Locarno, kjer je bi*
la, kakor znano, podpisana prva
spravna pogodba med Francijo in
Nemčijo, je skienil zasaditi na vsa*
kem mestnem trgu oljko, ki naj bi
bila zanamcem pomnik tega zgodo*
vinskega dogodka. Oljka bo vsaje*
na v zemlji, ki bo deloma donešcna
iz Francije, deloma iz Nemčije. Ob
to iz obeečloveškega stališča goto*
vo plemenito zamisel se je tržaški
»Piccolo« obregnil s sledečo nedu*
hovito pripombo: »Kaj pa čc bo
drevo mesto oljkinih jagod obrodi*
lo jedke trnulje?« Gotovim tržaš*
kirn krogom misel na trajen mir
očividno preseda?
Moda o pravem času.
Neki pek na Dunaju je preraču*
nal, da pojedo Dunajčanje 600.000
žemljic na dan manj ncgo prej. Za
krivo se stavi moda, češ, da hočejo
vse Evine hčere postati bolj vitke,
ker je danes taka moda. Nckdo
drugi ie pa pogruntal, da ljudje na
Dunaju in drugod le vsled revščine
manj jedo. Saj tudi mi vemo, ozi*
roma še bolje gostilniearji, da so
odpadli po vojni dopoldanski go*
laži in popoldanske malice. No in
ker teh ni, se pa le dajmo vsi sku*
paj tolažiti z — modo.
Mesto.
Neki profesor jc pred nedavnim
narcdil zanimive poskuse z mest*
nimi fantiei, ki ne vidijo božje na«
' rave. Izmcd sto fantičev jih 14 še
ni videlo zvezd; 42 iih ne pozna po*
lja: da daje mleko krava, jih ni ve*
delo 20; 55 ni vedclo, kako se dobi*
va les; 45 jih še ni videlo živega
prašiča. Če bi jih pa kai drugega
vprašali, kako bi znali ti mestni
fantiči odgovarjati.
ženstva je zategadelj tako naraslo,
od vlade. Ogoreenje osleparjenega
da so vprizorile pred namestniko*
vo palačo pravcato revolucijo. —
Kemal paša je Türkin jam pomolil
prst, one so pa za-grabile za celo
roko. 5c otepalo se mu bo!
*    *    *
Z »modo« ima opraviti tudi žu-
pan neke vasice v pokrajini Bada*
joz na Spanskcm. Prepovedal je
nositi kratka krila. Nie ni pomaga*
lo! Naložil je vsaki ženski s krat*
kim krilom 2(X) peset globe! Nie ni
pomagalo. Raje so 200 peset pla*
čalc in vztrajale v kratkih krilih.
Pa si je mislil župan: naj pa plaču*
Ženski rabelj.
Kakor je znano je v Italiji spet
vpeljana smrtna kazen. Zato je tu*
di rabclj potreben. Pri vladi leži že
petnajst prošenj za to mesto. Eno
prošnjo je vložila tudi neka dama,
nekje iz Kavkaza doma. V prošnji
navaja, da je že doma opravljala
rabcljsko službo in da se ji zdi, da
jc za moške dosti prijetneje umreti
pod žensko roko. Ljubezniv rabelj.
Kako nastane roman?
Vse mogoče stave in rekorde
imamo na svetn. Takšne pa šc ne
kot si jo je izmislil mlad pisatelj, ki
nikakor ni mogel do imena. Stavil
je, da se da zapreti v stekleno his
šico in notri bo vpričo glcdalccv
tekom 48 ur spisal roman, ki bo
imel 15.000 vrst. Samo eno uro na
dan ga morajo spustiti ven, da gre,
že veste kam. Zdaj pa se ne ve ali
je roman že spisal ali ga še piše.
Težka cast.
V  mestu Edinburgu    na Angles^
kem so imeli porotno obravnavo. V
soboto    opoldne so prišli ravno do
polo vice.    Noben Anglež pa se ne
pritakne    riela od sobote    opoldne
do pondeljka zjutraj; to je njih pro?
sti čas, takczvani »weekend«. Tudi
na sodnijah delo počiva.    Predsed*
nik sodišea se je pa bal, da ne bi po*
rotniki prišli v tern easu v dotiko z
obtoženci. Zato je kratkomalo vse
porotnikc zaprl v neki hotel in po*
stavil prcdenj  stražo. Porotniki so
v hotelu imeli vsega, kar so želeli,
a ven ni.so smeli. Le v nedeljo po*
poldne so jih v zaprtih avtomobilih
malo peljali na sprehod.
Zadnja moda.
Guverner v francoski zapadni
Afriki piše v trgovinsko ministr*
stvo, naj kar brž pošljejo tja doli
večjo množino solnčnikov in dež*
nikov. Zamorceni je namreč padlo
v glavo, da je silno nobel nositi
solnčnik ali dežnik. Celo poljski
delavci zahtcvajo, naj se jim dajo
ob koncu tedna deženiki namesto
place.
Moda, moda ...
V  Mali Aziji je pokrajina Urgu*
ba.    Mirno  so  živeli  prebivalci  te
pokrajinc,    doklcr ni začel Kemal
paša    svojih Turkov po evropskih
šegah    sukati.    Takrat je pa tudi
pokrajinski    načelnik   Urgube  dal
ukaz, naj se začno Turkinje po ev*
ropsko oblaeiti. Ker pa ni bilo v
deželi, se razume, nobenega evrop*
skega krojača, je ukazal    naeelnik
razprodajati     ogromnc      množine
ženske obleke in perila, ki   so    jih
Turki    vplenili za easa   vojne    na
francoskih  parnikih.    Vse  ženstvo
se je že nosiio po evropsko. Naen*
krat pa udari v mirno Urgubo ne*
sreča. Nckdo je vtihotapil v deže*
lo pariški modni list   in   vse   žen*
stvo je iz njega zvedelo, da je tre*
ba nositi po modi krilca čez kole*
na, ne pa dolgih, kot so jih dobile
jejo! in odslej naprej sme tarn
vsako zensko bitjc nositi kratko
krilo proti pristojbini 2(K) peset za
en mesec. Občinska blagajna bo*
gati od mode.
Ugankarstvo nese.
Malce eudno se sliši, da je kdo z
ugankami obogatel. Da, res je, še
celo milijonar je postal American
Gelett Burges, ki je izurnil tiste
znane uganke križanke. Najprej je
bil učitelj risanja. Pred kratkimi
tremi leti je pa izdal knjigo o ugan*
kah križankah. Knjiga se je brž
razprodala v stotisoe izvodih in iz*
umitelj nove vrste ugank je danes
milijonar.
SOCIflLNI  VESTNIK.
Iz ajdovske predilnice.
V ajdovski predilnici dcla pri*
bližno 800 delavcev. Velika večina
je domaeinov. Dcla se na akord in
dnino. a le na lire. Med delavci je
mnogo že starejših, ki pomnijo,
kako se je dclalo v prejšnjih easih
in kako je pa danes. Poprej, ko je
trajall delovni čas 12 ur jc tovarna
ponoeni'm delavcem preskrbela o*
polnoči erno kavo, če je bilo slabo
vremc so lahko spali v tovarni. Da
je bilo veeje veselje do dela, so bill
najpridnejši delavci ali dclavke od*
likovani z vpisom v neko tabelo
ter še prejemali premijo v plači.
Vsi razglasi so bili pisani v sloven*
ščini. Ob praznikih in nedeljah je
delo počivalo. Vse te in druge stva«
ri so se spremenile. Po tovarni je
mnogo tablic n. pr. da se ne sme
kadati; spodaj v čakalnici je odredb
tohko, kakor bi bili v ministerstvu.
Povrhu so nam dali se nek »regola*
mento« s pripombo, da čc ga izgu*
bimo je treba plaeati za kazen 5
Lir. Že v stranišču je kontrola,
prav kakor v vojašnici . . . Vseh teh
naredb in odredb naši ljudje prav
nič ne ra/umejo, ker niso pisane v
domačem jeziku in so nepotrebne.
Že nad sto let teče tovorna in de*
lavci imajo žc v krvi, kako se mora
delati, da je prav za gospodarje in
delavce. Da je to resnica so priznali
že mnogi ravnatelji in prejšnji rav*
natelj, se je izrazil: Ti delavci so
prvovrstni,   takih še   nisem    videl.
Zadnje case so prepovedali nositi
celo kosilo v tovarno po drugih ose*
bah, kakor je bilo v navadi od nek*
daj. Zato so pa napravili neke »me*
naštregerje« da bi na njih nosili od
zunaj noter jedilo. Sevcda se ni
nihče poslužil te »ugodnosti«, rajši
hodijo na prosto cbedovati. Ko je
bil lani ustanovljen delavski sin*
dikat, so nam obljubüi draginjsko
doklado in še mnogo drugih zašeit
in ugodnosti. Do danes, ko je že
drugi odbor v sindikatu, se ni še iz*
polnila niti ena obljuba, pae pa so
zadnje case še plačo akordantom
precej občutno utrgali z motivacijo,
da preveč zasluz'ijo. — Za praz*
nik sv. Jožefa smo prosili delapust,
posebno ker se splošno manj dcla
in nekalerc skupinc delavcev delajo
1 dan manj v tednu, pa so nam od*
bili. Neki star delavec je ves ogor*
čen rekel: dokler smo imeli za rav*
natelje protestante, so nam dali
premijc, ee smo pridno delali in so
nam priznali praznike, sedaj ko
imamo katolike, pa so nam vse vze*
li in še plačo utrgali. Ko je bilo pred
leti pomanjkanje drobiža, se je
ukinilo izplačevanje stotink čez liro
(ulomki). Iz tistih stotink se pri
toliki množini delavcev že nekaj na*
berc. Baje so delili iz tistega neke
podpore. Vendar je splošna želja
delavstva, naj se sedaj vse izpla*
čuje, ker je dovolj drobiža. Za en*
krat naj bo zadosti, pa še za drugic
se priporoeamo, gosp. urednik, za
malo prostora v listu.
Prav z velikim veseljem sprejme*
mo take dopise, ki pokažejo polo*
žaj našega    delastva.    Naj javnost
zve, kako živi delavec. Taka poro*
i čila sq vsem v pouk.      Uredništvo.
Kaj je novega na deželi?
Prvačina.
Med našo mladino kosi smrt.
Lansko jesen smo pokopali mladen*
ko v cvetu let. Umorila jo je jctika.
Kmalu zanjo je neizprosna košče*
na žena iztrgala iz naše srede trdne*
ga fanta, edino upanje očeta s po*
kvarjeno roko. 26 letni mladenič je
še par dni pred smrt jo krepko de*
lal. Nihee ni slutil, da mu gnije
drobovje. Peljal se je na kolesu iz
Gorice domov. Na Volčjidragi je
začutil hude bolečine v trebuhu. Po*
noci so ga prepeljali v goriško bol*
nico, kjer jc med operacijo drugo
jutro prcminul.
Tretjo mlado žrtev smo dali smrti
23. marca t. 1. Umrl je še ne 21. let*
ni fant Ivan Furlan. Bil je till, pri*
den, ubogljiv in varčen; svet ga še
ni bil utegnil pokvariti. Bolehal je
na pljučih že dolgo prcj, a ni sc
zmenil za bolezen in tudi domaeim
ni tožil. Ko so ga pred dobrim me*
secern pel j ali v Trst, je ugotovil
zdravnik, da so prišli prepozno. Je*
tika se mu je že pregloboko zajedla
v pljuča. Zadnja dneve je hudo tr*
pel. Danes teden pa je kmalu po*
poldne prav mirno izdihnil potem
ko se je bil lepo spravil z Bogom.
Pogrcb, ki je bil v petek popoldne,
je pokazal, da imajo tihega in do.*
brega fanta vsi radi. 2e ko je ležal
na odru ves v be'lo odet in z raj*
skim nasmehom na obličju, ga je
hodila kropit velika množica, ki se
jc nato raztegnila v dolg sprevod,
oklepajoč snežnobelc vencc, belo
krsto in belo oblečene spremljeval*
kc. Se božje solnce mu je radostno
svetilo na zadnji poti. Predno so
ga odncsli iz hiše, mu je zapel meš.
zbor »Nad zvezdami«, na pokopa*
lišču pa moški zbor »Jamica tiha
kotiček miru«. Počivaj v miru,
Ivan, in prosi Boga, naj potolaži
stariše!
Slap pri Vipavi.
Dne 28. marca so položili tu k
večnemu počitku krepkega moža in
očeta dveh otrok Jancza Matika.
Podlegel je nagli, zavratni bolezni
v najlepši moški dobi v 42 letu svo*
je starosti. Od vojne je imel po*
kvarjeno tudi levo roko. Pokojnik
je bil mirnega značaja, prava blaga
duša, ki ni poznal sovraštva do ni*
kogar, zato so ga pa tudi vsi spošto*
vaii. To jc pokazal njegov veličast*
ni pogreb, ki se ga je vdelezila ne*
prcgledna množica ljudi, kljub te*
mu, da je 111 dež ves čas pogreba.
Sprevod sta vodila čč. gg. župnika
Vadnjal in Kralj. Združcni pevci
pod vodstvom g. J. Trošta so mu
zapcli tri žalostinke: Vigred, Uslisi
nas Gospod in Blagor mu. Pokojni
zapušča ženo in dve mali siroti.
Dragi Jancz! Počivaj v miru, naj Ti
bo lahka zernlja domača! Težko
prizadeti družini. ki je izgubila v
osmih letih že dva gospodarja, naše
iskreno sožalje!
Stran 4.
»GORIŠKA STRA2A«
Cerovo.
Po enajstih letih smo vendar do*
bili zvonove. V soboto 2. t. m. jih
je blagoslovil prcvzvišcni knczo*
nadškof v nadškofiji. Kumovali so
g. Prinčič Karol, prcjšnji župan in
g. Amalija Jančič, Bregantič Andrej
in Jožcfa Cod ja, Tronkar Jancz in
Marija Jakin. Ob 4. uri popoldnc
so zvonovi prispeli v faro, pozdrav*
Ijeni od vsega ljudstva in s streli
iz topičcv. V imcnu duhovljanov
jih je pozdravila naša vclezaslužna
gospa učiteljica O. Makuc*ova v
kratkih, a jedrnatih besedah. Po«
grcšali pa smo še en go vor. Petje,
pozdravi in nagovori so se vršili pri
drugih dveh slavolokih. Da smo pri*
šli do svojih zaželjcnih zvonov gre
posebno hvala našima gg. cerkve*
nim ključarjem. Hvala tudi našemu
pevskemu cerkvencmu zboru, zlasti
pevovodji in ugledni ueiteljici O.
Makuc. Tudi podružnica sv. Niko*
llaja v Dolcnjem Cerovem je do*
bila isti dan nove zvonove iz Trža?
ške. zvonarne. Prosvetno društvo
»Danica« gre dobro svojo pot.
Upajmo, da bo že boljc. Radi bi
imeli dolenjih več med nami. ali pa
naj bi si tarn ustanovili svoje dru*
štvo, ki bi dičilo skupno duhovnijo.
Občinai.
Planina pri Vipavi.
V začetku pomladi se je nasehla
bridka žalost v Dolenjah v hi so
St. 3. — 21. m. m. je smrt utrgala nit
življernja priletnemu mladeniču
posestniku Leopoldu Žvokelju. —
Rajnik jd vsakemu rad pomagal,
včasih še prevec, tako, da je dobil
že prejc male poškodbe. ki so mu
izkopale prezgodnji grob. Priljub*
ljen in spoštovan je bil od vseh. On
je bil vzor fantovski časti. Naj mu
bo lahka domaea zcmlja, ki jo je
tako iskreno ljubil! Ostaili družini
pa naše sožalje!
Vipolže.
Po dolgi bolezni je dne 28. marca
preminul 22 letni mladenič France
Školaris. Težko smo se locüi poseb*
no, ker nas je zapustil v mladih le*
tih svojega trezncga in mirnega živ?
ljenja. Toda smrt ne izbira in ugra«
bila je svojo m'lado žrtev.
Pogreb, ki se je vršil dne 30.
marca je dokazal, da je imel rajnki
mnogo prijateljev v solzni dollini.
Domačc društvo, katerega član je
bil, mu je poklonilo lep venec in na
zadnji poti iz hiše žalosti zapelo
žalostniko »Vigred se povrne«. Blag
mu spomin!                      Vaščan.
Otalež.
Iz naše vasi priroma v časnike le
poredko kakšen dopis. Par dopisov
je izšlo v presledkih v našem gla=
silu »Goriška straža«, to pa že pred
časom. V vseh je bila le tožba in
pritožba. Tudi v mojem se ni bolj*
šega nadejati. Prejšnji dopisniki se
pritožujejo čez prodajanje in izse*
kavanje lesa; črez plese in pijanče*
vanje. Omeniti je treba, da se vsega
tega v naši vasi hvala Bogu pre*
več ne godi. Lesa se proda lie toliko
v kdlikor je kmet primoran. Kdor
jie hodil po naših ^ričih, lahko sam
ve, koliko tu Ijudje pridelajo. Vpo*
števati je tudi treba lanske povod*
nji' in poplave ter usade, ki so opu«
stošili vse polje in poti. Vsi naši
dohodki so le v mlekarni. Dobro, da
so zavedni Ijudje to prepotrebno
ustanovo ravno o pravem času usta*
novili. Tudi dobro uspeva, čeravno
skuša par sebičnežev večkrat delati
zgago.
Goren ja Kanomlja.
Iz naše vasi se je že večkrat kaj
pisalo. Učinki povodnji se še vedno
vidijo, posebno pri raznih družinah,
k so imelc skoraj ves zasllužek v
lesu in v drvah. Zdaj se pa les še
ne more izvažati, ker še ni dovrše*
na cesta. Zato kličemo: Pokonci, na
delo! Drugače se pa naši gospodarji
vedno bolj zavedajo, ter si iščejo
boljšega stališča. Scdaj smo usta*
novili »Živinorejsko zadrugo«, kar
ima velik pomen za Kanomljo. V
naši dolini se redi precej živine in
je bilo treba mlckarne že vsaj pred
tremi leti. No, pa upamo. da bo se*
daj toliko bo'ljse uspevala.
Imamo tudi »Prosvetno društvo«
v katerem so včlanjeni vrli fantje
in dekleta naše doline. Na mladini
sami se vidi, koliko ji koristi, zdra*
va, poštena, krščanska družba.
Imamo tudi svoj pevski zbor, ki
smo ga posebno veseli, ker nas več*
krat pozdravi z lepo domačo pe*
smico. Sploh moramo reči, da je
naša mladina izbrala popolnoma
druga pota, kakor jih je imela že
leta in leta v prcteklosti. A vendar
se kljub temu dobijo hudobni je*
ziki, ki hočejo sramotiti s podlo
lažjo, društvo in člane. To naj bo
v opomin za naprej, za vse one ki
jih jezik srbi in da bodo vedeli, da
se tudi v Kanomlji dobijo Ijudje,
ki držijo na svojo cast in poštenje
ter na dobro ime cele vasi. Vrla
mlladina le po začrtani poti naprej,
čc hoeeš, da bo bogata žetev!
Livek.
Podpisani   izjavlja  z  ozirom  na
dopis  v  »Straži«  št.  25,  da  pozna
samo  en  cerkveni  pevski zbor  na
Livku.   Dva sta popolnoma    nepo*
trebna,   ko   gre   v tako   majhnem
kraju še encmu    težko za glasove.
Kdor čuti res veselje in poklic   za
cerkveno petje, naj se pridruži že
obstojcčemu     zboru,    kjer    lahko
uveljavi svoje pevske sposobnosti
Ker ima samo podpisani odločati o
| tern, zato je vsako tozadevno pisar*
! jenje  pogrešeno    in  neupravičeno.
j Dopisnika pozivljamo, pa naj nosi
I bergeške   ali krilce,   da se   drugič
| podpiše,  da  bomo  vedeli,  kdo  je
j tisti, ki s takimi neresnicnimi trdit«
! vami in zavijanjem namenoma seje
| zdražbo in prepir. -— Livek, dne 2.
I aprila  1927. Pavel Jelovčan, kuvat.
Oj ta vojaški boben!
Najlepše pozdrave za velikonoč*
ne praznike pošiljamo slovenski
fantjc, ki služimo pri 77. pešpolku
v Brešiji, »Goriški Straži«, ki nam
vedno prinaša mnogo novic iz na*
ših krajev. Bog daj, da bi nas täko
redno obiskovala do konea, dokler
se nahajamo tukaj. Knako posilja*
mo pozdrave tudi našim staršem,
bratom, sestram, vsem našim pri^
jateljem in dekletom, ki so skoraj
že pozabile na nas. Prosimo jih, da
bi nas tudi one bolj pogostoma po*
tolažile s svojimi pisemci in nam
povedale kakšno majhno novico, ki
jo g. urednik ne dene v »Stražo«.
Posebcj pa pozdravijamo še letnik
1907, ki se že tudi pripravlja na vo*
jaški stan. — Duša Stanislav, Vol*
če pri Tolminu; Janež Anton, Po*
ljubin pri Tolminu; Tuta Mihael,
Tolmin; Kuštrin Tomaž, Vojsko
nad Idrijo; Peternel Ludvik, Idrija;
Prinčič Ivan, Medana; Fabjan An*
drej, Sveto pri Gorici; Koren A*
lojzij, Podkraj pri Vipavi; Zadel
Anton, Juriče; Mozctie Abram,
Bilje pri Gorici; Stare Karl, Scžana;
Re ja Franc, Medana; Šušmel Franc,
Sežana.                                     #
Listnica Kmeckesdelavske zveze in
Političnega društva    »Edinosti«    v
Gorici.
1. Žbogar Maievž, Banjšice: Zgla*
site se ob priliki v tajništvu.
j 2. Hmeljak Franc, Rihemberg *
Vrh št. 281: Vam je bila priznana
pokojnina z odlokom St. 55791  od
i 28. januarja 1927. Pokojnina letnih
lir 756 Vam je priznana od 23. IX.
1926 do 22. IX. 1929.
3.  /. /. Gorica V. C: Zglasite se
ob priliki v tajništvu.
4.  G.č A. Cm. Gorica Largo Pa;
cassi: Zglasite se ob priliki v taj*
ništvu.
5.  Jerončič Josip, Kanal * Morsko
št. 10: Zglasite se ob priliki v taj*
ništvu.
, 6. Lapanja Franc, Šebrelje 22: Če
hočete   dobiti   potni   list,   morate
predložiti zahtevani dokument, ki
ga mora overoviti italijanski kon«
zul.
7.  Kravanjn Matija, Bovec    153:
V Vaši zadevi ni nobene pomoči.
8.  V. K. Log: Zadeva M. P. Predil
št. 7 je že urejena in je ni mogoče
spremeniti.
9.  M. Gr. Kobarid: V Vaši zadevi
bo tajništvo posredovalo.
10.  lg. Gruden, Vojsko:   Vložite
proti    plačil. nalogu    idrijske dav*
karije rekurz. (v"e nam pošljete pla*
čilni nalo^, Vam rekurz napravimo
lahko mi.
11.  A. B. Kras:   Vložite   prijavo
pri    komisarijatu    za delitev    obč.
zemlljišč v Trstu, Via Cavana štev.
13.
12.  Lapanja K., Iv. Stravs, M. En
žen, Otalež: Tajništvo bo v Vaših
zadevah posredovalo na pristojnem
mestu.
13.  F. H.    Trnovo * Bistrica:   V
pismu nam    niste označili bolezni,
vsled katere je poginila krava. Radi
tes4a Vam tudi ne moremo dati prav
točncga odgovora. Kupec    ima    po
naši sodbi pravico do popolne   od*
škodnine. Naj izroči zadevo odvet*
niku.
14.   V. T. Idrija: Glede Š. I. smo
prejeli odgovor, da bo treba še dol*
go čakari na konečno ureditev nje*
gove pokojnine. Ne kaže, da bo Š.
I. po definitivni ureditvi veliko več
dobival.                     Tajništvo.
Listnica uredništva.
Zadnji dopis iz Sv. Lucije je bil
preveč oseben in premalo z dokazi
podnrt, zato je šel v koš.
Kmečka Posojilnica v Kojskem
ima svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v uradnih prostorih na velikonočni
pondeljek dne 18. t. m. ob 3. uri po*
poldne. Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Odobritev rač. zaklj. za 1. 1926.
3.  Volitev odbora in nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Ako ne bi bil občni zbor sklepčen
ob doloeenem easu, vrši se Vz ure
pozneje na istcm mestu drugi obč*
ni zbor, ki bo sklepal ob vsakem
številu navzoeih članov.
Odbor.
Iščem spretnega  žagarja,   ki   se
razume    na   popravila in elektriko,
več na upravništvu lista.
!     Ml ado  kobilo,    brejo  in  dobro,
;  prodam po ugodni ceni:  Trampuž
j  Karol, Kostanjevica na Krasu  142,
!  p. Comeno.
; V bližini mesta je na proda j eno*
1 nadstropna hiša z 8 prostori in do*
i bro idoeo gostilno ter zemljiščem.
! Cena ugadna. Naslov pove uprava
| »Goriške Straže«.
ZAHVALA.1)
Podpisani se iskreno zahvaljujem
gosp. poslancu dr. E. Besednjaku
za .njegovo naklonjenost in pri*
jaznost, da se je potrudil v Rimu v
neki moji zadevi. Enako se zahva^
ljujem gosp. dr. Jos. Bitežniku za
izkazano uslugo.
Kovačič VenČeslav,
Idrija.ob Bači št. 50.
*) Z'a člankc pod tcin naslovom od^ovaria
uredništvo samo v toliko, kolikor zahteva
zakon.
j     Zgubljeno.  —  V nedeljo, dne 3.
|  t. m. je nek a oseba na poti od Sol*
!  kana  na  Sv.  goro  zgubila  uhan  z
j  briljanti. Pošten najditelj je napro*
j  sen, da ga odda v naše upravništvo,
!  kjer prejme dobro nagrado.
Dr. A. Grusovin
se je preselil s svojim zdravniškim
j ambulatorijel v ulico Arcivescova«
i do št. 7., I. nadstropje, nasproti
i škofije.
\ ACQUA DELL'ALABARDA
i              proti izpadanju las.
Vsebuje kinin in je vsled tega po#
i sebno priporočljiva proti prehladu
j in za ojačenje korenin. Steklenica
. po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca*
' stellanovich, lastnik F. Bollafio,
I Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici,
! Via Carduci 9 pri Fiegel.
Plačanra najvišje cene za kože lisic, podia-   "1^-  -mt # ^r^ wv
sic,   kun,  zajeev,  n^ačk,   veveric,   jazbecev  in    M%>. M.    ¦.  %-&    v •»
i WALTER WINDSPMH - Gorica. Via Cardiicci 6
Teod« Hribar (R»si.} - OoHea
ÜORSO VERDS 32   ¦• -   (hiša Centr. Pos^j.)
¦hliM itim itibzw pistna iz xnsne tovspne Hegsncha^v i Kayrusnn, vsb&st
I wtxM blayci u porcis^s Wm «udi uelihe izbire rriošksga in imMtu Bühne.
I     Blago soüdn^ü                     Cene zmernel
Telefon štev. 16                   Ustanovljena I. 1889                   Poštni čeh. 1D.S33
WE5THÜ HRflHILHICfl «UflHüHfl
(GRADSKA STKDIONICA)
Stanje    vloienega      I     I I T RI    IA\JA       Stanje    wlozenega
denarja   nad  260       *-' J  ^ *-" ^J -^ 1^ -M      donarja   nad 1040
mili|cnMdlnap|e"     PREŠERNOVA  ULICA    -»»—kron    "
sprejetna vloge na hranilne knjižnice kakor tudi na tekoči racwn, in slcer proti naj-
ugodnejfiemu obrestovanju. Hrantlnica plačuje zlasti za vlogf proti dogovorje^H^d-
t; povedi v tekočem računu InnivlAie moeoče obrestl." B
lamstvo za vse vlogefn obresti, ttidl tekočega računa, je veijc
kot kjerkotl drugod, ker jamčl zanje poleg lastnega hranilnične-
ga premoženja še niesto Ljubljana z vsem premozenjem ter
davčno močjo. Uprav radl tega nalagajo pri njej sodlsca denar
nedoletnlh,  župnljskl uradl cerkveni In občlne občlnski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke naj-
več v naši hranilnlci,  ker je tu popolnoma VAREN.